Poštnina plačana v gotovini Ceno 9>m 1'- Stev. S81 V Ljub liani, sobota 7. decembra 1940 Uto V Napovedi o italijanskih mirovnih predlogih Angliji in Grčiji Po francoskih poročilih it Londona, naj bi »c bilo v Italffi začelo splošno glban.e za mir London, 7. dec. o. AFI poroča: Po obvestilih, s? jih angleški krogi dobili iz Curiha, naj bi e *>1*a začela posredovalna akcija za mirno po*rav-navo vojne med Grčijo in Italijo. Posredovanje naj {!! . 1 prevzel turški zunanji minister Saradzoglu, 11 je po teh vesteh pred nekaj dnevi dopotoval ? Solun in imel posvetovanja z grškim predsednikom vlade Metaxasom. Do poravnalne akcije naj , bilo prišlo na željo Nemčije in je nemški poslanik Papen ta predlog prinesel turški vladi, ker -Nemčija zlasti želi,, da bi se vojna na Balkanu, njeni preskrbovalnici s surovinami, končala, preden oi mogli Angleži dobiti Albanijo za svoje opori-Sce m izhodišče napadov na Italijo in Nemčijo. . Po drugi strani imajo v Londonu poročila, da se, le v Italiji začelo obsežno gibanje za sklenitev J'nv« ne samo z Grčijo, temveč tudi z Anglijo, io gibanje je zajelo nele ljudske množice, ... v—'» ' *> a*-» ^tem- več tudi vojsko in nekatere fašistovske kroge. Vsi ti želijo, da bi Italija začela razgovore za ustavitev sovražnosti. Do tega prepričanja so v italijanskih krogih Prišli iz naslednjih razlogov: 1. Danes je razvidno, da vojna z Anglijo ne bo potekala tako naglo in uspešno, kakor vojna s Francijo. Italijo je vojna z Anglijo sorazmerno močneje prizadela kakor Nemčijo. 2. Nemčija je vojskovanje na Sredozemskem morju in v Afriki prepustila Italiji in se zdi, da ne podpira vseh italijanskih zahtev do Francije. 3. Italijanski nastop proti Grčiji je bil premalo pripravljen in se ni obnesel, italijansko vojno brodovje pa je ravno zaradi njega dobilo hude poškodbe. 4. Vojna se bo zavlekla. ke«r Anglijo danes podpira Amerika z vso svojo gospodarsko silo, Italija pa na dolgo vojno ni bila pripravljena. Če bi prišlo do angleške zmage, bi Italija bila deležna usode premagane države. Najmanj, kar bi izgubila, bi bil njen imperij, za katerega je toliko žrtvovala. Če pa bi Nemčija dejansko posegla v spor med Grčijo in Italijo ter med Italijo in An- glijo, bi prišla Italija v popotno odvisnoet od Nemčije. Ni znano, kakšno stališče bi do morebitnega mirovnega poskusa svoje zaveznice zavzela Nemčija. Če bi Anglija in Grčija sprejeli italijanski predlog za mir, bi Italija izšla iz sedanje vojne brez večje škode in bi spet nadaljevala s prejšnjo, morda samo začasno nevtralnostjo, ki je v prvih šestih mesecih vojne Italiji močno koristila. Zdi se. da si za sklenitev miru prizadeva tudi sv. stolica ' ' ‘ ' ' * f S i . « Nemci pozdravifago politično sodelovanje med Madžarsko in Jugoslavijo Berlin, 7. dec. m. Nemški politični in diplomatski krogi spremljajo z velikim zanimanjem lepo se razvijajoče prijateljske odnose med Jugoslavijo in Madžarsko. Z nenavadno pozornostjo spremljajo tudi napovedi o potovanju madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v Bel-grad, do česar bo prišlo prve dni prihodnjega tedna. Na merodajnih mestih pravijo, da si Nemčija želi poglobitve prijateljskih stikov med državami evropskega jugovzhoda, saj kaže Nemčija Daljnosežna sprememba v vodstva italijanske vojske Načelnik generalnega štaba maršal Badoglfo odstopil itfadl razvoja vojne v Albaniji - Njegov natlednlk je gen. CavaMefO Rim, 6. decembra. Stefani: S kraljevim odlokom je maršal Italije Pietro Badoglio na lastno *eljo odstopil kot načelnik italijanskega general-ne£a štaba. Ugo Cavalliero, armadni general zaradi zaslug, ki si jih je pridobil v vojni, je z clrugim odlokom imenovan za šefa generalnega sArezzoc in »Venezia« zaslužile vso pohvalo. Naša letala uspešno napadajo prometne zveze in obirajoče se žete ter obsipavajo sovražnika z bombami in s strojniškim ognjem. Vsa naša le-so se vrnila. Atene, 7. dec. Reuter, o. Uradno poročajo, so grške čete zavzele tretje glavno albansko Pristanišče Santi Quaranta. Grške čete so na le-krilu bojišča izvedle silen napad ter prekoračile reko Bistrico in po večurnem boju zavzele fiesto. V pristanišu so zasegli precej vojnega ma-^rijala. V vodi pa je ležal napol potopljen italijanski rušilec, ki je bil zadet od angleških bomb. Grške Čete po zavzetju Santi Quaranta niso prenehale z osvajanjem in prodirajo proti severu. Zveza med Santi Quaranta in Argirokastrom je Popolnoma pretrgana in morajo Italijani z letalstvom oskrbovati svoje čete okoli Argirokastra. Iz Aten jjoročajo, da grške čete uspešno napredujejo na delvinskem odseku proti severu. Posebno budi boji so bili včeraj zahodno od Moskopolisa, kjer so grške čete zasedle nove postojanke.. Atene, 7. dec. m. Atenski radio jo včeraj sporočil, da so se italijanske čete 48 ur umikale iz Argirokastra. Po zadnjih poročilih je mesto že popolnoma izpraznjeno. Grki na severnem bojišču neprestano napredujejo in ogražajo v odseku med škumbo in Devoli ozemlje, kjer so italijanski petrolejski vrelci. , Atene, 7. dec. Atenska agencija: Grško uradno poročilo št. 40 z dne 5. dec. zvečer pravi: Boji na vsej fronti so se nadaljevali. Naše čete so dosegle nove uspeh, posebno v osrednjem in južnem odseku, kljub živahnemu odgovoru sovražnikovega letalstva. Sovražnikovo letalstvo je danes spet bombardiralo Krf. Žrtev ni bilo. Poslopja pa trpe le malenkostno škodo. Atene, 7. dec. o. United Press: Po današnjem stanju na grških bojiščih se zdi, da je namen grškega vrhovnega poveljstva prodirati zlasti na desnem in na levem krilu bojišča. Na desnem krilu so Grki prodrli od Podgradca do reke fekumbi, po dolini katere gre cesta na severozahod proti Elba-sanu, ki je prihodnji večji cilj severne grške vojske. Na levem krilu pa prodirajo Grki od Santi Quarante proti Valoni, da bi tako dobili v precep jedro italijanskih vojsk, ki stoji med skrajnima grškima kriloma, ter jih z obkolitvijo prisilili k vdaji, s čimer bi bila vojna v Albaniji najbrž zaključena. tako pravi članek, na naravnih odnošajih w na stvarnosti narodnega gospodarstva. Izključila je vse borzne in finančne spekulacije. Posojila, ki jih je Nemčija pod neverjetno ugodnimi pogoji dala, so v nasprotju s preteklimi posojili in bo z njimi mogoče pospešiti dvig države na vseh gospodarskih poljih z najmodernejšimi tehničnimi napravami m stroji. Sedaj se končno lahko ustvari višji življenjski standard za romunsko ljudstvo, zlasti za široke množice kmetov. Dosedanja tuja posojila v Romuniji so črnela samo ta namen, da so krila primanjkljaje v državnem preračunu. Naravna posledica takih posojil je bilo zmerom večje zadolževanje in ointbožatije. Gospodarski sporazum z Nemčijo je začetek nove gospodarske politike, ki bo zaradi mednarodnih gospodarskih koristi Romunije v bodoče podpiral razvoj države. Nemško-rormmsko gospodarsko sodelovanje bo imelo zlasti to prednost, da bo koristilo obema strankama. To sodelovanje se bo še povečalo in se ne bo nikdar zmanjšalo. Angleški listi zahtevajo, naj se sedanji vrhovni poveljnik angleškega' vojnega brodovja Dud-ley Pound umakne ter naredi prostora mlajši moči, ki bo z novimi načini znala onemogočiti akcije nemških podmornic ter zavarovati Angliji dovoz vsega potrebnega na morju. Poundu očitajo, da je preveč okoren in ostarel. Zahtevajo, naj pride na njegovo mesto poveljnik sredozemskega angleškega brodovja Cuninngham, ki je dosegel že veliko uspehov v bojih z italijanskim brodovjem. Letalska vo?*na med Nemčijo In Anglijo: Tretji množinski nemški napad na Bfistol London, 7. dec. o. Sovražni napad na Anglijo je bil snoči najhujši na neko mesto v Bristolskem kanalu (Bristol). Sovražna letala so zmetala veliko število eksplozivnih in zažigalnih bomb. Porušenih je bilo več hiš in povzročenih več resnejših požarov. Smrtnih žrtev je bilo mnogo. Ta napad pa je pred polnočjo prenehal. Sovražna letala pa so metala bombe tudi na južni strani Anglije in v južni pokrajini Wellesa. Škoda ni velika in tudi žrtev ni mnogo. Na London sovražnik ni metal bomb. Berlin, 7. dec. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: V Južnem Atlantiku se je vnela pomorska bitka med neko nemško in neko britan- hudo poškodovana. Neka podmornica je potopila štiri sovražnikove trgovinske ladje s skupaj 13.300 ton. Dve od teh ladij sta vrženi iz konvoja. V noči med 4. in 5. decembrom so nemška letala napadla London, Birmingham in Southampton. V vseh teh mestih so nastali manjši in večji požari. Včeraj se je delovanje letalstva omejilo na posamične napade na London in na druge cilje v južni in srednji Angliji. V noči od 5. na 6. december so na novo napadla London in Portsmouth. Miniranje britanskih luk se je nadaljevalo. Obrežne daljnostrelne baterije kopenske vojske in mornarice so uspešno bombardirale sovražni konvoj vzhodno od Dovra. sko pomožno križarko. Britanska vojna ladja je j Ponoči je nekaj britanskih letal letelo nad zahod- Vesti 7. decembra Finska mladina bo v bodoče še bolj služila narodu in državi, kakor je dozdaj, to zaradi žrtev, ki jih je finski narod imel, da je ohrani! svobodo. Po sedanji vojni velesil se bo Finska vrgla v živo delo za obnovo in bo v tem del i tudi uspela, je govoril včeraj predsednik fin ske vlade Ryti ob slavnosti narodnega praznika. 90 letnico slovitega maršala Mackensena, ki se je proslavil s svojimi armadami v svetovni vojni, so včeraj praznovali v Berlinu in po vsej Nemčiji. Naloga Nemcev v Holandiji je, da v svoji okolici praktično kažejo n a rod nosoci ;il i sli čn e vzore Jedro nemških uspehov v zadnjih 20 letih je enotna nemška volja, ki jo je izvedel Adolf Hitler, je govoril nemški komisar za Holandijo Seyss-Inquart, ko so včeraj v Amsterdamu odprli novo višjo nemško šolo. V kanadskem vojnem letalstvu je zdaj že 1% ameriških državljanov, je včeraj povedal svetnik kanadskega vojnega odbora pri vlad . Finančni odposlanec angleške vlade Philips bo v ponedeljek nadaljeval z ameriškim finančnim ministrom Morgenthauom pogajanja za ameriško finančno pomoč Angliji. General Franco je včeraj imel obsežen govor o bodoči gospodarski ureditvi Španije, ki bo postavljena na sindikalno načelo. Slovaška in Sovjetska Rusija sta včeraj v Moskvi podpisali prvo trgovsko pogodbo, ki dolo a izmenjavo blaga za kakih pet milijonov dolarjev. Raeprava proti krivcem francoskega zloma, Bkinv.i. R«ynaudai, Daladierju, Gamelinu in drugim se bo začela v Vichyju po Božiču. Anglija je od dne do dne slabša, os med Italijo in Nemčijo pa vsak dan rase v moči in bc,"-benosti. V kakšnem hudem položaju je A :-gtija, dokazuje cela vrsta pomorskih uspehe , ki so jih Italijani dosegli v zadnjih 23 dneh. V angleškem vodstvu je opaziti utrujenost, piše včerajšnji »Corriere delto Sera«. J«gwdovanski parnik »Četvrtic, ki so ga letala bombardirala blizu zahodne irske obale, so včeraj irske patrolne ladje privekle v pristanišče. Parnik ni hudo poškodovan. Predsednik Združenih držav Roosevelt si je zadnje dni ogledal nova pomorska vojna oporišča na raznih angleških otokih v srednjeameriških vodah. Ta oporišča je Amerika pred kratkim dobila od Anglije. Nevo izpopolnitev je dobila sovjetska vojska v zvezi z nedavno uvedbo službenega reda ter podčastniških stopenj. To so disciplinske ka/.-ni, ki znašajo za vojake do 30 dni zapoia, častnikom pa bodo pri prestopkih vzeli dopust, jih ponižali, jih prevedli v rezervo, ali pa jim naredili demisijo. Srednjim in višjim častnikom lahko ob prestopkih začasno vzamejo plačo in jih zapro na domu. Za višje častnike so kazni strožje in bodo hitro priš.i pred vojno sodišče. Iz teh določil se vidi, kakšen red je dozdaj vladal v rdeči armadi, odrešenici proletarijata in malih narodov, ki jo morajo zdaj zdraviti s takimi buržujskimi uredbami. Gibanju »Svobodnih Francozov« se je pridružila včeraj francoska kolonija Pondicherry v Prednji Indiij. Angleška pomožna vojna ladja »Cannarvon Castle se je predvčerajšnjim spopadla v južnem Atlantiku s skrivnostno, zelo hitro in močno oboroženo nem. bojno ladjo, ki ima na zunaj videz trgovske ladje. Nemec se z Angležem ni spustil v boj iz bližine, temveč sta se streljala samo od daleč. Obe ladji sta bili poškodovani, nemška se je po boju z veliko naglico umaknila proti severu. Zdi se, da bo to tista nemška križarka, ki jo Angleži že dolgo love po Atlantskem morju zaradi škode, ki jo prizadeva njihovim prevozom. Romunska vlada zavrača vse ameriške vesti o tem. da bi bila znana politična voditelja dr. Ma niti in Vajda Vojevod pobegnila na Madžarsko iz strahu, da ju ne bi Železna garda ubila, kakor je pobila na stotine drugih politikov. Generalni guverner francoske srednjoafriške pokrajine Kamerun je dojjotoval v London. Guverner Brunot se je ob sklepu premirja z v.so svojo pokrajino pridružil generalu de Gaul-leu. V Londonu bo imel posvetovanja o ureditvi vojnih oporišč na osrednji zahodni afriški obali. Hujskači in voditelji uporov bodo v Romuniji kaznovani s smrtjo, njihovi pomagači pa s dosmrtnim prisilnim delom. Te prestopke bo sodilo sodišče 3 generalov. Sodba bo izvedena v 10 urah brez priziva. Taka določila je zaradi vedno pogostejših uporov proti sedanjemu redu morala izdati romunska vlada. S 541 glasovi proti 4 je v angleški poslanski zbornici pogorel predlog Nemcem prijaznih neodvisnih delavskih poslancev, ki so zalit vali, naj vlada razodene pogoje, pod katerimi bi bila pripravljena skleniti mir z Nemčijo. To glasovanje je prepričevalna manifestacija demokracije. Govori treh poslancev, ki se zavzemajo za mir, so lahko svobodno izšli tudi v tisku. To dokazuje, da nobena druga država ne more bolj dokazati, da je svoboda Š» živa, kakor to dela Anglija. Nič ne bo moglo uničiti britanskega odbora in volje za boj d« konca, sodi >Newyork Timesc. nimi pokrajinami Nemčije. Bomb niso metala. Celotne sovražnikove izgube so znašale včeraj 10 letal, šest med njimi smo jih zbili v letalskih bitkah. Sedem nemških letal pogrešamo. London, 7. dec. Reuter. V noči od četrtka na petek je nemško letalstvo spet začelo s staro taktiko napadov na eno mesto južne Anglije in v glav nem poškodovali hiše in trgovine. Okoli 50 ljudi jt zasulo pod razvaline nekega kina, a so jih davi večino rešili. Le 15 ljudi je nekoliko opraskanih Dveh ali treh oseb še niso našli. V Četrtek so letala obrežnega poveljstva bom bardirala Eidhover, Rotterdam in letališče v Ha-stebi. Druga letala obrežnega poveljstva so boni bardirala pomorska oporišča Laurient. Zaradi sla bega vremena so bile v noči med četrtkom in petkom bonvbniške operacije omejene. Jutri bo praznik Brezmadežne Ljubljana, 7. dec. Jutri praznujemo praznik naše Matere, pri-prošnjice in tolažnice vseh revnih in ubogih, ki se zatekajo k njej v težki uri. Počastili jo bomo na različne načine. Najbolj pa bo vesela, če jo bomo počastili z dobrimi deli in pomagali svojemu bližnjemu v njegovi bridki uri. Ona bo tega najbolj vesela zato, ker je sama preživela ure najgloblje žalosti ob mrtvem sinu, ki je umrl zaradi hudobije človeškega rodu. Zato se bo vzra-dostila, ko bo videla, da še ni umrla plemenitost v človeških srcih v teh hudih in divjih časih. Prosvetna zveza je snoči priredila svoj običajni večer in vstavila v program star slovenski običaj »Marijo nosijo«, katerega je pevsko priredil Drobne iz Kranja Ukinitev nočnega vlaka iz Ljubljane proti Gorenjski je bila predmet velikega zabavljanja od strani potnikov, ki so se posluževali tega vlaka. Zadnja leta, odkar je bil uveden ta vlak, je bila dana prilika številnim Gorenjcem, da so lahko obiskovali v Ljubljani bodisi' gledališče, kino, razim večerne tečaje, prireditve itd. Ti obiskovalci so morda bili večinoma ljudje na takem položaju, ki si pač ne morejo privoščiti prenočevanja v kakem ljubljanskem hotelu. Zdaj pa, ko je železniška uprava ukinila ta vlak, je zopet podeželje čisto odrezano od Ljubljane. Ne rečemo, da se tega nočnega vlaka niso posluževali tudi številni krokarji, vendar pa moramo upoštevati, da je bila večina potnikov takih, ki so prihajali v Ljubljano s poštenimi nameni. Mislimo, da bi železniška uprava lahko upoštevala splošno potrebo in bi nazaj uvedla nočni vlak. Nekaj sprememb na gorenjski progi glede dopoldanske zveze z Ljubljano bi bilo zelo potrebnih. Zjutraj vozi namreč zelo zgodaj vlak proti Ljubljani, ki gre iz Kranja ob 6.36. Potem pa ves dopoldan nimamo nobenega pirmernega vlaka, ki bi koristil nele Kranjčanom, ampak vsej Gorenjski. Zjutraj vozi namreč samo do Kranja vlak, ki prihaja v Kranj ob 7.20. Večkrat se je že Culo, da bi se ta vlak podaljšal do Ljubljane. Ta vlak bi prišel zelo prav številnim Gorenjcem, ki imajo opravka po uradih v Ljubljani. Zato apeliramo na železniško upravo, da ugodi splošni želji, da jutranji vlak, ki vozi samo do Krania, podaljša vožnjo do Ljubljane. Izsilševalni poskusi pri mariborskih odvetnikih Maribor, 6. decembra. Konec meseca oktobra se je pojavil v Mariboru skrivnosten izsiljevalec, ki je nekaj mariborskih odvetnikov spravil v strah. Tako se je pojavilo dne 28. oktobra na vratih pisarne odvetnika dr, Franja Lipolda pritrjeno pismo, v katerem zahteva pisec od njega, da mu dne 1. novembra ob 9 dopoldne prinese na določeno mesto na Kralja Petra trgu znesek 10.000 din v rdečem papirnem ovoju, sicer ga bo prej ali slej zanesljivo usmrtil. — Dne 4. novembra je dobil povsem slično pismo odvetnik dr. Ivan Humar na vratih svoje pisarne. On bi moral 10.000 din prinesti na Kralja Petra trg dne 7. novembra in hi moral biti denar zavit v moder ovoj, bankovci pa morajo biti samo po 100 din. Tretje pismo pa je dobil istega dne od-rj’ vetnik dr. Danilo Komavli, ki naj bi prinesel dne cbJb novembra ob 9 dopoldne k električni uri na križišču Aleksandrove ceste in Sodne ulice 10.000 dinarjev v bankovcih po 100 in 500 din in v belem ovoju, sicer ga bo razbojniška tolpa, kateri pisec načeluje, na grozovit način umorila. Ugotovili so, da je ta pisma napisal ter pritrdil na vrata omenjenih pisarn 25 letni pleskar Stanko Novak s Pobrežja, ki je prišel zaradi tega danes pred sodnike malega mariborskega senata, da se zagovarja zaradi izsiljevanja. Novak se je v prvem primeru sam podal na Kralja Petra trg ter čakal tam na denar, katerega bi mu moral odvetnik dr. Lipold poslati. Ker pa denarja ni bilo, je zavohal nevarnost, pa je poslal drugič in tretjič po denar brezposelnega delavca Jožefa Jezo, kateremu pa seveda ni povedal, kaj da bo v zavojih in na kakšen izsiljevalski način je skušal priti do denarja. Jeza je res prišel tudi k električni uri pred sodno ulico, da bi dobil zavoj z denarjem od odvetnika dr. Komavlija, tam pa so ga čakali detektivi ter ga prijeli. Na ta način so potem dobili v roke še novaka, ki sedaij dejanje odkritosrčno priznava, azgovarja pa se z brezposelnostjo in bedo ter navaja, da ni tako hudo mislil, kakor je grozil v svojih pismih. Obsojen je bil na 6 mesecev strogega zapora. Na razstavi Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu bo v nedeljo ob U vodstvo. Vodi avtor sam. Razstava je odprta do 17. decembra od 9 dopoldne de 6 zvečer. Objava: Poštno ravnateljstvo v Ljubljani ima še 35 paketov odrezkov spremnie z znamkami iz leta 1936, paket po 45 din. Interesenti se naj zglase pri najbližji pošti ali pa pri ravnateljstvu, kjer lahko kupijo pakete. — Direkcja pošte in telegrafa v Ljubljani, prof. M. Tomc, ki nam je dal že mnogo lepih stvari. To je star narodni običaj, o katerem pesem poje, kako Marija išče prenočišča in je moral Jezus že ob svojem rojstvu okusiti surovost človeškega rodu, za katerega grehe je umrl na križu. Prof. M. Tome je pesem priredil v lepem, enostavnem in prisrčnem slogu. Nato je univ. prof. dr. Stele spregovoril o Marijinih podobah v slikarstvu, ki so glavni motiv krščanske upodabljajoče umetnosti. V svojem predavanju je podal razvoj tovrstnega slikarstva, ki se je zanimivo razvijalo do baroka, ko so nam dali domači umetniki Mencinger, Čibej in Bergant višek tovrstne umetnosti in legitimacijo, da smo kulturen narod. Pokazal je vrsto zanimivih slik Marije z Detelom, ki so raztresene po raznih naših cerkvah. Z nožem nad svofo bivšo zaročenko Maribor, 6. decembra. Dne 2. decembra okoli poldneva je prišel k orožnikom na Muti ob Dravi 37 letni delavec An. ton Pohamik od Sv. Primoža na Pohorju in v velikem razburjenju sporočil, da je pri Sv. Primožu z žepnim nožem šestkrat zabodel svojo bivšo zaročenko Ano Nabemikovo iz Šmartnega na Pohorju. Pristavil je še, da je Nabernikov a najbrž že mrtva. Orožniška patrulja 6e je radi te izpovedi takoj podala k Sv. Primožu, da ugotovi, kako 6e Po-hamikove izpovedi skladajo z resnico, Orožniki so ugotovili, da je imel Pohamik z Nabernikovo lju-bavno razmerje že od leta 1938. Sprva sta 6e zaročenca dobro razumela. Kaj kmalu pa je Nabemi. kova začela spoznavati slabe strani Pohamikovega značaja. Postal je pijanec in delamržnež ter začel 6labo vplivati na njene otroke. Radi tega se je Nabernikova premislila in ni hotela s Poharnikom skleniti zakona. Pahomik je zaradi tega postal nasilen in je svoji nekdanji zaročenki začel groziti. Zadnjega oktobra je Pohamik moral odriniti na orožne vaje. Za časa njegove odsotnosti je Nabernikova spravila svoje reči in se preselila v 6voj rojstni kraj v Šmartno na Pohorju. Ko 6e je Pohamik 29. novembra vrnil z orožnih vaj, je bil ves ogorčen, ko Nabemikove ni več našel pri Sv. Primožu. Takoj se je podal v Šmartno in poiskal Nabemikovo, kateri je zagrozil, da jo ubije, če se v teku 3 dni ne vrne k Sv. Primožu. Dne 2. decembra je Nabernikova v spremstvu Ivana Artmana odšla k Sv. Primožu, da se poravnata. Na poti ju je srečal Pohamik. Vsi trije so odšli proti Pohamikovem domu. Med potoma pa so se začeli prepirati. Pohamik je ponovno 6tavil zahtevo, da 6e mora Nabernikova vrniti k njemu, ali pa mu takoj izplačati 2.000 dinarjev. Ko je Na-bemikova to zahtevo odklonila, je Pahornik potegnil žepni nož in z njim šestkrat ranil Nabemikovo. Pohamik je po krvavem dejanju izginil. Na. bemikovo pa so prenesli v prvo bližnjo hišo, kjer so ji nudili prvo pomoč. Poklicali so tudi zdravnika, ki jo je obvezal in odredil njen prevoz v slovenjgraško bolnico. Poharnik dejanje priznava, pravi pa, da je Nabemikovo napadel, ker ga je varala in ker mu je odnesla na svoj dom v Šmartno ves živež, ki sta ga bila skupaj pridelala. Orožniki so Poharnika aretirali in ga oddali sodišču. Filmi, Za 75.000 d:’n Fe opeharil tovarno I. Hutter Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila včeraj razprava zaradi zanimivih sleparij, ki jih je izvajal osumljeni 26 letni delavec Rudolf Koražija iz Pobrežja na škodo tovarne J. Hutter in drug, katero je oškodoval za razmeroma visok znesek 75.000 din. Obtoženec je dobavljal omenjeni tovarni od meseca maja do avgusta tega leta brezove hlode za izdelavo lesenih kotvic za sukanec. Les je izmeril uslužbenec tovarne Caks Rudolf, ki je izstavil Koražiji potrdi- lo, s tem pa je odšel ta k obratnemu inženirju, da je to potrdilo vidiral; na podlagi takšnega potrdila je dobil pri blagajni izplačan odgovarjajoči znesek. Tovarna je Koražiji izplačala devet dobavnic, pri deseti pa se je ujel. Blagajničarki, kateri je Koražija predložil potrdilo v izplačilo, se je v desetem primeru zdela količina dobavljenega iesa le prevelika, pa se je telefonično informirala pri inž. Čopiču. Na ta način je prišla sleparija na dan. V tovarni so nato revidirali izplačila ter so ki jih velja videti.■. ali ne videti »Deževje prihaja«. (Kino Union.) Spet milijonski velefilm, naznanjen tedne n tedne s hrupno reklamo. Spada pa med tista dela, ki niso narejena zaradi kakih človeških dramatičnih momentov ali ideje, temveč zaradi enega glavnega veličastnega prizora, za katerega ameriške družbe nesmiselno žrtvujejo milijone. V »Suezu« je bil tak prizor peščeni vihar, tu je pa poplava in potres, zrežirana s takimi sredstvi in tako dovršeno, da je spričo ameriškega kulisnega mojstrstva lahko sram celo mater naravo in njene grozote. Nekatere trike: pokanje zemlje itd poznamo še iz »San Francisca«. Vse pri tej grandiozni naravni katastrofi čudovito »štima«, se podira in bruha po taktu. Filmska zgodba je temu osrednjemu prizoru v okrasje. Kaže nam ljubezen naveličane Angležinje do mladega indijskega zdravnika, ki se pa ženski mora odreči, ker mu je namenjena usoda maharadže, ženska pa k sreči umrje. Zraven je vpletena še zgodba ravno tako naveličanega in v dnu dobrega slikarja, ki se na koncu naveličanosti in pogube reši z mladim, otročjim, preprostim, pa ravno zato nadvse ljubim dekletom. Po programu igrata glavni vlogi lepi, a dolgočasni Tyrone Power ter prav tako dolgočasna in neizrazita ter nedramatična Mvrna Loy. Tako doživimo, da se težišče igre in našega človeškega zanimanja prenese na druga dva, po zamisli postranska igralca: na mlado, naravno Brendo Joyce in na Georga Brendta, ki prekaša vse soigralce za dobro glavo, nele po postavi, temveč tudi po igri. Po delu je razsutih precej deklamacij o Indiji in o njenih, za vse dobro vnetih knezih. Samo da ne verjamemo, da bi diamantna indijska vladarica kadila tako brezbrižno in po možakarsko, kakor plesačica v tretjerazrednem pristaniškem baru. Na trgu fe bilo malo blaga Mraz redči stalne prodajalke raa živilskem trgu. Običajno je sobotni trg zelo dobro zaseden. Danes so prišle le prodajalke s perutnino na svoj račun. Perutninski trg je bil polno zaseden. Na gornjem koncu so nameščene kmečke prodajalke — po večini Dolenjke — ki prodajajo jajca in perutnino. Par piščancev je veljal 22 din, kure so veljale okoli 30 din. Purani pa so precej dražji ter velja živ puran do 130 din. Živi domači zajci so bili po 12 din kos. Drobna jajca so prodajale kmetice po 1.75 din, večja pa po 2 din kos. Zaradi mraza imajo prodajalke zelenjavo zavito v odejah. Solata endivija je po 0.75 din. Kilogram korenja je po 6 din. šop petršilja ali drugih pridelkov za juho je po dinarju. Enako ceno ima merica špinače ali radiča, katerega je na trgu vedno več. Miklavž je minil, nekateri prodajalci jabolk se pohvalijo, da so precej prodali. Danes so veljala jabolka od 8—10 din kilogram, hruške pa 6 din. Neka kmetica je prinesla na trg 6 velikih hrušk, katerih vsaka je tehtala več kot pol kilograma. Prodajala je kg po 10 din ali eno hruško po 5 din. Iz Trebnjega je prinesla prodajalka zelo okusne nešplje, ki jih je prodajala kg po 5 din. Nelušceni orehi so po 10 din kg, luščeni pa veljajo od 42—48 din. Dalmatinske smokve so po 16 din kg, uvožene inozemske, po večini grške, so pa dražje in evlja kg 20 din. Podražili so se za približno 50 par od lani tudi škofjeloški medeni kruhki, ki veljajo od 1.50 do 2 din. Na Cankarjevem nabrežju je pa pomlad. Tu dobiš za mal denar cvetoč teloh ali šop mačk, ki jih nabirajo prodajalke ob Savi tja do Litije. Zvečer mačice postavijo v toplo vodo in zjutraj lahko dobite na trgu pomladansko cvetje. ugotovili, da je osumljeni Koražija v devetih primerih kasiral od tovarne 75.000 din več, kakor bi mu po pravici šlo. Sleparije je zelo spretno izvrševal. Dobavil je le majhne količine brezovih hlodov, vsakokrat po 3—4 kubike. Na potrdilu, ki ga je prejel, pa je vsakokrat s pripisom številke napravil 63 ali 74 kubikov ter temu primerno potem izpremenil tudi številke zneska — tako na primer je napravil iz 524 znesek 8024 din in podobno. Dobil je 2 leti robije in 3 leta izgube častnih pravic. Počenši s ponedeljkom dne 9. decembra vozita na kamniški progi potniška vlaka številka 8419 im 8420 zopet dnevno redno. Vlak štev. 8419 odpelje iz Kamnika ob 14.49 in prihaja v Ljubljano ob 15.46. Vlak štev. 8420 pa odhaja iz Ljubljane ob 16.10 in prihaja v Kamnik ob 17.01. Murska Sobota Okrožno sodišče v Soboti je obsodilo Bertičica na 9 let robije. Kakor smo že svoječasno poročati, sta se dne 26. oktobra t. 1. sprla uslužbenca pri g. Benku, Bertičič in Jurglič. Bertičič je zavoljo prepira svojemu tovarišu zasadil nož _ v _ prsa in Jurglič je med prevozom v bolnišnico izdihnil, zla svoje dejanje se je Bertičič pred kratkim zagovarjal pred 5 članskim senatom okrožnega sodišča, ki ga je obsodilo na 9 let robije. Obtoženec se je pritožil zaradi previsoko odmerjene kazni. Spomenik prekmurskim književnikom izročen v varstvo občine. Po načrtu arhitekta g. Novaka je meddruštveni odbor postavil dostojen spomenik prekmurskim književnikom. Spomenik je postavljen v mestnem parku in predstavlja zaprto knjigo. S primernim nagovorom je šef borze dela v Soboti, g. Kerec, izročil spomenik v varstvo mestne občine in položil venec. Ko je g. župan sprejel spomenik v varstvo občine, je naglasil, da ga sprejema kot dokument slovenske kulture na prekmurskih tleh. < Knjižnica Delavske zbornice v Soboti, Po posredovanju Zveze združenih delavcev je De-lavska zbornica v Ljubljani ustanovila v So-ljoti svojo knjižnico. Knjižnica DZ bo ena naj' večjih v Slovenski Krajini in tudi so-sedni Štajerski, razen Maribora. Imela bo v veliki izbiri raznih socialnih, leposlovnih, zabavnih j11 znanstvenih knjig. Dobro slovensko čtivo Jc zelo potrebno v Soboti in je to prav pomembna kulturna pridobitev za Soboto. Telovadni tečaj FO v Soboti. Konec pr«; teklega meseca je bil v Soboti telovadni tečaj za soboško okrožje FO. Tečaj, ki je prav do-bro uspel, je obiskovalo deset načelnikov, oziroma zastopnikov odsekov. Upamo, da bo tečaj ugodno vplival na razgibanost odsekov in pričakujemo v teku letošnje zime prav živahno delovanje. Železničarska hiša v Soboti dograjena. Društvo za zgradbo železničarskih stanovanjskih hiš bo tudi v Soboti postavilo za svoje člane lepo in veliko stanovanjsko hišo. Občina je P° primerni ceni ob Radgonski cesti odstopil® zemljišče in omogočila postavitev hiše. V®* zidarska dela je prevzel domači podjetnik %■ Srak Štefan. Pretekli teden so bila zidarska dela končana in so to tudi malo proslavili. le proslave se je udeležilo več zastopnikov oru-štva za zgradbo železničarskih stanovanj, med njimi tudi pomočnik direktorja ljubljanske žel direkcije g. Hojs in načelnika gradben oddelka. V stavbi bo 12 lepih stanovanj in bo največja stanovanjska hiša v Soboti. Gradbeni stroški so preračunani na poldrag milijon dinarjev. Podelfevanfe nakaznic za kurivo tistim, ki dobe od marib. občine podporo Od 9. decembra t. 1. naprej se bodo razdeljevale nakaznice za kurivo osebam, katere prejemajo po sklepu seje mestnega sveta redno mesečno ubožno ali vzgojno podporo. Nakaznice se bodo izdajale v socialno-političnem uradu mestnega poglavarstva. Rotovški trg 9. soba št. 3, po sledečem vrstnem redu: 9. dec. 1940 osebam z začetno črko rodbinskega imena od A do F, dne 11. dec. z začetno črko od G ro J, dne 12. dec. z začetno črko K do L, dne 13. dec. z začetno črko It do P, dne 14. dec. z začetno črko R d° S, dne 15. dec. z začetno črko 3’ do Ž. Vsak mora s seboj imeti knjižico, s katero dobiva ixxlporc. Trboveljski slavček Deset let je že od tega, odkar je bil ustanovljen naš odlični mladinski zbor »Trboveljski slavček«. Za ta zbor so nas zavidali že mnogi narodi, katerim 6o naši slavčki peli. In to svojo desetletnico bodo slavčki proslavili z velikim koncertom ki ga bodo imeli v ponedeljek, 9. decembra r veliki filharmonični dvorani. Vso zaslugo za tako odličen zbor ima zborovodja Avgust Šuligoj, ki vodi zbor že od ustanovitve dalje. Iz zbora je izšla tudi talentirana pevka-sopranistka Rezika Koritnikova, ki sedaj že četrto leto obiskuje solopetje pri mojstru Betettu. Tudi na velikem koncertu v ponedeljek bo nastopila, in pokazala, kaj se je nauči',®' Vedno je nastopala v. zboru med svojimi tovariš1, 1. kot solistka ponašala glas slovenske besede v š11?1 svet. Nekako domovinsko pravico med Trboye'l' skimi slavčki pa je dobil dr. Danilo Švara. Slavnostni koncert bo pod pokroviteljstvom Trboveljske premogokopne družbe. Koncert naših slavčkov toplo priporočamo. Vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice, Kino Matica Telefon 22-41 Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Jutri ob 15., 17., in 21. uri. Gari Cooper ponovno triumfira v Paramont-velefilmu BEHU GESTE (Modra zvezda) v ostalih vlogah: Ray Milland, Robert Preston, Susan Hayward. Gigantski vojaški film iz tujske legije, prepleten s kriminalno zgodbo o kraji največjega eafira na svetu ... Tajnost trdnjave Zinderneuf... Boj treh bratov Geste proti tiraniji... Pozor! Danes ob 14-15 in jutri ob pol 11 dop. splošno željo Sneguhžica po znižanih cenah ip. na I cenah I Van Vyke Maion atu z Zlate ceste Torej John je bil oni skrivnostni Mul-liol Catleen je brez besede obstal, ko je prebral to pismo, ki bi ga lahko pustil v svojem arhivu le neuki začetnik. Sedaj je imel v rokah dokaz, da je slavni specialist za živčne bolezni dr. Lose v resnici pomočnik navadnih gangsterjev. Catleen nlaj °jcPbilo, gospod šef? Ali ima to pismo kako vrednost?« ga je vpraševal Lvnch. . . »Zakaj ne bi bilo vredno? To je ključ vsega ■ nadaljnega iskanja!« mu je odgovoril Catleen. Sedaj mu je manjkal samo majhen dokaz, da bi brez obotavljanja lahko dokazal krivdo Johna Buntona. Ponovno se jo obrnil do svojega narednika: »Kje je oni listič, ki sem ga dobil v žepu ubitega Rogerja Buntona in na katerem je bila napisana grožnja?« »Evo tu je g inšpektor.« »Sedaj pa napišite iste besede na stroj Johna Buntona.« Lynch je aedel za pisalni stroj, natip- jkal besedilo z grožnjo in ju med seboj primerjal. »Poglejte, inšpektor! Če primerjate črke obeh pisem, boste videli, da sta obe pismi pisani na istem pisakiem stroju. Čr-| ke same, pa tudi njih medsebojna razdalja je popolnoma enaka. To boste najbolje videli pri malo poškodovanih črkah s in e.« Po tem važnem odkritju je šel kapetan Catleen, v spremstvu narednika Lyn-cha v gornje nadstropje. Sedaj mu je bila stvar popolnoma jasna John Bunton je tsal ta izterjevatna pisma dr. Loseju in ,»rav gotovo prijavil policiji, če mu j ta ne bi plačal zahtevane vsote. S tem, sr ko je pisal, kot da bi pisal Roger Bunton je preslepil zdravnika. Mislil si je, da bo dr. Lose na vsak način hotel ubili njegovega starejšega brata, smatrajoč, da je on njegov izterjevalec .. S tem bi John odstranil Rogerja in bi postal njegov naslednik. Čeprav je bil Catleen prepričan v pravilnosti svojih sklepov, vendar ni imel za to nobenih dokazov. Te dokaze je moral na vsak način dobiti. »Naslednjih trideset minut bo morebiti najbolj napetih v najinem življenju, narednik,« mu je rekel polgl®®*10- »Prijavite se, najbrž bova v veliki nevarnosti. Lynch, dobro pazite nase in recite to tudi ostalim.« »Ne bodite v skrbeh, inšpektor,« mu je ravnodušno odgovoril Lynch in se nasmehnil. »Nevarnost je naš kruh,« »Jaz grem spet v pritličje. Vi pa ostanite tu gori in pazite na vsa vrata, posebno na ona, ki vodijo v knjižnico. Čez deset minut pojdita k Johnu Buntonu in mu recite, da želim govoriti z njim. Ko se bo vračal, — jaz ga bom zadržal nekaj minut — zaprite skrbno za njim vrata. Nato pojdite po stopnicah navzdol in te. cite glasno Connorju, — toda ne preveč glasno, da jim to ne bo padlo v oči — da si greste zdaj v kuluni o skuhat skodelico čaja. Ste me razumeli?« »Vse sem razumel, g. inšpektor!« »V resnici pa ne boste šli v kuhinjo, ampak se boste skrili v pritličju. Jaz se bom splazil gor in se skril za veliki naslonjač, ki stoji pri Eiaminu. Ko boste gori, poskrbite, da bo ta naslonjač stal tako, da se bom lahko skril za njim. Naslonjač je dovolj velik, da ga bom lahko uporabil za skrivališče.« Čez nekaj časa se je pojavil pred Cut-leenom John Bunton. Bil je bled, njegove oči pa eo izražale strah, ki pa se je še povečal, ko je zagledal svoj pisalni stroj pri Catleenu. »Ste hoteli govoriti z menoj?« ga je vprašal bojazljivo. »Da, g. Bunton. Pridite bliže « John ga je poslušal In sedel na stol. Nato je nervozno pogledal Catleena. »Vidim, da ste nervozni. Tresejo se Vam roke, g. Bunton. Vi niste velik junak!« »Kaj Vam pade v glavo, g. inšpektor!« »Izterjevalci so navadno bojazljivi!« »Kakor je videti, ste znoreli!« se je jezil John. Njegov obraz je bil bled, oči pa so se mu svetile. »Jaz nikdar nikogar nisem nič terjal, ste me razumeli?« je kričal. »Da, g. Bunton, Vi ste izterjevalec!« »Dokažite mi to!« se je drl Bunton s hripavim glasom. »Če hočete, tudi to lahko napravim. Sami dobro veste, da so izterjevalca pisma, katera je pisal Mullin dr. Loseju, stip-kana na Vašem pisalnem stroju.« Catleen je pokazal na mali stroj poleg sebe »Razen tega je oseba onega Mullina Vaša izmišljotina. Mullin tploh ne obstoja.« »To ni noben dokaz. Mogoče je Roger pisal ta pisma. Verjetno je, da je on rabil moj pisalni stroj.« , »Sedaj mi je dovolj. Dobro veste, da Vaš brat sploh ni znal pisati na stroj, V< pa sijajno tipkate in Vi sto tudi pisali ta pisma. Zakaj ste izterjevali dr. Loseja7« John Bunton je uvidel, da ne more nikamor Obraz mu je bil oblit z znojem. Skušal «e je rešiti s svojo hladnokrvnostjo. »Zakaj «em pisal ta pisma? Zato, da bi dobil denar. Zato se sploh vršijo izseljevanja.« Catleen se je komaj zadrževal, da m tega človeka udaril. „ »Zakaj ste izbrali ravno ime Mullin. In kdo vam je dajal pojasnila o prejšnjem življenju ter delovanju dr. Loeeja in Mor. risove gangsterske bande?« , »Ker ste že tako pametni, potem boste tudi to lahko 6ami pogodili,« Catleen je zamišljeno pogledal Johna Buntona in mu nato rekel mimo ter oe' koliko ironično: . »Ali mislite, da neka deklica, k1 1. izvršila že en umor, ni zmožna, da tud' vas ne bi izdala?« John je brezumno pogledal kapitan®' »Kaj pravite?« — je skoraj neslišn0 vprašal. _ , »Vi ste me prav razumeli,« mu je odgovoril Catleen. »Ali ste vi dali gospodični Dabrey nalog, naj umori Kellyj® z razstopi-no ciankalija, ali je to naredil® na svojo roko?« . »Kaj pravite?« je še enkrat vpraša' John. »Ali je bil Kelly zastrupljen s ciankalijem?« »Da, zastrupljen! Vi pa zelo dobro veste, kdo ga je zastrupil.« . . ’ John je po tem sporočilu postal bolj bled, kot je bil. Na njegovem čelu se pojavile potne kaplje. , dnsfVOd »Vi ste znoreli, če to mulite, gospo inspckt0r'* (D®«« •!**•> tu in tam Uvedba ljudskega kruha je dala pričakovane rezultate, kajti poraba kruha se je zaradi kakovosti in zaradi omejitve, da peki svežega kruha ne smejo prodajali, zmanjšala povprečno za 10 do 20 odstotkov. Tako so se prihranile večje količine moke, kt boao dobrodošle za to, da se zagotovi prehrana našega prebivalstva do prihodnje žetve. Obenem so na merodajnih mestih vzeli v pretres predlog, da bi znižali odstotek bele moke pri mletvi pšenice in tako znova pridobili večje količine moke za ljudsko porabo. Le nekateri mlini bi smeli mleti še naprej belo moko in sicer za porabo v bolnišnicah in podobnih ustanovah. Uredba o novem načinu rnletve bo najbrže v nekaj dneh objavljena. Ponekod v državi so peki že načeli peči kruh iz mešanice ljudske in koruzne moke. Protivrednost za obveznice raznih srbskih predvojnih posojil v Nemčiji bo nemška vlada porabila za naložbe v naši državi, posebno pa v jugoslovanski industriji. Kakor znano, so bila pred pol ieta pogajanja za ureditev srbskih predvojnih dolgov, katerih obveznice so bile plasirane v Nemčiji. Naša država je del teh doigov priznala in je obroke odplačila začela nalagati na poseben račun pri Narodni banki.^ Te zneske bodo Nemci sedaj uporabljali za naložbe v jugoslovansko gospodarstvo. Belgrajski žitni trgovec Mihajlo Lazič je bil obtožen pred sodiščem, da je prodajal pekom in trgovcem ljudsko moko le pod pogojem, da vzame kupec tudi vrečo bele moke. Po določilih uredbe o prehrani prebivalstva pa je takšno dejanje nedovoljeno in zato je bil Lazič tudi obsojen na 1200 dinarjev denarne kazni, na plačilo pravdnih stroškov in na plačilo stroškov objave razsodbe v Službenem listu. Nekoliko manjšo kazen pa je plačal perutninarski trgovec Savič iz Kuršumlije, ker je na trgu plačeval jajca dražje za 20 par kakor pa je bila od mestne občine določena najvišja cena. Zaplenili so mu tudi (KiO jajc, katerih izkupiček bodo dali v sklad za podpiranje siromakov. Odbor združenja zdravnikov, ki so uslužheni v zavodih socialnega zavarovanja, je imel v Zagrebu sejo, na kateri se je bavil tudi s primeroma zdravnikov, katerima je bila odpovedana služba pri ljubljanskem Okrožnem uradu. Gre za zdravnika dr Jakša in dr. Dereanija. Odbor je ugotovil, kakor javlja »Politika«, da imenovana zdravnika nista ničesar zakrivila in da njun od-jmst ni bil na mestu. Razven tega so ugotovili, da navzlic raznim pravilnikom še vedno ni urejen položaj številnih zdravnikov pri okrožnih uradih. Protestirajo pa proti temu, da bi Osrednji urad izvajal svojo sabacijo na zdravnikih in jim zoževal delokrog v njihovem poklicnem delu. Belgrajsko sodišče znova sodi policijskemu agentu Marku Markoviču, ki je bil pozimi ustrelil bivšega ravnatelja »Prizada« Eda Markoviča v nujni obrambi. Pri prvi razpravi je bil agent kaznovan zaradi prestopka nujne obrambe na dve leti strogega zapora. Proti odmeri kazni in proti kvalifikaciji zločina pa se je pritožil državni tožilec, prav tako pa branilci, ki so utemeljevali pritožbo s tem, da sodišče ni jasno ugotovilo, ali je bila obramba agenta protipravna ali ne. Ka-sacijsko sodišče je razveljavilo obsodbo in vrnilo sodišču stvar v j>onovno obravnavo. Za to drugo pravdo v Belgradu ni bilo dosti zanimanja. Sodba bo izrečena v nekaj dneh. Grobnico, v katero bodo položili nemške ostanke avstrijskih vojakov, ki so bili padli v vojnah v Srbiji, zlasti pa pri Valjevu, so začeli graditi na pokopališču v Valjevu. Pri blagoslovitvi temeljnega kamna za grobnico so bili nav-zočni tudi uradni predstavniki nemškega poslaništva in odseka za vojaške grobove, potem pa tudi predstavniki jugosiovnske vojske in vojnega ministra ter civilnih in cerkvenih oblasti. Grobnico bodo prihodnjega leta dogradili in položili vanjo kosti padlib Avstrijcev. Zanimivo mnenje o odgovornosti zdravnika je podal vrhovni samleni svet v pravdi, katero je naperil belgrajski inženir Nikolič proti zdravniku dr. Miloševiču, kt je bil njegovi ženi dal preostra zdravila in je pozneje podlegla. Pri sodni razpravi je nastopilo več zdravnikov in medicinskih prolesorjev, ki so podali različna mnenja. Nekateri so trdili, da je dal dr. iVlilševič bolnici preveliko količino nevarnih zdravil, drugi pa so spet zagotavljali, da je bila bolnica pač premalo odporna in da je le njeni slabi telesni konstituciji treba pripisati smrt. Vrhovni sanitetni svet je potrdil mnenje tistih zdravnikov, ki so rekli, da ne gre za neslrokovnjaški zdravnikov poseg, ker je šlo pač za nevaren poseg, za katerega se je odločil tudi soprog pokojnice. Ce se je pa zdravnikov poseg ponesrečil, pa jo po vsej verjetnosti kiiva majhna odpornost bolnice. Na podlagi tega mnenja bo sodišče izreklo svojo sodbo. .,.?aore^?ta ?h81na bo najela novo posojilo 30 milijonov dinarjev za nakup hrane za svoje prebivalstvo. milijonov dinarjev bo občina najela pri zagrebških denarnih zavodih, 9 milijonov pa pri 1 okojninskem zavodu v Zagrebu. To to torej že drugo posojilo občine za nakup živil, ki jih bo imel na zalogi prehranjevalni urad. Veliko kulturno prireditev, tako Imenovano »pevsko smotro«, pripravljajo Hrvatje v Splitu. Zbrali se bodo vsi kmečki pevski zbori in bo pelo okrog 000 ljudi. Prireditev bo izvedena v velikem slogu in se je bo udeleži bržkone tudi podpredsednik vlade dr. Maček osebno. V Osjeku so včeraj obesili zločinca Bogdana Radivojeviča, ki je bil s tovarišem Milerjem ubil in oropal judovskega trgovca Arona Kolina in njegovo ženo Cecilijo Senat okrožnega sodišča je oba zločinca obsodil na smrt, toda Štol eedmo-rice v Zagrebu jo potrdil obsodbo samo za Radivojeviča, Milerju po je smrtno kazen spremenil v dosmrtno robijo. Radivojevič je prepovedal pred svojo smrtjo vsak obisk svojih sorodnikov in je odklonil tudi vsa druga tolažila. Tajinstvcn zločin je odkril železniški progovni čuvaj blizu Zajočarja. Ko je ponoči hodil po progi, je našel razmrcvarjeno žensko truplo, katero jo vlak povozil. Čeprav jo bilo truplo zelo raztrgano, pa je komisija takoj ugotovila, da je bila ženska i>oprej umorjena in šele nato vržena pod vlak. žena je bila neka Savka Todorovič, ki je živela sama v Zaječarju. Njena gospodinja je povedala, da je imela Todorovičeva precej denarja in da se je zadnje čase zanimala za nakup hiše. Pripovedovala je tudi, da je že večkrat zasledila znake, da jo hoče nekdo napasti in oropati. Ko so naredili v njenem stanovanju preiskavo, so našli vse razmetano in v neredu, manjkale pa so tudi hranilne knjižice. Ker doma ni 'bilo sledov krvi, je moral zločinec žrtev dobiti v roke kje zunaj, jo nato ubil in vrgel pod vlak, potem pa šel izropat stanovanje. Za zločinci doslej niso dobili še nobene sledi. Grandijozno tilmsko delo monumentalnega obsega po romanu Louisa Bromfielda ..Tht Ralns Čarne" V gl. vlogah: TyronPe ower, Mvrna Loy, George Brent, Brenda Joyce UcZcV[6 PflSSCBJa Predstave danes ob 16., 19. in 21., v nedeljo ob 15., 17., 19. m 21. uri KIH0 UNI0H. tel. 22-21 Rezervirane vstopnice se moraio dvigniti najkasneje V«ure pred predstavo! Mariborska tekstilna industrija se seli v Befgrad Maribor, 6. decembra. Med neprijetne gospodarske pojave zadnjega časa opažamo preseljevanje mariborske tekstilne industrije v našo perstolnico. Tovarne sicer ostajajo še naprej v Mariboru, toda sedež podjetja se preseli in z njim vred tudi komercialno vodstvo tovarne, tako da ostane v Mariboru samo še tehnično vodstvo. Prva je pred dvemi leti prenesla svoj sedež v našo državno prestolnico iz Maribora tovarna Doctor in drug. Podjetje se je izpreme-nilo v delniško družbo, njegova mariborska tovarna pa je dobila nov naziv »Predilnica in tkalnica d. d. v Mariboru«. Letos pa sledita temu podjetju kar dve novi tovarni. Najprej je preneslo svoj sedež vodstvo Rosnerjevih tekstilnih tovanr. Indu-slrijalec Maks Rosner je prodal svoje mariborske tovarniške objekte za 4 in pol milijona din družbi iRotex, tekstilna industrija d. d. v Belgradu«, v kateri ima seveda on glavno besedo, delničarji pa so še nekateri znani Mairborčani ter nekaj gospodarstvenikov iz Belgrada. Družba Rotex namerava tudi v Zemunu zgraditi novo tekstilno tovarno in sicer predilnico, za katro so stroji že dobavljeni, in pa tkalnico, tako da bo mariborska tovarna potem samo eno izmed podjetij te družbe. ■ Tretja tovarna, ki je sedaj preselila svoj sedež v Belgrad, pa je Mariborska tekstilna d. d. To podjetje je tudi lastnik Varaždinske tekstilne tvorni-ce v Varaždinu. Je to obenem najstarejša mariborska tekstilna tovarna ter sta jo začela v nialem obsegu industrijalca lx>ebel in Schonsky, ki sta se medtem že oba izselila iz naše države. Pozneje je vodil tovarno samo Loebel, ki jo je prodal Deu-tschevemu koncernu. Ta koncern je bil poprej lastnik največjih tekstilnih tovarn na Češkem in v Avstriji, pa tudi v drugih evropskih državah ima tekstilne tvornice. Na Češkem in v Avstriji so ]>odjetniku Deutschu, ki je židovskega rodu, njegova podjetja vzeli ter je zbežal v našo državo. Sedaj se je ustanovila nova družba »Ma-Va d. d. v Belgradu« (Maribor-Varaždin), ki je prevzela mariborsko in varaždinsko tvornico, sedež pa bo imela v Belgradu. Za Maribor je selitev največjih tekstilnih tovarn hud gospodarski udarec, ki se bo poznal povsod, zlasti pa pri davkih. Lfubljana od včeraj do danes Živo srebro v toplomeru kar stalno stoji nekaj stopinj pod ničlo. Nebo je bilo včeraj posebno proti pol peti uri čudovito lepo. Oblačno nebo je obsevalo lepa mehka svetloba. Pihal je precej močan jug in vse je kazalo, da bomo dobili dež, sneg pa, če bo zapihalo tam od severa. Pa je zapihalo nekaj srednjega. Izpod neba je pa začelo pršiti nekaj babjemu pšenu podobnega. Ceste so postale spolzke in zelo previdno si moral stopati, da nisi padel. Ceste pa so morali mestni delavci čez noč posipati s peskom, da ne bi zjutraj preveč drčalo. Treba bo res paziti, da ne bo preveč nesreč. Drsališče llirife fe oživelo Oni, ki so imeli doma že pritrjene drsalke na čevljih in se tako radi drsajo, so komaj čakali, kdaj bo malo pritisnil mraz, da bodo začeli uživati dr-salsko veselje. Pa se jim je ta želja letos kmalu izpolnila, saj se že nekaj dni lahko zabavajo na ledeni ploskvi tam pod Cekinovim gradom, kjer ima SK Ilirija svoje drsališče. Mraz drži in je živo srebro vsak dan nekaj stopinj pod ničlo. Tako ni bojazni, da bi se led stajal. Posebno mladih dečkov in deklic je mnogo. Skoro bi rekli, da se je mladim ta šport priljubil, čeprav bi to pred nekaj leti ne bi mogli trditi. Z lanskim letom pa je kader navdušenih drsalcev znatno narastel in tudi talenti so se med temi mladimi pokazali, le prave vzgoje športne vesti Zadn;e koto slovenskega nogometnega prvenstva Ob začetku našega domačega nogometnega prvenstva si prav gotovo ne bi nihče mislil, da bomo letošnje prvenstvo dokončali že pred Božičem. Po eni strani je ta naglica hvalevredna, po drugi strani pa se bojimo, da bo SK Ljubljani manjkalo potrebne kondicije in vigramosti, če vodstvo Ljubljane ne bo poskrbelo za dobre tekme. Spomladi namreč čaka SK Ljubljano, ki bo po vsej verjetnosti zastopala slovenski nogomet v ožjem državnem prvenstvu, težka naloga. SK Ljubljana : SK Kranj. Skoraj si ne moremo misliti, da bi pri jutrišnji tekmi Ljubljani spodrsnilo. Zmaga Ljubljane je gotova stvar; s tem pa bo imela Ljubljana tudi iormaino legitimacijo, da je najboljši slovenski nogometni klub. Kljub skoraj gotovi zmagi Ljubljane pa bo tekma z žilavimi in borbenimi Kranjčani prav zanimiva. Kranjčani niso moštvo, ki vrže puško v koruzo pred boljšim nasprotnikom. Tekma se začne ob 14 na igrišču Ljubljane in jo bo sodil g. Vrhovnik. SK Bratstvo : SK Železničar, Tekma med jeseniškim Bratstvom in mariborskimi Železničarji bo prav gotovo ena najostrejših tekem. Železničar je zato tudi zaprosil za hrvatskega sodnika. Bratstvo bi si z eventuelno zmago močno pomagalo v končnem placementu na prvenstveni tabeli. Tudi z neodločenim rezultatom bo verjetno pred Kranjem. Zato se bodo Jeseničani brez dvoma močno potrudili, da dosežejo čim boljši uspeh. Vse zadnje tekme na Jesenicah so odločili v svojo korist, toda jutrišnji nasprotnik je izmed vseh najmočnejši nasprotnik. Počakajmo do jutri zvečer. Pičla zmaga Železničarja ali pa obratno ne bo pomenila nobene senzacije. Tekma bo na igrišču Bratstva in se začne ob 14. uri. SK Amater : SK Mars. Mars je bil prvi klub, ki je do takrat nepremaganim Trboveljčanom odzvel prvi dve točki. Pri jutrišnji povračilni tekmi bo SK Amater gotovo napel vse sile, da opere ta madež iz sebe. Moštvo Trboveljčanov je, kakor sklepamo po nedeljski tekmi v Mariboru, v odlični formi in bo verjetno zmagal. Ne izključujemo pa zmage drugega ljubljanskega moštva. Mars se je v letošnjem prvenstvu sijajno izkazal. Ce bi slučajno zmagal Mars, bo po končanih tekmah na tretjem mestu, sicer bo pa na tretjem mestu ostal Amater. V Trbovljah bo torej jutri borba za tretje mesto. Upajmo, da bo igra lepa in faiir. Tekma se začne ob 14. Za sodnika pa je določen energični in objektivni g. Erlih. ISSK Maribor : SK Olimp. Zadeva, ki najbrže ne bo privabila na igrišče preveč gledalcev. Maribor je predzadnji in bo na tem mestu tudi ostal pa čeprav premaga Celjane z dvoštevilčnim rezultatom. Olimp gre v boj brez upa zmage. Brezupen pa je tudi njegov položaj na prvenstveni tabeli. V prihodnjem letu prav gotovo ne bo več v tovarišiji najboljših slovenskih klubov. Zamenjal ga bo boljši. Tekma bo ob 14 na igrišču Železničarja v Mariboru. Za sodnika je določen g. Mehle. * Nocoj in julri dopoldne bodo v Zagrebu prvenstvene borbe najboljših jugoslovanskih rokoborcev zu naslov državnega prvaka. Prvenstva se udeležujejo tudi slovenski rokoborci. Mariborčani so poslali v Zagreb nekaj rokoborcev, ki so veliki favoriti za zmagovalce v posameznih kategorijah. Vremensho poročilo Kraj Barometer-sko stanje Temperatur^ » C' s* X n ► & -c c tt c Je ~7 oc Veter Pada- vine . H >C' a o> > C ■si c 5 (amer, jakost' m/m 1 vrsta Ljubljana 745-3 0-5 -4-5 90 10 0 — Maribor 742-6 4-0 -3-0 90 10 0 — •— Zagreb /52 0 3-0 -60 90 mgl. 10 NE, «— Belgrad /55-4 5-0 -3-t 90 JO wsw, 2.0 — Sarajevo 757-2 4-0 -7-0 90 10 0 — Vis 733-5 8-0 3-U 60 0 WNWi —* . — Split 752-5 12*0 4"0 50 5 NEa 1.0 dež Kumbor 752-4 14-0 5-0 70 4 NES — Žirje 752-4 9-0 6-0 50 10 E, — \ DusrovniR 752-8 13-0 2*0 60 4 NE, •— — jim bo treba. Že lansko mladinsko prvenstvo je pokazalo, koliko zna ta drobiž. Samo nekaj dni je od tega, odkar je drsališče odprto, pa že gre mladim drsalcem drsanje že kar dobro »od noge. Kakor kaže, bodo drsalci letos prišli na svoj račun in se jim bodo tudi permanentne karte izplačale, pa čeprav so zanje odrinili kar po šest kovačev. Ta dva sta pa znala Dva Ižanca. In sicer 15 letni S. J. in 16 letni K. J. sta pogruntala to, kar bomo spodaj opisali. Da gredo semena in drugi pridelki pri znani ljubljanski trgovini s semeni Sever tam na Celovški cesti dobro v denar, to sta vedela tudi omenjena dva možaka. In da pridelajo na ižanskem vsega takega blaga dovolj, je pa itak znano, saj Ižanci še ljubljanski trg zalagajo z vsemi mogočimi^ živili, zlasti pa z drvmi. Doma sta podjetna tatiča nakradla nekaj kilogramov semenskega fižola. Take tatvine sta večkrat »uprizarjala« in vedno je trgovina Sever bila kupec. Tudi oni dan sta prinesla k Severju 12 kg fižola in na tehtnici dobila plačilni listek. Iz listka je bilo razbrati, da sta dobila za teh 12 kg 75 din. Tudi precej denarja, do katerega sta kaj poceni prišla. Pa še nista bila zadovoljna. Namesto, da bi šla po denar k blagajni, sta jo pa mahnila rajši v Tivoli, kjer sta plačilni listek popravila. Pred 12 sta dala kar lepo številko 2, pred vsoto 75 din pa 12. Pa se je vse skupaj bralo: za 212 kg fižola naj dobita prinašalca 1275 din. Pametno, kajne? I« s tem listkom sta šla k blagajni trgovine. Pri blagajni pa so postali na listek pozorni. Nekaj podobnega so že pred dnevni zasledili. Listek so pregledali do potankosti in tudi pri njem ugotovili goljufijo- Poklicali so stražnika, ki je mlada »iznajditelja« odpeljal tja v rdečo hišo na Blei-weisovo cesto, kjer imajo s takimi grešniki posla. Seveda bosta podjetna fantiča za svojo »pogrun-tacijo« dobila tudi svoje plačilo. Konec labodSe sreče vsaj za letos je bil oni dan tam na tivolskem ribniku, ko se je na bajerju prvič naredila ledena skorja. Pa se labodja družina kar ni mogla ločiti od svojega lepega jezerca, v katerem je prebila toliko lepih dni. 2e ko je bajer pokrivala tenka plast ledu, so se ponosni in dolgovrati labodi sprehajali po njem in iskali, kje bi še prišli do vode. Da se pa ne bi kaj poškodovali, sta dva delavca napeljala vrv od enega brega do drugega in z napeto vrvjo prisilila labode k bregu. Tam so jih polovili in jih namestili v zimski dom, koder bodo le težko pričakovali tople pomladi, da bodo spet zaplavali v kraljestvo prostosti. Nož v trebuh je dobil v pretekli noči Tomšič Fr. iz Sv. Petra ceste 50 v neki poznani kavarni tam za vodo ob Ljubljanici. Snoči pozno v noč so popivali v omenjeni kavarni. Bilo jih je precej, ki jim je vino in drug alkohol stopilo v glavo, pa so pričeli rogoviliti in razgrajati. Sporekli so se in nastal je pretep. Premetavali so se potleh in pri splošnem ravsanju je nekdo sunil omenjenega Tomšiča z nožem v trebuh. Reševalci so takoj prihiteli in z avtomobilom prepeljali težko ranjenega poškodovanca v splošno bolnišnico. Nesreče Na razbeljen štedilnik je padla tam v Stični livarjeva hčerka Marija Mužga. Pri tem se je precej močno opekla in so jo morali prepeljati v bolnišnico. — Pri gradbeniku Tiinniesu v Ljubljani je bil zaposlen kot tesar tudi France Mavec iz To-mišlja. Imel je posla na stavbenem odru, pa je pri delu tako nesrečno stopil, da je padel z zidarskega odra na tla in si pri tem močno poškodoval hrbtenico. — V bolnišnico je moral priti tudi hrastniški delavec Holesek Jože, zaposlen v kemični tovarni, ki je na cesti tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo v kolku. Padel je zaradi poledice, ki je nastala zaradi mraza. Vremenska napoved: Zmerno hladno, oblačno s padavinami. Najnižja temperatura na letališču je —5.6 stopinj. Koledar Danes, sobota, 7. decembra: Ambrož. Nedelja, 8. decembra: Mar. Spoč. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, 1 viševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Mestno zdravniško službo bo opravljala od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pletersnikova ■lica ul. 13-1, telefon št. 47-64. Sliko Marije Pomagaj v vsako hišo. Pogonski motor 12 KS — nafta ima prednost •— kupi mestno cestno nadzorstvo v Ljubljani. Koncert Trboveljskih slavčkov bo izredno zanimiv, saj bo več kot polovico zborov prvič javno izvajanih v Ljubljani. Zato vabimo na ta koncert, ki bo v ponedeljek, 9. decembra v Filharmoniji. Vstopnice v Matični knjigarni. Darujte za starološki »Dom slepih«. Čekovni račun št. 14672 —■ »Dom slepih«, Ljubljana. Fond prof. dr. Janeza Plečnika. Društvo me- dfcincev v Ljubljani je sklenilo, da ustanovi v spomin na svojega dragega profesorja »Fond dr. J. Plečnika«. Prispevki tega fonda se bodo porabili za ustanovitev prepotrebne neodvisne medicinske menze, ki bo nosila iSne »Plečnikova menza«. — S tem se bomo Slovenci naj lep še oddolžili njegovemu spominu. Društvo mediciocev v Ljubljani. V korist revnim jetičnim bolnikom je Proti-tubeifculozna zveza v Ljubljani založila lične božične razglednice, ki jih je napravil naš mladi umetnik akad. slikar Ljubo Ravnikar, Razglednice bodo prodajale vse večje trafike in knjigarne po ceni 1 din za komad. Segajte po njih kar najroarljiveje, ker se na ta način, čeprav z majhnim prispevkom, oddolžite siromašnim jetičnim bolnikom! Teden vzgojnih večerov za starte. Ljubljansko Pedagoško društvo prireja vsako leto vzgojne večere za starše, ki so bili do sedaj vedno dobro obiskani in povsod zaieljent. Zato namerava tudi letos prirediti na raznih krajih Ljubljane vrsto takih večerov. Prvi tak teden se bo vršil od 9. do 14. t. m. na Državni učiteljski šoli. Na ta teden vabi Pedagoško društvo vse one starše, ki stanujejo v centru mesta. Spored je nasletkiji: 9. dec.: dr. Franta M:s: »O slabotnem otroku«. •— 10. dec.: prof. Čemejeva: »Vzgoja v družini«:. — 1J. dec.: dr. Kr. Brenkova: »Časopisi, gledališče, kino in mladina.« —_ 12. dec.: prof. Kobilica: »Vzgojno sodelovanje šole in doma.« 13. dec.: prof. Čopič: »Igra, šport in delo.« ~ 14. decembra: F. Brenk: »Pcmoč otroku pri izbiri poklica«. — Opozarjamo starše na ta predavanja ter priporočamo obisk. Vstopnine ni. Prosvetno društvo Trnovo sporoča vsem članom društva in odsekov, da praznujemo v nedeljo 8. decembra enega največjih društvenih praznikov, Brezmadežno spočetje. Ob četrt na 8 zjutraj bo v farni cerkvi recitirana sv. maša za članstvo prosvetnega društva, odsekov in naraščaja, med mašo bo skupno sv. obhajilo. Po maši pa v društvenem domu skupni sestanek vsega članstva s čajanko. Zvečer ob 8 pa bo v društvenem dooni slavnostna akademija na čast Brezmadežni. Zjb«!* počitnice v zvezi s smuškim tečajem. Higienski zavod, oddelek za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani (Državna šolska poliklinika), priredi za božične praznike 11 dnevno zimsko letovanje ea osnovno- in srednješolsko mladino do 16. leta, v svojem počitniškem domu na Rakitni. Vsa pojasnila daje pisarna oddelka ea zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani, Aškerčeva cesta. Ljubljansko gledališče DRAMA — eačetek ob 8 zvečer Sobota, 7. decembra: Kros; s kredo. Izven. Nedelja, 8. decembra: Ob 15. Princeska in pastirček. Mladinska predstava, združena z obiskom sv. Miklavža. — Ob 20. Lepa Vida. Izven. Ponedeljek, 0. decembra: zaprto. Torek, 10, decembra: »Revizor-. Red Torek, OPERA — začetek ob 8 zvečer Sobota, 7. decembra: Carmen. Izven. Gostovanje Elze Karlovčeve in debut Ivana Ivanova, Nedelja, 8. decembra: ob 15: Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 20: Friderika. Izven. Ponedeljek, 9. decembra; Plesni večer Marie Paulinove. Izven. Torek, 10. decembra: Zaprto. 75.000 din ponarejenega denarfa v steklenici za marmelado Maribor, 6. decembra. Nedavno smo poročali o razpravi, ki je bila proti nekemu osumljencu pred mariborskim okrožnim sodiščem, ki je bil obtožen, da je tvoril >člen v verigi razpečevalcev ponarejenega denarja«. Danes pa sedita na založni klopi spet kar dva taksna sčlcnat — dve ženski, s katerima so dobile oblasti v roke pravcati zaklad ponarejenega denarja, — V Radvanju so pred daljšim časom oblasti razkrinkale nevarnega ponarejevalca Antona Grašiča, pri katerem so našli vse priprave za ponarejanje in zalogo ponarejenih 500 dinarskih bankovcev. Grašič se za to sedaj pokeri v zaporu. Njegova žena Angela Grašič se je potem udinjala kot natakarica. Oblasti so sumile, da je ostalo za Grašičem še več ponarejenih bankovcev, katere najbrž skriva njegova žena. Kor pa opetovane preiskave niso spravile ničesar na dan, ji niso več posvečali tolikšne pozornosti. Dne 11. okiobra tl., pa je opozoril neki Herman Verlič policijskega agenta Antona Cedeja, da ima Grašičeva žena doma skrite ponarejene 500 dinarske bankovce, katere mu ponuja, naj 1 jih kupil ter potem sam spravil v denar. Policija je potem napravila načrt, kako bi dobila Grašičevo pri dejanju ter ji onemogočila njene namere. Verlič je na podlagi tega načrta povedal Grašičev!, da je dobil nekega zagrebškega Žida, ki bi bil pripravljen kupiti ponarejen denar. Zmenil se je z njo, da bo pripeljal tega Žida v Tomšičev drevored, kjer mu bo ona predala zaklad. Po domenjenem načrtu se jo tudi vse izvršilo, le da človek, ki je ponarejene bankovce prevzel, ni bil Žid, temveč policijski agent. Grašičevo so aretirali in prijeli še njeno mate r, celotno zalogo ponarejenih bankovcev pa so jima zaplenili. Skrivali sta te bankovce v steklenici za marmelado. Vsega skupaj je bilo 150 bankovcev v vrednosti 75.000 din. Obe obtoženki, Angela Grašič, 26 letna natakarica, in njena mati, 58 letna zasebnica Ana Kovač, sta se zagovarjali včeraj pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Obsojeni sta bili na 8v«waeeev zaj^ora. mmm -i;1. ■ imm Zadostuje ena bomba, da mesto zamre Zakaj sovražna letala s takšno vnemo iščejo nasprotnikove električne centrale ičo se je potapljal parnik »Titanic«, se je 47 inženirjev in tehnikov spustilo v strojni oddelek, samo da bi omogočili, da bi električna centrala delovala. Titanic je tonil s svojim srednjim delom, elektrotehniki in kurjači pa so polni dve uri delali okrog strojev. Vse je bilo narobe, zmeda povsod, le elektrika je gorela in osvetljevala rešilne čolne in note orkestra, ki je igral na krovu zato, da bi zmanjšal paniko. Radio aparati so nemoteno delovali, električna signalizacija tudi, in znaki na pomoč so šli v noč vse dotlej, dokler se ni zastava na krmi skrila pod vodo. Posledice bombardiranja električnih central Hude so posledice, ki nastanejo z uničenjem električne centrale: tovarne prenehajo z delom, zastane ves električni transport, vodovodne črpalke ne dajejo več vode ... Povsem razumljivo je, da je uničenje električnih central mnogo važnejše, kakor pa bombardiranje posameznih tovarn. Vojna v Španiji in Kitajskem je dobila električne centrale na vojne razmere nepripravljene. Delavci v električnih centralah niso znali, kako bi z jeklenimi ploščami in vrečami peska zaščitili transformatorje in daljnovode pred drobci granat. Nihče jih ni naučil, kako je treba napraviti posebne »teleskope«, da bi mogli z njih nadzorovati delovanje strojev. Te spretnosti so se elektrotehniki šele kasneje naučili. Že v bojih za Šanghaj je bilo opaziti, da v takšnih grozotah najbolj trpi električna centrala. Uničiti kakšno določeno električno centralo je težka naloga. V sedanji vojni kaj dolgo niso omenjali napadov na centrale. Kakor pa se vidi, je prišla zdaj vrste tudi nanje. Angleško letalsko ministrstvo in nemško vojno ministrstvo čedalje pogosteje poročata o bombardiranju nasprotnikovih električnih central. Nemške električne centrale pa so že pred izbruhom sedanje vojne mislile na svojo obrambo. Električno omrežje, ki oskrbuje mesta s svetlobo, je porazdeljeno na posamezne odseke in je organizirano tako, da takoj prične delovati druga električna centrala, če je prva poškodovana. Za to pa niso poskrbeli samo v Nemčiji, ampak tudi v Angliji. Za nameščanje posameznih strojev v razrušenih elektrarnah je potrebno 20 ur. Hazume se, oteka. Delavci v elektrarnah se uče tudi v rabi z maskami. Poznajo tudi razne strupene pline, in to tudi ponoči, v dežju in viharju. Po večini so ti delavci in tehniki ter inženirji prostovoljci, ki so se odločili za ta posel. Na prvi pogled se zdi, da so predvsem električne železnice v nevarnosti pred letalskim napadom. Da se taka železnica onemogoči, je potreba poškodovati le en del električnih naprav. Primerno število dobrih elektrotehnikov pa kaj hitro popravi pokvarjene naprave. Če pade bomba v električno centralo, je zadet centralni »žični sistem«. Najboljša obramba za električne centrale pa je dobro maskiranje in protiletalska obramba. Da bi Angleži zaščitili najbolj znamenite elektrarne, imajo posebne aero-state. Pa tudi kamuflaža ima pri obrambi veliko vlogo. Električne centrale je moči tako skriti, da jih je le težko zapaziti iz zraka. Električno centralo tako pobarvajo, da je videti na zunaj kot bi bila kakšna pogozdena rebra Tudi z umetnimi naselji prekrijejo važne elektrotehnične naprave. če bi bil napaden Newyork Še pred pričetkom sedanje vojne je neki ameriški pisatelj naslikal svojim sodržavljanom, kako bi bil uničen Newyork, če bi prišlo do boja tudi na ameriškem ozemlju. Kakšne posledice bi bile nastale, če bi bila uničena mestna električna centrala. Takole popisuje ta dogodek: Naenkrat se ustavi delo po vseh tvornicah v mestu, ustavi se vse, kar žene elektrika, ustavijo se lifti. V zgradbah, ki imajo umetno podnebje z umetno klimo se ljudje duše, ker jim primanjkuje zraka. V mestu, kjer nastaja požar za požarom, primanjkuje vode. Vode tudi ni, ker so pokvarjene električne črpalke. V velikih shrambah, v katerih je nakopičeno ogromno hrane, se ta hrana kvari, ker ni zraka. Mestu grozi zaradi tega lakote ... Že po nekaj dneh ima Newyork videz srednjeveškega mesta, ki ga je kuga opustošila, kajti na njegovem organizmu je pretrgan glavni živec. Morda je res, da je pisatelj le nekoliko pretiraval. Lahko pa je tudi, da zamisel tega pisatelja le ni teka fantstiena. Kdo ve, če ne bodo tudi nad Newyorkom kaj kmalu krožila tuja letela in če se ne bodo spravila najprej na ameriške električne centrale. Kuhinja nemške vojne mornarice ob obali Rokavskega preliva. Sladke pomaranče Nemčiji, kisle pa Ameriki Tudi pri pomarančah se vidi, kdo je večji prijatelj Španije Že zadnjič smo napisali nekaj vrstic o tem, kako je letos s prirlelkom pomaranč v Španiji Navedli smo med drugim tudi, da je Španija nad polovico letošnjega pridelka pomaranč že vnaprej proaala v Nemčijo, čepi a v še ni niti vedela, koliko jih bo sploh pridelala JTudi glede cene, po kateri bo Nemčija plačala Špancem njihove pomaranče, še ni bilo tedaj povedanega nič določnega, in o tem tudi zdaj še ni nobenih podatkov. V zvezi s »trgatvijo« pomaranč v Španiji pa zdaj poročajo še naslednje: Pomaranč so letos v Španiji pridelali precej manj kot pa prejš- nja leta. po kakovosti pa Je letošnji sadež boljši kakor pa je bil na primer lani. Računajo, da bodo kljub slabi letini lahko izvozili 48.000 zabojev pomaranč. V vsakem zaboju jih bo po 144, kakor je to ponavadi. Podobno kot s sladkimi, pa je tudi s tako imenovanimi »kislimi« letošnjimi španskimi pomarančami, le da jih izvažajo v drugo smer, namreč v Ameriko. Letos pa tudi teh v Španiji ni mnogo in tako Američani letos še kislih ne bodo dobili toliko kot sicer. Tudi pri pomarančah se torej vidi. kdo je večji prijatelj Španije, Nemčija ali Amerika. Križanka Slovo med kraljico Elizabeto iti grofom Essexom. Prizor iz velikega zgodovinskega filma »Na zapoved kraljice«. Roman, po katerem je bil narejen ta film, bo začel prinašati naš list jutri. Angleški vojaki nekje na afriškem bojišču- NENTAL na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 Henri Pourrat: Charles Peguy »Moj Bog, moj Bog, kaj pa vendar je? Na ia- j st smo ob vsakem času in v vseh dobah izgubljali j avo, a zadnjih štirideset let, žal, drugega sploh ne lalanK), kot to, da jo izgubljamo. Kaj pa je, za >ožjo voljo, kaj?« »Sedaj, ob »oceanu našega velikega trpljenja«, se spet oglaša Pčguyev glas: »Kaj stfc napravili iz ‘.ega ljudstva, iz svojega krščanskega ljudstva? AU naj bo to, da ste poslali svojega sina, zaman? Ali naj bo rečeno, da je JeWarner Bross«, ki nam je dala na razpolago dozdaj romane »Poročnik indijske brigade«, Robin Hood«, »Poslednja zapovedi, »Angeli garjevih lic« in »Nismo edini«. Oba listka bosta začela izhajati jutri! Program radio Ljubljana Nedelja, 8. decembra; 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Kvartet mandolin — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 10.20 Verski govor (g. dr. Gvido Rant) — 10.40 Kozaške pesmi (plošče) — 11 Nedeljski koncert Rad. ork. — 12.30 Objave — 13 Napovedi — Vojaška godba 40. p. p. Triglavskega 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila 17.30 »Kako je Rdeča kapica oživela.« - Mladinska igra (izvajajo članice Radijske igralske družine) — 18.50 Glasbeni drobiž (ploj.ee) _ 19 Napovedi, poročila, objave — 19.»0 slovenska ura: Samospevi ge. Ksenije Kušejeve, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 20.30 Domač koncert Rad. orkestra — 22 Napovedi, Poročila 22.15 B. Smetana: Iz mojega življenja (plošče). Ponedeljek, 9. decembra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov plošče) — 12 Naši pevci in pevke (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. — 14 Napovedi, poročila — 18 Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj) — 18.20 Vaški umetniki plošče) — 18.40 O podnebnih zemljevidih Slovenije II. (g. dr. Oskar Reja) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nacionalna ura — 19.50 Hudomušnost (g. Fr Lipah) — 20 Rezervirano za prenos — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (Rad. ork.). Za Jugoslovansko tiskarne » Llubtjaot: Jote Kramar!« - Itdajatelj: Int Jote Sod]a ~ Urednik: Mirko Ja»ornik - Rokopisni ne »racamo ~ »Slovenski dom< izhaja »sak dela*nlk ob 12 ~ V ponedeljkih I« Jutranjik - Mesina oarotnlna Je 14 din, ta Inotemstve 25 din - Samo ponedeljskl »Slntenski dom« »eljs mesečno 6 dinarjev polletno 25 dinarje« relnletno 5» dinarjev. Uredništvo- Kopitarje?« allea MU - Upr«»at Kopitarjeva allea 6. Ljubljana ~ Teleto« 4001 do 4005 ~ Pod.otnlee; Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Noto mesto, Trbovlje.