T A . Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Na svetlo daje Dramatično društvo v Ljubljani. 58. Vezek : Prenočišče v Granadi. — Carostrelec. •—- Prodana nevesta. Prenočišče v Granadi. Romantiška opera v dveh. dejanjih. Spisal K. baron pl. Braun. Uglasbil K. Kreutzer. Poslovenil Jožef Cimperman. Priredil E. Gangl. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Natisnila ,,Narodna Osebe. Gabrijela. Gomec. Lovec. Grof Oton. Ambrozijo, star pastir, stric Gabrijeli. Vaško Pedro / P asdrja - Dvorjani. Lovci. Pastirji. Pastarice. Čas: Sreda 16. stoletja. Prvo dejanje. St. i. Arija. Gabrijela. Ker se vse mi je odvzelo, Ni v pastirjev me družbb, Se golobče moje belo Orel je raztrgal smelo V mojo žalost prebridko. Dar ljubezni ta pobožni, Ki mi ga je on daril, Vsa tolažba mi otožni, Zaklad moj je ž njim minil. Ko sem ptico ljubkovala, Bol zamrla je srca, Ali orlu v rop zapala Slika je ljubezni ta. Ob vso srečo zdaj sem jaz! Ko ob meni je skakljala, S pčrjem lica mi pihljala, 4 Vračal se je prešli čas. Znamenje bil ptič je dobro, Da ga prstan ni svetal Kitil, ki ga on mi dal. Recitativ. Gomec. Otožna, vender krasna Tam sedi — Blesteče ziblje se po belem vratu Val zlatih las! Prav vidim li? — Njen jok! Gabrijela. Moj Gomec! Gomec. Gabrijela, čemu jok tvoj? Gabrijela. Ah, meni vse je zdaj odvzeto 1 Gomec. Dej, kakšna ti žalost, ki neznana mi, Sreč zvesto teži r Gabrijela. Golobče tvoje, tolažba mi, odvzeto je s Goviec. Li možno ? Kaj tolika zavist Njih je, da so golobče ti vzeli ? Gabli jela. Motiš se! Le orel vzel je Pred mojimi očmi, na vrh gora je letel ž njim Zaman rokč sem vila svoje — ah ! Z golobom tem odvzeta jedina, zadnja Rcidost meni. Gomec . Ne žali se! Gabrijela. Kaj misliš li? Gomec. Poslednje naj poskusim še, kar Mčni angelj sam je položil v dušo. Slušaj me! Št. 2. Duet. Gomec. Gnal užaljen svoje črede Tja sem k viru v jelšni breg, K tlam povešal sem poglede, Gledal nčm valovja beg. Potnika ni bilo zreti, Ni zefir se čutil veti, 6 Molk skrivnosten vladal krog, Zibal v sčn je pisan log. Gabrijela. Oh, kako mi bol pekočo Čuti moje ž njim sreč, Prazno sreče dušo vročo In brez nddej čutim žč. Le naprej 1 Gomec. Kar se v okrogu Skozi gozd, po pustem logu Lovcev je oglašal rog, Ki streljali so okrog. Gabrijela . Kaj je bilo? Gomec. Naznanili V hipu so pastirji bili: jČujte, lov cesarski je, Ki naznanil včeraj se. * Gabrijela. Mislili smo, da gospod Naš je daleč proč od tod. 7 Gomec. Princ prišel je v ono stran, Vsem ljudem kot dobri znan. S srčnostjo ljubezni kar Jaz odkril mu bom željo ; Kogar greje takšen žar, Zgladi ostro si stezo. M6rda bom veselje motil, Vender tja se bom napotil, Da bom zmagal ali pal. Gabrijela. Drzne si stvari se lotil, Gledi, da ne boš se zmotil — Bodeš li pred njim obstal ? Gomec. Dekle, nehaj se solziti, Solze so le prazna stvar, Naju more on združiti — Upa vzhaja svčtli žar. Gabrijela. Ne, več nečem se solziti, Solze so le prazna stvar, Naju more on združiti — Upa vzhaja svčtli žar. Oba. Na pradede blage njega Spomnil bodem (bode) vnuka tega; Ako princ je kot očetje, Bode nama dal zavetje, Naju združi večna vez, Ščit bo nama blagi knez. Recitativ. Gabrijela. Ah, ko bi mogla ž njim ! Zaupam jaz Čuvaju se ljubezni. — Vidim prav? Kdo hodi li po vrhu strme gore? Saj v zdton solnce ni še palo, Že se vračajo trinogi mi. — O Bog ! Kak 6 zdaj osamela stopim V stan ta in včeraj nisem še Takd. Golobče moje ni Plen bilo še orlu; čuva Mdrda angelj nedolžnost roparske rokč? Lovec. Bogu na čast, tu kažejo se hiše! Dogodba čudna to, nezgoda ne. — Kaj vidim tam? Ne vara me okd? Resnično, dete, kakor roža krasno, Ki svčtlokodravih je las bogato I Dobil najlepšo srno v loži sem. Zaklad zgubljen, prav kot v pravljicah starih, Odbegnila oččrn, kot jelen bajni — Tu svet veljaj! — He, lčpo dekle, slušaj ! Gabrijela. Neb6, pomoč! Lovec. Ne boj se pred menoj! Gabrijela. Kdorkoli si, moj dvom mi ti oprbsti, Ko pred mano pomagalec si, Zdaj mislim jaz, da čudeži godč se — Golobče je, ki orlu bilo v krempljih! Lovec. Li možno je? Gabrijela. Najslaji mi, poslednji je zaklad moj, Ko 6rel mi golobče vzel, Srebrn mu prstan kitil vrat. Lovec. Ni treba — to oko nikdar ne vara. Gabrijela. Golobče, lšti, jaz grem za teboj! io Lovec. Nedolžno, glej, se veseli! DuM čuvaja je Zabila. Gabrijela. Povejte mi, prijazni vi gospod, 'Kak<5 ste brez perotij golobče mi Prinesli sem z višav? Lovec. Zašel, a na visoki skali Naščl na robu poleg sebe sem Gnezdo orlovo. Zagrabil že sem puško jaz, A vender nisem se odločil, Da strelil bi, ker 6rle rad imdm. A drel, ki se vstrašil je glasu, Poletel v zrak je in popustil plen svoj. Gabrijela. O, čast Bogu! Lovec. Poiskal sem goloba In pot zajedno našel v ta sem dol. Povej sedaj, dekletce: stan tvoj tu? Gabrijela. Pri mojem strici. Umrl mi je oče! Lovec. To stanovanje? Gabrijela. Zapuščeni grad iz časov še, Ko Mavri tod so bili; To pravi se, da Abenceragi Sežgani bili v njem, kraljica pa, Ne vem, če je. Lovec. Da, da, mogoče je! Gabrijela . Potem so roparji vžnj pribežali, Sedaj pastirji sebi v slan odbrali Nevihti v bran. — Vi govorite zdaj. Lovec, Povej mi ti, kaj rada li bi znala ? Gabrijela. To znala rada bi, kdo ste, gospod. Lovec. Od srca rad, tu ni veliko reči. 12 Št. 3. Romanca. Lovec. Vladarjev sem ponosni strelec jaz, In daleč je moj rbdni grad sloveč; Če nimam nič kot puško, vranca, meč, Po volji devam vender vsak sem čas. Pogledi tujca tudi ti ljubd, Ki v ljubo tebi pot preščl strmo. Ko se privije ti golob krotek, Spomin na lovca zbudi se sladžk! Usoda me bo gnala skoraj proč, Nikdar življenja ne miruje lov, Na tč pa mislil lovec dan bo, noč, Četudi zabiš ti obraz njegbv. Udal nikdžr ne bom se čaru zmot, Ko spet priščl na trnjevi bom pot. Ko se privije ti golob krotek, Spomin na lovca zbudi se sladak! St. 4. Recitativ, scena in duet. Lovec . Zdaj želel bi, da bi mi ti kosilo Pripravila. Gabrijela. Z ovočjem, kruhom ti postrežem, Z mlekom jaz lahkd sedaj. ■3 Lovec. Če ta ti hrana rožno barva lica, Ž njo lahko zadovoljen jaz sem lovec. Lovec . Kak žar očfj! To jasno čelo! Nedolžno sije nje oko. Da strelec jaz sem v tej dolini, Dekle to moje, puška moja ta, Odščl zarano bi vesel In vrnil bi se spet z večernim mrakom. Naščl bi čakajoč jo mene, Pozdrav bi bral iz jasnih nje očlj, Rekoč: Glej, tu sem zopet — in pritisnil Na srce jo ! Gabrijela. No, tu sem zopet! Lovec. Oj, ti! Gabrijela. Vprašala bi vas nekaj, A se ne upam. Lovec. Kaj? 14 Gabrijela. Vi ste pri dvoru? Lovec. Ej, kaj to dč? Gabrijela. Slušajte me! Poznate li vi princa ? Lovec. Jaz ? Malo res. Osobno namreč ne! Gabrijela. To prav mi je! Od daleč solnca glejte, A molčite! Zasluži prestol on r Lovec. Kaj vprašaš ti? Kdo naju presoditi In to brez mislij more odločiti ? Kaj hotel ni ? On sin kraljevi je! Gabrijela. To mar mi ni. Je li pošten in blag, Pošten in blag, kot splošno govori se? Lovec. To znam, da je resnično poštenjak — Prestopek pa njegov vsak potrpi se. 3 Gabrijela. To je izvrstno! Lovec .* Kaj k njemu greš ? Gabrijela. Četudi grem. Lovec. Potem ti svet dam tak, Da si oprezna, kar se koli d£. Ker princ naš lepe deve rad imd,. Gabrijela. Za td so druge 1 — Če za ljud je vnet, Je li jednak mu vitez ali kmet ? Li bode, kadar v rako ponesd ga, Za njim sirota jokala uboga ? Povedite! Lovec. Kar more in kar zna, jaz menim, da 1 * Gabrijela. Kaj vam je, dobri mož? *) Besed od * do * ni v partituri. i6 Lovec Pogled me tvoj užgal je, Kot neba svetli žar. Oko mi mrak obdal je, Zadel me ognja vdar. Gabrijela. Taz nisem vas užgala, To dobro včm — nikdar, Končana bodi šala, Če ne, pobegnem kar. Lovec. Dekletce ti, sedaj jaz vprašam naj Gabrijela. Le brž! Lovec. Kaj iščeš pa, povej srčno, Pri princi ti ? Tre li te žalost, kaj Gabrijela. Težko povčm, a če je že tak6 — Gospod, vi li kaj ljubite? Jaz ? Ne ! Lovec. 17 Gabrijela. Sev €, zdaj teža je! Lovec. I nit, saj da se kaj dobiti! Gabrijela. Pri mčni je končano td. Lovec. Oj, srce svoje mi odkrij ti! Gabrijela. Posluh : jaz snubca Imam dva! Lovec. Kaj ? Dva ? Gabrijela. A jeden le bo moj. Lovec. Tako, zdaj sled dobil sem koj. Gabrijela. Moj pravi k princu prosit šel je, Da naju krepko branil bo. i8 Lovec. Završil bom, kar on začel je Tvoj varuh sem, tu na rok6. Gabrijela. Poznate princa vi tak<5, Da smem verjeti vam le-t<5 ? Lovec. Oj, srce ti, raduj se zdaj, Princ rad stori mi marsikaj. — Jaz moram drugemu jo dati, Ta roža z&me vzrasla m; Sreč začenja trepetati, Ko v krasne gledam ji oči. Gabrijela. Smčm se li n&deji udati ? Da je pošten, kažo oči; Sreč začenja trepetati — Res bode li, kar govori ? Gospod, otožni ste — težko Obljubo izpolniti b6 ? I^ovec. Pogled me tvoj užgal je i. t. d. »9 Gabrijela. Jaz nisem vas užgala i. t. d Predrznež, se li smeš lotiti ? Ha, nevesta, znajte, je! Vaško. Kaj takega v(5 Spanjec pokoriti Lovec. Kaj ta je pravi ? Vaško. Kaj ? Tak znana Ž6 ? Z znamenji hčeta govoriti ? 20 Ambrozijo. Ti notri brž! Vaško. Ti pa odpravi se! Lovec. Besedo rečem le — In vi — ne, ne! Kdo vstaja zoper mene ? Vaško. Ti misliš pač, da nas je puške strah Trijč in jeden! Ambrozijo. Žvižeg moj prižčne Iz gozda semkaj hlapcev roj na mah Vaško. Proč, proč! Lovec. Le mir ji daj! Gabrijela . Bodite mili! Želeli ste, da bi vas pogostili. 21 Lovec. Tako — že prav, že prav! Stvari je konec zdaj. Jaz sem zašel, rad bil bi tu čez noč. Vaško. Glej, glej! Gabrijela. Naj bo! Vaško. Mi gostov ne želimo. Gabrijela. Pokdj! — Vladarjev je služabnik t6. Vaško. Naj bil bi sam, mi ga le ne trpimo. Dovdlj je zdaj! Lovec. Jaz steljo vam hčem plačati drago. Vaško. Zlatnikov mošnja, kras njegov blesteči Ustavljata mi jeze moč, Dovolim ti, z ležiščem mu postreči — A jutri šel ne bode proč. Ambrozijo, PeJro. Zlatnikov mošnja, kras njegov blesteči Ustavljata mi jeze moč, Davoli ji, z ležiščem mu postreči, Potem naj jutri ide proč. Lovec. Gabrijela. „ . / in moj kras j Zlatnikov mošnja, l kfas njegov J blesteči Ustavljata jim jeze moč, f rai j Dovolil je, z ležiščem j yam > postreči . f šel pa bodem 1 A J utn \ pojdete pa J P roc ' Lovec. Plačilo rad naprej vam dam, Če smem pod streho iti k vam! Vaško. Nevsmiljenosti pri pastirjih — m' je, Za potnika sreč jim vedno bije. Gabrijela. Kdo bi besedam tem verjel, Da bi le srečno že odšel. 23 , Vaško. Gospod, krasna je puška t& — Je li nabita, kažite! Lovec. Previden lovec skrb imd, Orožja on iz rok ne da. Vaško. I no, naj bo 1 Nikari se jeziti. Gabrijela. Tedaj mu smčm zdaj postelj narediti? Ambrozijo. Saj plačal je! Vaško. Čast bo za nas, čast bo za nas! Gabrijela. Le v hišo zdaj, gospod, prosim vas. Lovec. Kako obraz žari se, Ko gledam jo ljubb — Ljubezen, ki budi' se, Zatiram le težko. ?4 Ljubiti pastarice Ne more žlahtna kri; Kreposti v bran z desnice Močjo junak živi. Gabrijela. Kakb obraz žari se, Ko gleda me ljubo, Bojazen, ki budi' se, Zatiram jaz težko. Vse pride do resnice, Ce s knezom govori — Junak z močjo desnice Za mšne vse stori. Vaško. Kako obraz žari se, Ko gleda jo ljubo, Ljubezen, ki budi se, Zatira on težko. Stvar jasno je zaključil, V dolžnosti pa moža Moj nož ga bo poučil — On Spanjcev ne poznž. Ambrozijo. Pedro. Kako obraz žari se, Ko gleda jo ljubo, 25 Ljubezen, ki budi se, Zatira on težkb. Stvar jasno je zaključil — V dolžnosti bo možž Ze Vaško ga poučil — On Spanjcev ne pozna. St. 6. Kvintet in zbor pastirjev. Gabrijela. Gospod moj ljubi, sedite, A brez srdu — to včdite. Lovec. Ko ti oko veččrni svit obhaja, Ti Vila si, ki čašo mi podaja; A prej pokusi ti, lepb dekle, Takd pri rožnih ustnah šega je. Vaško. Kakd se je on zdaj spokoril, Usodi temni je zapal. Ambrozijo. Pedro. Nikddr se gost ne bo umoril, Ki bo pri nas čez noč ostal. 26 Vaško. Pomišljate? Prav, sam jaz čin storim Poljubil jo — zato ga umorim. Ambrozijo Pedro. Pogreznil on nas bo v pogubo, Pekel plamti v njega očeh; Zlatb sicer je mčni ljubo, Umdr pa zdi' se mčni greh. Lovec. Neb<5 krasč oblaki zlati, Cvetoč, prijazen tu je svet, Vštric sebe daj mi počivati, Da vživam slast, kot v£ruh čred. Gabrijela. Strah vzbuja Vaskov pogled mčni, Že mnogih kriv je hudobij, Strah me vznemirja nezrečeni, Opasnost tujcu tu preti. Zbor. Hiti korak z višave V prijazno nam rav&n, Nas pesmi kot pozdrave Gasneči sluša dan. 27 Lovec. Hiti' koržk z višave V prijazno jim rav&n, Njih pesmi kot pozdrave Gasneči sluša dan. Zbor. Tožbč so vse nam tuje, Pastir ob čredi čuje, Kar zdaj ga veseli, Nov dan mu ponovi. Gabrijela. Kar zdaj jih veseli, Nov strah mi le budi. St. 7. Vokalni zbor in ensemble. Zbor. Lovca lepega tu glej! A od kod, kdo nam povej ? Njega stas — kakd krasen je, Kot vladarjem da odbržn je; Kaže v tej obleki tu, Da je žlahtnega rodu. 2 8 Št. 8. Ensemble. Gabrijela. Recite mu: Dobro došel! Dajte mu v pozdrav roko, Da nezgodi bode prošel, Ki pretila mu takd. Zbor. Recite mu : Dobro došel I Bratsko mu v pozdrav roko; Da od tod ne bode prošel, Vsak pozdravi ga srčndl Lovec. Ako sem vam dobro došel, Bratsko vam podam rokd; Oh, kako od vas bi prošel, Pustil Idpo zemljo to. Zbor. Da od tod ne bode prošel, Vsak pozdravi ga srčnd. Vaško. Nikdar nam ne bode prošel, MeSni pade on v roko! 29 Lovec. Dekletce drago, Da kosilo delo Bolj mčni bo, spev mi vesel zapbj ! Gabrijela. Da gostu mine čas veselo, Glasnd spev torej zvčni moj 1 Ambrozijo. Poj mu romanco O Mavrov gradu. Gabrijela. Če hočete, naj torej bb, A poleg pojte vsi lepo 1 Št. g. Romanca. Gabrijela. Kdd v Mavrov starem gradu, Ko zbor duhov bedi Ob vihre besnem jadu Vzdihuje poln boli? Kdo je, ki tare ga bolest ? Fatima — ta vzdihuje, Ne utolaži se; Nobenemu ni tuje, Da to kraljica je. . 1 ° Zbor. Fatima — ta vzdihuje, Ne utolaži se; Nobenemu ni tuje, Da to kraljica je. Gabrijela. Soprog nji drag ubit je, Rop deca je, prestol, Zasmeh našlo upitje In našla nje je bol Zasmeh nje našla le je bol. Prišli plemenitaši Junaškega srcš, V pomoč kraljici naši, Vsega jo rešit zla. Zbor. Prišli plemenitaši Junaškega src£ V pomoč kraljici naši, Vsega jo rešit zla. Gabrijela . Grad truma je oblegla, Osvčtila se tam, 3 > Kar z mečem ni dosegla, Sežgal je bakelj plam. Potem pa se podala Fatima v samostan, Tam žitja smrt končala Kraljici Mavrov dan. Zbor. Potem pa se podala Fatima v samostan, Tam žitja smrt končala Kraljici Mavrov dan. Št. io. Finale. Ensemble. Lovec. Tvoje 6ko črno-milo Ččzme tajno moč im&, Tvoje petje prebudilo Radost novo je srca. Če v turnirji bojeval se Za rokč bi tvoje dar, Viteza bi jaz ne bal se, Bodi mlad kdo ali star. Vaško. Ambrozijo. Pedro. Roka se bo maščevala, Čast namera mi postala; 3 2 Gleda jo takč strastnb — Vzel nevesto ( m0 |° l 55. \ svojo J Gabrijela. Biti mi sreč začenja, Njih je maščevanje sklep, Če resnica bom življenja Njemu, čin ta moj bo lep. Zbor. Že boji' se Gabrijela, Če se bliža tujec ji, Vaška dušo strast prevzelo — Maščevanja on želi. St. n. Končni zbor. Vaško. Ambrozijo. Pedro. Kadar luč ugasne dneva, Ko bo v miru spal noči, Strast, ki v mčni prekipeva, Čin krvavi izvrši. Ker se drznil poljubiti, Žitje mora izgubiti; Kadar dan se spet zaznd, Mrtvega dobč moža. 33 Gabrijela. Prsi meni strah preveva, Ker je tujec v stiski zli, Up mi duše ne ogreva, Da nesreči ubeži'. Sklep v njih prsih žije skriti: Njega skrivno umoriti —• V noči temni kraj je td Res opasen za možd. Lovec. Kaj li prsi strah preveva Nji, ki vzela mi moči, Kadar si očlj nje seva Željni pogled moj želi? Hotel sem jo poljubiti, Sčn s poljubom osladiti — Kakor angelj iz nebd Vlada v sredi mi sred. Zbor, Že večerni zvon odmeva, Svet objemlje mir noči, V zvezde se nebo odeva, Sladkih sanj si vsak želi. H gostu, sčn nebd, prihiti, P6koj daj mu osladiti, Dokler spet izza gora Vstane zlata luč nebdi 3 Drugo dejanje. Št. 12. Arija in zbor. Gomec. Čegava last tam konj je oni, Ki ob drevd privezan je ? In psa sta poleg, z lajanjem na kvišku Ob skali spenjata se strmi. Morda se upal lovec na gorb, Morda že v brčzdnu smrt je našel svojo ? Arija. Kaj naj storim ? Vsi upi moji krasni Zamžn, moj zmoter daleč je od tod 1 Kje li je princ ? Kdo stvar mi to pojasni r Izgrešil že sem morda pravi pot. Moj zmoter daleč je ostal od tod. Prav čujem li? Od one mi gorč Glasovi semkaj lovskih rog zvenč, In brze jezdece zrčm prihajaje, 35 Ki v noči tej luč bakelj svit jim daje. Odsedajo in plezajo srčnb, Kot da perdt njih vodi jim nogo. Zbor. Cuj pasji glas, Up vstaja v nas, Ki bodi zvest poslej! On biva tod — Zdaj svetel pot Nam je — naprej, naprej! Gotnec. Kaj konja iščete morda? Pojasnim rad vam od srci: Sel gdri je na strmi pot, Psi sled vam kažejo od tod. Zbor. Za njim, za njim na strmi pot, Psi sled nam kažejo od tod! Goniec. Stojte še 1 Zaman bi sami se trudili, Če levo breg vi obhodili, Zazrli bote stari Mavrov grad, Med tem ko jaz, ki pota vešč sem, 3 ' Naslanjam na mladeniško se moč. Pri onem gradu vidimo se zopet, Tam najdemo sodruga, ki ga iščete. Na svojo se moč opiram In v pomoč Boga oziram, Po kamniti poti tej H gnezdu orla brž naprej I Čez prepade hočem iti, Zžšlemu v rešitev priti; Princ za hrabrost mi srci Gabrijelo potlej d&! Zbor. Da bi dobro ti uspelo Započeto drzno delo! Princ za hrabrost ti srca Častno potlej plačo d£! (Izprememba.) Št. 13. Vstopni akt in recitativ. Vaško. Recite zdaj, gospod, Če se jezite še na nas? Resnično je, da ni pastir Najlepšega vedenja vedno. A smo pošteni, to je res! 37 Lovec. To je dovdlj! Čas ni bil meni dolg: Mladenke lčpe sladka pesem je Čardbno radost lila mi v sreč. Vaško. Tu vstopite! Kar hiša dobrega Ima, lepo vam ona s tem postreže! Sladak vam sčn! A če bi kaj začuli, Ne bojte se, pri nas je skoraj dani Sladak vam sčn! Lovec. Do jutra, jaz to upam. Vaško. Če drago vam, saj brez skrbi ste tu. St. 14. Scena in arija. Lovec. Noč krasna je, zvezd svetijo se trume, Gorč kažo se kakor velikan, Kdo bi iskal me tu v daljavi šume Pastirjem gosta, proč od družbe stran, Tu v Mavrov gradu, ki je pust, terndn? 3 « Arija. Zares dogodek ti, je zime, Zelo vesel sem zdaj ga jaz; Kakč strašni so stene same, In njih že bledi, stari kras. Bog zna, če res Abanceragi Tu izgubili život dragi ? Tam temna stena kaže ognja znak, Kri njihovo ta morda pil je tlak. Duhovi, pokoj naj vam bo! Če prišli bi, se ne bojim: Rokč čistč, sreč čisto — To silen strah duhovom zlim. Kot reka čas hiti, Ki v večnost se gubi, Krasu vsa moč zamre, Samb le jedno ne Iz onega svetž, Od jasnega nebd, Mir seli se ljubo V sreč, ki je čisto. K pokoju zdaj J — Ne včm, kakb mi je Prav truden sem, vznemirja me plahota; Kaj to li je ? Lic njenih li lepota ? Poljubil sem jo jaz na lice le! Če v sanjah zrčm podobo nje ljubo, 39 Potem naj dolgo sčn mi ne izgine, Ker slajih sanj nikdar ne da nebo. Le spi, sreč, moj zaklad, spi sladkd! Št. 15. Romanca. Gabrijela. Tiho veje, pada jasna Rosa krog, temč bežč, Alkacorja pesem glasna Cuje se, ko k ljubi grč. In raduje nje sreč se, Sluša Murov glas iskren, Solze bridke njč sušč se, Ko je blizu ljubeč njen. Toda prej ko noč izgine, Pojde on od teh zidov, Rano ga čez hrib, doline Nese iskri konj njegbv. Solze njč poizgubč se, Ko se zlati dan vzbudi, Veseli' pa njč sreč se Zopet tihe polnoči. Št. 16. Recitativ. Gabrijela. Gospod, vzbudite se! Rešiti moram vas. 40 Kaj še ni vzbujen ? Ne čuje me! Iz zida kamen t& naj ga vzbudi. Lovec. Kaj je? — Kaj, vidim prav? Ti k mčni greš? Gabrijela. Pastirji umoriti vas hotč. Ti sanjaš le! Lovec . Gabrijela. Ah, ne! Le čujte me, v korist vam bo! Pripravili so že sekiro, da bi Z njo vas umorili. — Morilce čujte! Pomoč vam dobim. — Nebo vas Čuvaj! — Naglo moram stran. Lovec. Brez vzroka ni ji sumnja ta! Moj Bog, zatvorjene so duri, Ugasnjena svetilka Vender meseca je jasen svit. Če lovec pa — pogumni on junak — Se puško imd — a Bog moj, kaj je to? Cev mokra je in kremen odbit, Da te imam! Morda je tu zapah ? Zdaj za naskok jaz varen sem! 41 Kvartet. Lovec. Le včn, ti meč, kot gad strupčn! — A koji je ? Da, dedov Damascčn. Le sem, lupeži, če želi me kdd, Jaz sukati znam meč z drzno roko. Pedro. Vse tiho je! Vaško. Ničesar ni čutiti! Ambrozijo. Zdaj tiho dajva zanjko mu oviti. Vaško. Življenje laglje vzame se tako — Ušel vas strah prepiru bd. Hudič 1 Ambrozijo. Pedro. Kaj se je pa zgodilo ? Vaško. Zdaj lahko se ne bo storilo, Pozabil sem — pokoro jaz imam — Zapah na starih vratih tam. 42 Ambrozijo. Pedro. Usode glas tu govori: Zločinstva ne storite vi! Lovec. Meč dčdov tA mi govori: Po roparjih ne boš pal til Vaško. Brezumni, mir in čujte me: Načrt izpremenf moj se. — Odprite mi, gospod, da notri grem! Lovec. Že prav, a kaj potem? Vaško. Možjč so tu, lepi, čvrsti ljudjč, Ljudjč vladarja. Lovec. Dan je čas za njč. Kri mojo hočejo preliti, A sili njih jaz v bran stojim, In kdor se drzne me raniti, S tem mečem jaz ga umorim. 43 Vaško. Ambrozijo. Pedro. Kri njega hočem jaz preliti, Naredil konec bodem ž njim, In če se drznil on bi braniti, S tem mečem jaz ga umorim. Vaško. Le n£nj, le nanj! Kdo se bo hruma bal 1 Lovec. Napad ta bodem z mečem kaznoval. Proč! Se ste prosti, A pokleknite zdaj mi vsi I Jaz sem — Vaško. Kdor hče! Pedro. Kakd, čuj, zove se! Lovec. Le bojte se! •— Jaz princ sem, vaš vladžr! Vaško. Plašljivci, vzdignite urnd se, Sicer vas zbijem v kbse! 44 Lovec. Život tvoj smrti je zapal, Ostro te bodem kaznoval. Ambrozijo. Gorjč, gorjtš 1 Lovec. Pobegni, ti zločinec 1 Vaško. Zdaj ti si moj! Poslal te bodem v peklo. Lovec. Grob tebi pčklo bo, Tja pahnem te z rokd! Ha, lupež! Gabrijela. Milost, oj gospod! Prijatelj je, in bliža se pomoč. Lovec. Cvet vseh dčv! Gabrijela . Alkad gr 6 že za mdno. Gomec . Prijateljev vam zbor je zad. 45 Lovec. Prav, dečko moj! Oj, dčkle, ko bi mogel ti vrniti! Gabrijela. Če hočete, le prošnje spomnite se. St. 17. Z bor lovcev in ensemble. Zbor pastirjev. Kaj neki glas rogov nam znači r Gomec. Gabrijela. V dol pešci so prišli, jahači. Zbor lovcev. Odmeva rog Čez plan in log — Tu on gotovo bo. Le brzo zdaj Na zlobe kraj, V zločincev gnezdo to! Kmetje. Odmeva rog Čez plan in log, Kaj tega bo izid? Od gozda vro 46 Možjč urno, Okrog je bakelj svit! Oton . Vi ste, gospod? Vsi. Princ je in naš vladar! Princ. Ti za lovca me imaš, A infant in princ sera vaš, Pastarici bodem v bran, Svojim sem ljudem udan. Gabrijela. Gomec. Lovec zdel se on je nam, A infant in princ je sam, Pastarici bode v bran, Blag je in ljudem udan. Zbor. Lovec zdel se on je vam, A infant in princ je sam, Rad odpušča on ljubo, Blagega ljudje klico. 47 Št. iS. Tercet in končni zbor. Princ. A k tebi zdaj preblaga! — Srce moje, Ki angelj varuh bilo ti si moj, S pomdčjo tč život sem čuval svoj, Kakp zvestosti jaz poplačaj tvoje ? Ljubo za tujca si skrbela, Svareča me, da ogni smrti se, Ti blaga si — več tu ne boš živela, Drugod naj roža nežna ta cvete ! Gabrijela . Gospod, tega sem pastirja si izbrala. Princ. Je li t£ pravi? Gabrijela. Gomec. Oj, ne loči te ljubezni, Srečen naj pastir živi; V tihem dolu cvčte roža, A drugod se zamori. Princ. Čarno glrisi se ljubezen: Brez ljubezni sreče ni; Na ta dol, kjer je cvetela, 4 8 Mislil bodem žive dni. — Hočeš torej ga ? Gabrijela. Jaz ljubim ga. Princ. To jaz hotel sem znati. Gabrijela. Gomec. Ljubo glej sedaj, Kar sreča je zvezala, Pbtlej tukaj raj Že bova uživala. Princ. Misel na ta kraj Zvesto bo v duši mi ostala, In vdnj nazaj Ljubdv pozdrave pošiljala. Ne skrivam ti sred slabostij svojih — Ljubezni se jaz odpovem, Na mestu rana bode vender tem. Obd zdaj z Bogom 1 Srečna mi obd 1 Kot hvale znak verižica je td, A vama lepo bode doto Prinesel jutri zvesti Oto. Spomin na mč pri vama moj bo del! 49 Gabrijela. O, blagi princ! Vsi. Čast Habsburžanom, čast! Princ. Prijatelj moj, le konje sem — Jaz mislil bom nazaj. Izgubil jaz — pastir dobil Iz rok usode zdaj. Vsi. Z besedo knez, s svojo rokd Blag. mil je on povsod. In deželč cvetd lepč Cesarski cveti rod 1 — Carostrelec. Roman tiska opera v treli dejanjili. Spisal Fr. Kind. Uglasbil K. M. pl. Weber. Preložil A. Funtek. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. V LJUBLJANI. Natisnila .Narodna Tiskarna". 1893 . Osebe: Otokar, vladajoči knez Kuno, knežji dedni gozdar Agata, njega hči Anka, mlada sorodnica Gašper, prvi \ . . Maks, drugi / Samiel, črni lovec. Puščavnik. Kilijan, bogat kmet Družica. Bariton. Bas. Sopran. Sopran. Bas. Tenor. Bas. Bas. Sopran. Lovci in spremstvo. Družice. Kmetje in godci. Prikazni. Kraj: V Nemškem gorovji. Čas: Skoro po končani tridesetletni vojski. Desna in leva stran od igralca. Ouvertura, Prvo dejanje. Gozdna krajina s puščavnikovim stanovanjem. Poleg njega oltar od ruševine. Za njim križ ali svetniška podoba, okolo katere cveto bele rože. Prvi prizor.*) Puščavnik sam kleči pred oltarjem. Puščavnik. Oče Ti, Gospod tam gori. Ki zvezda slave te zbori, I v samini hlapec tvoj Spev naj ti poklanjam svoj. (Sklene roke in molče nasloni obraz na oltar. Pre¬ molk, med katerim igrš, godba. Nato se preplašen dvigne, kakor iz zamaknjenosti.) Kakov prikaz! Se zdaj strahu me stresa mraz! — *) Prva dva neuglasbena prizora se pri predstavah izpuščata. 4 Gospod sveta, Ti bodi stražnik, V temi je prežal zli sovražnik — Vesel je bil njegov obraz! Iztezal je —• ha, grozna mi bolest 1 Iztezal je orjaško pest, Da zgrabi jagnje ž njo čistd. Bila je Agata! — Zrl je srepo Nje ženina, kot bi zaplesti Nogd mu htel in ga odvesti! Na mračnem lici smeh vesel Za rdko ga je že prijel — (Iskreno pobožno.) Bog, name pogled obrni, Oh, odvrni zlo, odvrni! Varuj nas, vsevidni Bog, Zlih napadov, sil, nadlog! (Vstane in grč nekoliko korakov naprej.) (Govori.) Kaj je bilo to? Zdi se mi, kakor da sem bil pokopan in da zopet zrem svetlobo! Preprosto živim, in ležišče mi je trdo ; mrzlo se plazi kri po žilah starčevih — torej prihajajo prikazni od Boga! — Vsi svetniki božji! Tri dni že nisem videl Agate, in že se črta senca mojega zvončka na 6nib grmičih ter naznanja, da se bliža večer. — Ondu — če me ne motijo oči' — res, ona je! 5 Drugi prizor. Puščavnik. Agata z vrčem mleka. Anka nosi košek za njo in ga ji oddri, ko nastopi. Agata (Anki). Hvala ti ! (Anka odide.) Puščavnik. Bog tesprimi, hčerka moja! Dolgo si izostala — Agata. Saj vam je pač dobro, oče častiti ? Prišla bi bila že včeraj ali predvčerajšnjim; vender to sadje, katero sem vam shranila, ni se hotelo prej zmediti. Nate ga in ta kruh in ta vrček mleka! Saj drugih krepil vam ne smem nositi. Puščavnik. Sadje je izborno. Zame skrbiš kakor rodna hči. Agata Za svojim očetom vas ljubim najbolj. Puščavnik. Da je to res, kaj bi dejal tvoj Maks ? Agata. Ej, to je kaj drugega — govorila sem o otroški ljubezni. Šalite se z menoj; izredno dobre volje ste. Puščavnik (zd.se). Kako se moti 1 (Glasno.) Tvojemu Maksu je pač dobro ? Agata. Prav dobro — samo da ga skrbi strel, katerega naj izproži jutri za poskušnjo. Puščavnik. Čul sem o tem. Ali nimaš zlih slutenj ? 6 Agata. Časih že — kadar me pogleda Maks tolikanj tožno! Puščavnik. Boh' me v srce, da bi ti le za trenutek zagrenil veselje. Vender ti ne morem prikrivati — Agata. Oh, govorite, oče častiti! Kar pri¬ haja od vas, bode mi vedno v blaginjo. Puščavnik. Prave nevarnosti ne poznam, ki preti tebi in tvojemu zaročencu; toda nekova prikazen mi dela skrbi. Agata (boječe). Kaj se vam je prikazalo ? Puščavnik. Prikazni kažejo prihodnjost le v negotovem Somraku; tudi moja je bila takšna. Vender mi je srce težko, če te pogledam. Agata. Tedaj bodi moja in Maksova sreča tem bolj priporočena pobožni molitvi vaši! Je li, da mi izpolnite to željo? Puščavnik. Slaboten človek sem samb, molil pa bodem za vaju. Agata. Torej me prešinja nova nadeja — Puščavnik. Zvesto si ohrani čisto srce, in vsemogočni Bog te bode branil! Agata. Zdravi tedaj, oče častiti 1 In nikar naju ne zabite v pobožnosti svoji! Puščavnik. Bog s teboj, hčerka moja 1 Agata (odhaja). Puščavnik (kliče za njo). Agata! 7 Agata Ali bi mi radi še kaj povedali ? Pušcavnik. Notranji glas mi veli, naj ti danes ne dam oditi brez nasprotnega daru. Ta rožni grm, čegar prvo mladiko je prinesel mojemu predniku romar iz Palestine, vzrasel je čudovito ljubd. Vsako pomlad brsti' kar najbogateje; jaz zbiram in stiskam peresca, in kmetovalci pri¬ pisujejo rožni vodi čudovito branilne in zdravilne moči. Vzemi torej nekaj teh rož kot poročno darilo očetovske ljubezni moje! (Utrga rože, po- vije jih v šopek in jih izroči Agati na konci na¬ stopnega dvospeva.) 8 Prostor pred gozdno krčmo, ki stoji na desni strdni in je pokrita samo s skopi. Tretji prizor. Maks. Kilijan. Kmetje. Maks sedi sam spredi pri mizi, pred sabo vrč. Zadi na desni strkni ptičji drog, obkoljen od ljudstva. Češka hribovska godba. Tedaj, ko se dvigne zavesa, izproži Kilijan svojo puško, in zadnji kos zvezdne tarče pade v drobnih koscih na tik. Ljudstvo. Ah! Ah! —- Izvrstno! Krasen strel 1 (Vrisek in ploskanje.) Maks (doslej s sklenjeno pestjd ob čelu, udari močno ob mizo). Bog daj srečo, kmet! 9 Štev. i. Uvod. (Zbor.) Zbor kmetov (ob šumni godbi, dočim se spušča drog na tla). Na zdravje! Na zdravje! Bog živ i prvaka, Ki treščil je zvezdo iz jasnega zraka! Kje strelec je tak, Kdo njemu jednak? Na zdravje! Na zdravje! (Vsi odhitč zadi na levo, da se uvrstč v izprevod.) Maks (kliče vmes). Le veselo! Kričite! Kri¬ čite ! (Udari s puško ob tla in jo postavi k dre¬ vesu; ko so vsi odšli.) Ali sem bil slep? Ali so opešale mišice te pesti ? Koračnica. Razvrstil se je izprevod. Spredi gredo godci, igrajoči ko¬ račnico. Potem kmetski dečki, ki nosijo zadnji kos zvezde na meči in vsakovrstno novo kositreno posodo kot dobitek. Nato Kilijan, kot kralj strelcev, s cvetičnim šopkom in re¬ dovnim trakom, na katerem so pritrjene zvezde, kolikor jih je zadel. Strelci s puškami, nekateri z zvezdami na kapah in klobukih; za njimi ženske in dekleta. Izprevod koraka po odru, in vsi, ki pridejo mimo Maksa, pokažejo porog¬ ljivo ndnj, priklonijo se, šepetajo in se smejejo. Kilijan (zadnji postoji' pred njim, razkorači se in zapoje): IO Pesem. Le poglej me kakor kralja! Kaj ni lepa z zvezdo halja ? Precej se odkrij, fante; Boš li, vprašam — he, he, he? Zbor (ponovi zadnjo vrsto). Kilijan. Zvezda, šopek name sodi, S tarčo Jožek zadi hodi; Zdaj imaš oči, kaj ne ? Kaj zadel si ? — He, he, he ? Zbor (kakor zgoraj). Kilijan. No, da tudi ne pozabim : Za prihodnjič te povabim Na strelišče spet, kaj ne ? Dej, če prideš? He, he, he? Zbor' (kakor zgoraj). Maks (plane izza mize, potegne lovski nož in zgrabi Kilijana za prsi). Pusti me v miru, sicer — 1 (Hrup, vsi silijo v Maksa.) -SHKr- v Četrti prizor. Prejšnji. Kuno. Gašper in več lovcev s puškami in lov¬ skim kopjem zadi od desne strani. Kuno. Kaj pa je? Sram vas bodi, trideset na jednega! Kdo se upa dotekniti mojega lovca? Kilijan (katerega je Maks izpustil, boječe). Vse v dobroti in ljubezni, častiti gospod dedni gozdar! Nič hudega! Navada je pri nas, da njega, kdor je vedno izgrešil, izobčimo od velikega strela in da mu nekoliko ponagajamo — vse v dob¬ roti in ljubezni. Kuno (ljuto). Vedno izgrešil ? Kdo ? Kdo je bil to ? Kilijan. Seveda je bridko, če kdaj kmet preoblada lovca — toda le vprašajte ga sami. Maks (osramočen in brezupen). Tajiti ne morem; zadel nisem nikoli. Gašper (zase). Hvala ti, Samiel! Kuno. Maks, Maks! Je li mogoče? Ti, sicer najboljši strelec daleč na okrog! Štiri tedne že nisi prinesel ni parklja dombv in tudi sedaj — sramota, sramota! Gašper. Veruj mi, tovariš! Tako je, kakor sem dejal! Nekdo ti je nastavil zdelo, in dokler ga ne odpraviš, ne zadeneš ni parklja! Kuno. Neumnost! Gašper. Saj to je baš! Zdelo se odpravi kaj hitro. Daj, da ti svetujem, tovariš! Idi pri¬ hodnji petek na razkrižje, potegni z nabijalom ali s krvavim mečem ris okolo sebe in pokliči trikrat velikega lovca —• Kili jan. Bog nas varuj! Lovca izmed hu¬ dičeve tolpe! Kuno (Gašperju). Mdlči, malopridnih! Po¬ znam te že davno. Postopač si, pijanec, igraš s ponarejenimi kockami — varuj se, da si ne bodem mislil še kaj hujšega o tebi. Gašper (se potuhnjeno zgane, kakor bi se ho¬ tel opravičiti). Kuno. NI besedice, sicer te odslovim pri tej priči! — Toda pazi se tudi ti, Maks! Rad te imam kakor rodnega sina; veseli me, da hoče gospod knez zetu prisoditi sinovske pravice — toda — ako bi jutri izgrešil mojsterski strel, mo¬ ral bi ti vender odreči dekle. [Ali hočeta be¬ gati križem sveta ?] *) Maks. Jutri! Jutri že ! Lovec. Kaj pa je prav za prav s tem po¬ skusnim strelom ? Cesto že smo slišali o njem. Kilijan. Res, mi tudi, toda nihče nam še ni vedel povedati kaj pravega. Drugi. Oh, povejte nam vi, gospod Kuno! Kuno. Bodisi! Na knezov dvor pridemo itak dosti zgodaj. (Sčde.) Mojemu pradedu, ki je še naslikan v gozdarski hiši, bilo je ime Kuno kakor meni; knežji telesni strelec je bil. . Nekoč pri- *) Kar je v oklepih, to se lahko izpusti. ‘3 ženo psi jelena, na katerem je bil prikovan človek. (Svareč kmetom.) Tak6 so v starih časih kaznoval gozdne tatove! Zasmilil se je tedanjemu knezu in obetal je tistemu, kdor bi ubil jelena, ne da bi ranil zločinca, dedno gozdarstvo, za sta¬ novanje pa bližnji gradič v gozdu. Vrli telesni strelec, več zbok sočutja nego zaradi velikega obeta, ne pomišlja se dolgo. Pomeri [in pripo¬ roči kroglo svetim angeljem}. Jelen se zgrudi, in tatinskemu lovcu se ni zgodilo nič, dasi ga je trnje na vso moč razpraskalo po obrazu. Zenske. Hvala Bogu! Ubogi siromak! Možje. Dobro, dobro! To je bil mojsterski strel! Gašper. Ali pa slučaj, če ne celb — Maks. Rad bi, da sem bil jaz Kuno! (Strmi' na tla in se zatopi' vdse.) Kuno. Tudi mojega pradeda je zelo vese¬ lilo, da je otel nesrečnika, in knez je do cela izpolnil svoj obet. Kilijan. Tako ? Odtod torej izvira poskusni strel, sosedje in prijatelji! Sedaj vsaj vemo! Kuno Poslušajte do konca! Bilo je takrat kakor sedaj (pogleda Gašperja), da hudobni so¬ vražnik vedno seje ljuljiko med pšenico. Kunovi zavistniki so uverili kneza, da se je strel posrečil 14 po čaranji, da Kuno ni nameril, nego nabil puško z zakleto kroglo. Gašper. Saj sem si mislil! (Zase.) Pomagaj, Samiel! Kilijan (nekaterim kmetom). Z zakleto kroglo ! — To so zanjke zlega sovražnika; tako mi je nekoč pripovedovala babica. Sest jih zadene, sedma je vragova; lahko jo zvede, kamor hoče. Gašper. Kaj pak! Zgolj prirodne sile! Klino. Zato ie knez dostavil ustanovi, da mora vsak naslednik Kunov prej izprožiti po¬ skusni strel, [težkega ali lahkega, kakor izvoli zapovedati vladajoči knez ali njega odposlanec. Tudi je navada, da se mladi gozdar tistega dne poroči z nevesto svojo, katera pa mora biti do cela neomadeževana in mora priti k poroki z deviškim častnim vencem]. Ali sedaj dovolj! (Lovcem, ki so prišli ž njim.) Odpravimo se zopet na pot! (Maksu.) Ti pa, Maks, poglej še jeden- krat doma, ali so dospeli vsi pogonjiči. Pazi se! Bržkone je ljubezen tisto zdčlo, katero ti je bilo nastavljeno. Se pred solnčnim vzhodom te pri¬ čakujem na knezovem dvoru. Štev. 2. Trospev in zbor. Maks (ki se je šele ob Kunovem nagovoru za- včdel iz zamišljenosti). Oh, žalost mnogo Jutranji vzbudi' mi sev! Kuno. Slast ali togo Nosi puške tvoje cev! Maks. Oh, obup ne peci, Da bo strel zaman! Kuno. Zal, pa se odreci — Gašper (Maksu, pomembno skrivnostno). Da se kaj izteci, Bodi mož drzan. Maks. Agato pustiti ? To ne more biti! A nezgoda me pesti — Zbor. Glej, brezupen v tla strmi 1 Slutnja huda ga obhaja —- (Maksu.) Naj obup te ne razdvaja, Na usode upaj tek! Maks. Zal mi, beden bom na vek 1 Zlo mi hte moči preteče, Slutnja jadna me mori! Gašper. Naj vrti se krogla sreče, Kdor je višje svest moči, Izprememb se ne boji 1 Kuno. Če moči hote ljubeče, Maks, prebij te zle skrbi! i6 Zbor. Ne, takov pogum mu ni! Kuno (prime Maksa za roko). Pogum, sin moj! Bog bode sam s teboj ! (Lovcem.) Naprej! Po dolih, strminah Boj jutri se dvigne vesel 1 Zbor lovcev. Divjad po logih, pečinah, Sokola v zračnih višinah Zadene do smrti naš streli Zbor kmetov. Naj jasno pojo vam rogovi — Zbor lovcev. Naj jasno pojo nam rogovi — Vsi (razven Maksa). Ko dneva ugasne spet žar, Pečina in jek se odzovi: Sa! Husa! Poročni ti par! Kuno z Gašperjem in lovci (odide na levo). Peti prizor. Prejšnji brez Kuna in njega spremstva. Kilijan. Vrl mož, gospod gozdar! — Toda sedaj pridite tudi v krčmo; prav mračno je že in grozno. (Maksu.) Ostaniva si dobra pri¬ jatelja, vrli dečko 1 Želim ti jutri kar največ sreče ! Sedaj pa si izbij puščobo iz glave, vzemi si dekle in zapleši z nami v krčmo 1 1 7 Maks. Kako pak, še plešem naj! Kilijan. No, kakor ti drago! (Prime žensko; drugi storč takisto. Do malega vsi se plešoč zavrtč v krčmo; drugi se razidejo. Zmračilo se je.) Štev. 3. Valček in arija. Sesti prizor. Maks sam. Pozneje Samiel, malone nadčloveški visok, tem¬ nozeleno in ognjeno z zlatom opravljen. Včliki klobuk, odičen s petelinjim peresom, pokriva mu malone ves temnožolti obraz. Maks. Ne, dlje ne vzmorem take boli, Strahu, ki jemlje up mi vsak! Za dolg čegav trpim naj toli ? Zakaj mi jad tako bridak? — Hodil z lahkimi koraki Skozi log sem, gaj zelen; Kar sem videl v gozdu, zraki, Bilo puške moje plen. Z njim na večer sem se vračal, In za vse me je skrbi, Pač grozeč morilcu, plačal Žar Agatinih očij. — — Kaj me je Bog na vek pozabil? i8 Samiel (malone brezgiben, stopi v ozadji za korak iz grma). Maks. Obrnil vid od mene svoj ? Kaj duh pekla me bode zgrabil ? Kaj le slučaj vladar bo moj ? — Okence zdaj pač odpira, Da začuje moj korak, Nič ji nade ne podira: Maks prinese dober znak! Če po listji dih zaveje, Razvedri se ji obraz, Od radosti se nasmeje, Češ, sedaj prihajam jaz! A mene trd sovražne moči, Samiel (stopa z velikimi koraki zadi čez oder). Maks. Obup me bega, ljut porog! O, kdaj mi žar posine v noči ? Slučaj le vlada ? Kje je Bog ? Samiel (že popolnoma na nasprotni strani, zgane se pri zadnji besedi in izgine). >9 Sedmi prizor. Maks. Gašper se priplazi od leve strani. Samiel, ponajveč neviden. Točajka. Gašper (kadar ga Maks ugleda). Saj si še tukaj, tovariš! Dobro, da sem te dobil. Maks. Ali že zopet prisluškuješ ? Gašper. Je li to zahvala tvoja ? Spotoma sem se domislil nekaj pametnega zate; želeč ti vse dobro, ukradem se iz družbe, prihitim k tebi, da sem kar brez sape 1 — Prebiti ne morem in ne morem, da so se ti kmetje tolikanj rogali. Vraga, ali so se smijali! Ha, ha, ha! Toda kaj pomaga ? Ne misli več na to, brate! (Prime za Maksov vrč.) Kako? Kaj? Pivo imaš? To ni nič prida za skrbi! (Zakliče v krčmo.) Vina! Vina! Dva velika kozarca! — Tovariš, in najsi me stane poslednji belič, tal<6 žalostnega te ne morem videti! Z mano moraš piti! Točajka (je v tem prinesla pijačo). Gašper (deklici). Začrkaj na kredo 1 Točajka (nejevoljno odide na desno v krčmo). Maks. Pusti me v miru! Glava mi je itak pusta dovolj. (Podpre si glavo.) Gašper (hitro iz steklenice nekaj kane v Maksov kozarec; zžse). Tako, prijatelj, veliko ti ni treba. (Hitro nalije vina.) Pomagaj, Samiel! 20 Samiel (pogleda z glavo iz grma, ob katerem sedita). Gašper (prestrašen). Ti tukaj ? Samiel (izgine). Maks (se zgane). S kom si govoril ? Gašper. Jaz? Z nikomer. Dejal sem: »Tako, prijatelj!«, ker sem ti natakal. Maks. Jaz pa nečem piti. Gašper. Na zdravje gospodu gozdarju! Svo¬ jemu gospodarju vender nazdraviš ? Maks. Bodisi. (Trčita in pijeta.) Gašper. Sedaj pa zapojva! [— »Vedno piti, nič moliti, to je kaj!« — (Maks je očito nejevo¬ ljen.) To ti ne ugaja ? No, pa kaj drugega!] Štev. 4. Pesem. Ta pozemski solzni dol Hranil bi le skrb in bol, Da ni kaplje zlate ; Torej vedno, prost nadlog, Bah trebušni, vinski bog, Verujem le vate! Ej, ti moraš tudi peti! (Pije.) Maks. Pusti me! Gašper. Na zdravje Agati! Kdor bi ne pil na zdravje svoji nevesti, ni vreden, da ga zemlja nosi! Maks. Ti prihajaš nesramen. (Trčita in pijeta.) Gašper (poje). Jedna jedna, tri je tri, Dve prištejmo še reči' Tebi, trta draga! Kocke, kvarte, potlej še Oblih nedrij k njim dekle — To v nebb pomaga! S teboj pa res ni kar nič! (Pije.) Maks. Kako si utegneš misliti, da bi pel kaj takega? Gašper. Na zdravje našemu gospodu knezu! Kdor ne odzdravi, ta je Judež! Maks. No, prav, potem pa tudi ni kaplje več! (Trčita in pijeta. Maks se pahljd s klobukom in sploh kaže, da mu je vroče.) Gašper (poje). Kar storjen bil prvi greh, Brez igračic ličnih teh Zije le nevrednih; Vrč le moj je abece, Kocka, kvarte, Minka le Pisan abecednik! Maks (plane kvišku). Lopov! Agata govori' prav, da me vedno svari' tvoje družbe. (Hoče oditi; odslej se mu poznž nekova razjarjenost, po¬ dobna lahki, toda hudi vinjenosti). Gašper (zhse). Le počakaj, mladenčica! (Glasno.) Kak6 si li precej tak6 rogat, bratec? [Služil sem še dečak-mlečnobradec Altrinžana in Tillyja, ude¬ ležil se plesa pri Devinu;] med vojaki se človek nauči takšnih poskočnic. (Vaška ura bije sedem.) Maks (vstane). Gašper. Ali hočeš že domov ? Maks. Domdv; čas ježe. Sedem je odbila. Gašper. K Agati ? — Tega vender ne vem — utegnil bi jo prestrašiti! Ali ne veš, da upa dobitka kot dobrega znamenja za jutri? Maks. Oh, ubožica! In jaz sami Jutri 1 Gašper. Ostani še in daj, da ti svetujem! [Zato sem prav za prav prišel.] Pomagati bi ti bilo kaj lahko! Maks. Pomagati ? Meni ? Gašper (skrivnostno). Da ti do cela izpričam svoje prijateljstvo, lahko bi ti na štiri oči-- [Nisem ti časih kar tako omenil kakove bese¬ dice — —-] Seveda so nekove skrivne moči v prirodi, nekakšne nedolžne lovske umetnosti — Ta noč, ko mesec mrkne, pripravna je za mar¬ sikaj velikega! — Star pogorski lovec mi je nekoč zaupal — Samiel (časih posluša, ne da bi ga videla). Maks. Strup mi vlivaš v kapljah — Gašper. Kaj bi dejal, tovariš, če ti še nocoj pomorem do prav srečnega strela, ki bi Agato pomiril in bil zajedno porok jutrišnji vajini sreči ? 23 Maks. Čudno vprašuješ. Je li to mogoče ? Gašper. Srčen bodi! Kar vidi oko, verjame srce. Na, vzemi to puško! Maks. Kaj bi ž njo ? Gašper. Potrpi! (Pogleda na nebb.) Ali se nič ne prikaže ? (Hitro, dočim mu daje puško.) Tam, tam! Ali ne vidiš ondu orla ? Izproži! Maks. Ali se ti blede ? Misliš li, da se meni ? [Popolnoma tema je,] ptič plove [kakor črna pika v zraku,] visoko gori, kamor puška ne nese! Gašper. Izproži vender, za vraga! Ha, ha! Maks (se kakor dvojšč dotakne petelina, puška se izproži. Zdajci se začuje grohotanje, tako da se Maks prestrašen ozrč na Gašperja). Kaj se smeješ? — Kakor peklenske peruti krožijo tam gori — (Mogočna postbjina se nekaj hipov vrti' v zraku in pade potem mrtva pred Maksa.) Kaj je to? Gašper (dvigne ptiča). Največja postojina, kar jih je! Kakšni kremplji! In kako krasno zadeta! Precej pod perutnico, sicer nič ranjena 1 Daj jo napažiti, brate, za prirodopisno zbirko. Maks. Toda ne umejem--ta puška je vender kakor vsaka druga — Gašper. Hej, ali te bodo gledali kmetje! Ali te bode vesela Agata I (Izpuli nekaj največjih peres in jih vtakne Maksu za klobuk.) Tako, tovariš, to-le v znamenje zmage! 24 Maks. Kaj delaš? — Kar zona me obhajal — Kaj si nabil? Kakšna krogla je bila to? Gašper. Nič krogla, ljubček! Nosna plazica ! Ta zadene vselej. Maks. Ali se mi sanja, ali sem vinjen ? Kaj takega še nisem učakal! — Gašper, prosim te, rotim te — (Prime ga.) Gašper, ubijem te — dej, kakšna krogla je bila to? Gašper. Ali se ti je zmedlo od veselja? Da, jaz sem tudi vesel. (Objame ga.) Je li, prijatelj, ali je bil to strel ? — Izpusti me ! Maks (ga izpusti). Odkod imaš kroglo ? Gašper. No, če si zopet pri pameti — povej mi — ti, najvrlejši lovec, ali si res tako rumen, ali se le delaš takd nezvedenega? Da bi res ne vedel, kaj je zakleta krogla? Maks. Prazne marne! Gašper. Med vojaki se človek bolje nauči' kaj takega. Ha, ha, kako bi uspelo ostrostrelcem, da ustrele svojega moža iz najgostejšega dima ? [Kaj nisi nikoli premišljal, kako je švedski kralj, najsi je imel prsnik od losove kože, padel pri Lužinu? Od dveh srebrnih krogel baje. Da, da, to ve, kdor je pameten!] Vender takim rečem je treba drugih umetnostij, ne pa samo pome¬ riti in izprožiti. 25 Maks (gleda orla). Strel je neverjeten — v So¬ mraku izpod oblakov! Torej bi bilo venderle res ? Gašper. Mimo tega je pač dvoje, ubogemu zemljanu izza zasede upihniti luč življenja, ali pa si pristreliti dedno gozdarstvo in lično mla- denčico! Maks (strmi predse). Ali imaš še več takih krogel ? Gašper. Poslednja je bila. Baš izhajal sem ž njimi. (Premolk.), Maks. Zakaj si zdajci tako molčeč? — Iz¬ hajal si! Kaj pomeni to? Gašper. Ker se lahko dobe to noč. Maks. To noč ? Gašper. Tako je. Tri dni zaporedoma stoji solnce v strelci, in danes je srednji dan; nocoj, ko se dneva ločita, mrkne mesec popolnoma. — Maks! Tovariš! Na usodo tvojo vplivajo ugodne zvezde. Izvoljen si za kaj velikega! Nocoj, baš v noči, predno izprožiš poskusni strel, predno dobiš službo in nevesto, nocoj, ko tolikanj po¬ trebuješ nevidnih sil, nudi se ti priroda sama na službo! Maks. Prav 1 Usoda hoče tal<6! — Pripravi mi tako kroglo! — Gašper. Več, nego jih potrebuješ! Toda je li treba možu varuha ? 26 Maks. Kako se dobe? Gašper. Povem ti. — Točno o polnoči bodi v Volčjem brezdnu! Maks. O polnoči' — v Volčjem brezdnu? Nel Brezdno je razvpito, in o polnoči' se odpi¬ rajo vrata peklenska! Gašper. Kaj pak! — Kaj neki misliš! — In vender te ne morem prepustiti zli tvoji usodi — prijatelj sem ti! Pomagal ti bodem vlivati. Maks. Tudi tega ne! Gašper. Pa bodi jutri v posmeh vsem ljudem! Izgubi gozdarstvo in Agato! — — Tvoj pri¬ jatelj sem, namesto tebe bodem vlival; zraven pa moraš biti! Maks. Meden jezik imaš! — Ne, na take stvari ne smč misliti pobožen lovec! Gašper. Strahopetec! Torej le s tujo nevar¬ nostjo, če bi je kaj bilo, kupil bi srečo svojo? Ali misliš, da bi bila tvoja krivica, če bi je kaj bilo, manjša? Ali meniš, da te le-ta krivica, če bi je bilo kaj, že ne teži? (Razpnč orla za peruti.) Ali misliš, da ti je ta orel podarjen? Maks. Groza, če govoriš prav! Gašper. Čudno, kako vprašuješ! — Vender, nehvaležnost je plačilo sveta! Odsekam si tukaj perutnico, da imam vsaj nekaj. (Odseka perut.) Smešno! Da potolažiš Agato, upal si se izpro- 27 žiti; da bi jo pridobil, pa nimaš srčnosti! Težko, da bi si to domišljala voščena punica, ki me je zavrgla zaradi tebe! (Zase.) Osvetim se ji 1 Maks. Hudobnik! Srčen sem dovolj — — Gašper. Dokaži, da si! Če že potrebuješ za¬ klete krogle, tedaj jo je igrača vliti. Kaj te čaka brez te pomoči, to vidiš iz dosedanjih brez¬ uspešnih strelov. Dekletu je le do tebe, brez tebe ne more živeti: obupala bode! Ti pa se bodeš plazil po gozdu, v zasmeh vsem ljudem; morda bodeš celb iz obupa — (Pritisne si pest na oči, kakor da so se mu porosile.) Sram te bodi, raskavi lovec, da ga ljubiš bolj nego samega sebe! (Zase.) Pomagaj, Samiel! Maks. Da bi Agata umrla! Jaz skočil v pre¬ pad ! Da, takšen bi bil konec! — (Seže Gašperju v roko.) Na življenje Agatino! Pridem! Samiel (ki je pri zadnjih besedah pogledal iz grma, prikima in izgine). Gašper. Mdlči proti vsakomur ! Nevarno bi bilo morda tebi in meni. Pričakoval te bodem! 0 polnoči! Maks. Jaz da bi te ovadil? — O polnoči! Pridem! (Odide hitro na levo.) 28 Osmi prizor. Gašper sam, gleda porogljivo za njim. V tem se je popolnoma stemnilo. Štev. 5. Arija. Gašper. Molk, molk — da kdo te ne svari' Peklenske te drže vezi'; Nič te ne reši te prepasti! Duhovi, sklenite ob njem se, teme! Že peni v vaši se oblasti! Naprej! Osveta, osveta uspe! (Odide na nasprotno stran.) Drugo dejanje. Soba v gozdarski hiši z dvema stranskima vhodoma na desni in levi strani. Jelenje rogovje in mračne tapete z lovskim plenom ji dajd starodobno podobo in kažejo na nekdaj kuežji gozdni gradič. V sredi izhod, pokrit z zavesami, ki drži na altano. Na desni strani velika miza, na kateri gori svetilka, takisto leži na mizi belo krilo z zelenim trakom, v čaši pa so bele rože puščavnikove. Na levi strdili Ančin kolovrat. Prvi prizor. Anka stoji zadi na levi strani na lestvi; zopet je obesila po¬ dobo prvega Kuna in zabija žebelj v zid. Agata pri mizi na desni strdni, v ponočni obleki, odvija si obezo s čela. Štev. 6. Dvospev. Anka. Stoj, ti spak! Kaj treba tega, Da še to nas plaši, bega, Ko večerni pride mrak! 3 ° Agata. Ne očitaj dedu zlega! Anka. Ej, seveda, ded Vsekdar mi je svet, Ali če oštevam slugo, To je, menim, drugo — Agata. Koga meniš, slugo ? Dej ! Anka. No, ta žebelj! Ta prismoda Da ne nosil bi gospodar K tlom je pal! Grdo je, glej! Agata. No, seve, lepo ni to. 1 Anka. Več je bilo kot grdo! / ( Za J e4 Kecal. To vprašanje naj se mi dovoli Ali koga že poznaš, Da prav rada ga imaš ? Glej, prišel je fant z menoj, Ki bi rad bil ženin tvoj 1 Marinka. Ki bi rad bil ženin moj ? Krtišina. Da ga le spoznaš, Rada ga imaš. Ljudmila (tiho Marinki). Če ne bode ti po volji, Pa mu košek daš. Marinka. Da ga le spoznam, Dosti ga imam; Ženin ta mi ni po volji, . Brž mu košek dam. Ljudmila. Da ga le spoznaš, Rada ga imaš; »s Če ne bode ti po volji, Pa mu košek daš. ^ Krusina. Da ga le spoznaš, Rada ga imaš; Če ne bode ti po volji, Pa mu košek daš. Kecal. Da ga le spoznž, Dosti ga imž; Ženin ji ne bo po volji, Brž mu košek d£. Kecal. No, tedaj pričnimo. Pismo naredimo ; Brž Marinka s da* naj reče, In vse gladko se izteče. Marinka. To ne grč takd-le, Kakor mislite; Kljuk£° ima vsa ta reč, Ki vam nič ne bode všeč. 10 Kecal. Kljuka sem in kljuka tam, Mi zadržkov ne poznamo; Ako jaz pomagam vam, Z zmago, z zmago vse končamo. Marinka. Imam že snubca, Dragega ljubca! Krusina in Ljudmila. Ima že snubca, Dragega ljubca! Kecal. Tega danes še po svetu Pošlješ k drugemu dekletu i Marinka A besedo sem mu dala. Kecal. Na besedo nič ne damo. Marinka. Pismo že sem podpisala 7 Kecal. Mi to pismo pokončamo. Marinka. Če bi šib Kar takd I Kecal. Le ravnati meni daj, In vse pojde, da bo kaj; Bistri moj razum, dovtip, Ta premaga vse na hip. Česar nihče ne izprlde, To moj bistri duh izvede. Marinka. Krusina. Ljudmila. Česar nihče ne izprede, Njega bistri duh izvčde. (R e c i t a t i v.) Marinka. To včni, da ne pusti me Janko moj, Na to bi stavila glavd! Krusina. Če te Pusti in če te ne pusti — kaj menim i8 Za to se jaz? Zavezal sem se, znaj, Tobiji Mihi pred svedoki! Ljudviila. Ali, Mož, prosim te, povej, kakov obšt Je to? Kecal (potegne list iz žepa). N£, evo črno ga na belem ! Podpisan Miha je in Krušina In priče vse. Marinka. Kaj mi do tega — to Nič ne velja! (Izbije mu list iz roke.) O tem nič jaz in Janko Ne včva in se tudi ne pustiva! (Odide v krčmo.) Kecal. Oh, to je res narobe svet! Krušina. A dejte, Kum dragi, kje ste li pustili Miho In njega sina, tega častnega In cenjenega ženina ? Bilo 9 Bi dobro, ako bi se zmenil sam Z dekletom. Kecal. I, sevčda! Ali on Ni vajen občevati z ženskami; On sramežljiv je kakor deklica. Krusina. Tedaj pa težka bode mu snubitev! Kecal. Kum, čujte torej me, najbolje bode, Če se sestanete kot po naključji Tam v krčmi z Miho; ondu bode hrupno; Ravnajo se na ples, v tem času jaz Poiščem Janka in' se zmenim ž njim. (Odidejo na obe strani.) FTnale. Peti prizor. (Vaščani se zbirajo pred krčmo; starejši sčdejo za mize in pijo, mlajši se pripravljajo na ples. — Balet. — Med baletom:) Zbor. Pridi, dekle, pridi ročno, Pleši, dekle, polko skočno; 20 Roko v roki, name glej, Svet se suče ves, juhej! Bas pritiska, cimbal cinka, Piščal piska, struna tinka, Pod nog6 se pod vrti — Ne, postati moči ni! (Ob splošnem vriskanji pade zavesa.) Drugo dejanje. V vaški krčmi. Prvi prizor. {Na jedili strdili fantje in Janko za mizo pri pivu, na drugi Kecal.) Zbor. To pivo resnično nebeški je dar, Skrbij in bridkostij v njem neha vihar, Vesel je, kdor ž njim se naslaja. Ejhuhu! Brez piva bi svet bil puščava nam zgolj, Neprilik na svetu je več kot dovolj, Bed&k pa, kdor njim se udaja! Ejhuhu! Janko (vstane). Ej, fantje, verujte, Na svojo dčm čast, 22 Da večja ljubezni Je sreča in slast! Na svetu ona je samb radbst, Ki s srečo napolnjuje nam mladdst. Zbor (jedni). Ti, Janko, zaljubljen si kar do ušes! Zbor (drugi). Le glej, da ne pride gospod dni vmes! Kecal (tudi vstane). No, in kaj, če bi prišžl? Škode bi ne bilo res. — Dober svčt in ž njim denarci, To življenja ves je cvet; Kdor jih pametno uživa, Temu je igrača svet! Zbor. To pivo resnično nebeški je dar! Kecal. In denarci! Zbor. Skrbij in bridkoštij v njem neha vihar. 2 3 Janko. Ljubezen samb je radost! Zbor . Vesel je, kdor ž njim se naslaja. Janko. j Ljubezen samb je radčst! Kecal. ( In denarci 1 (Med zborovo pesmijo so polagoma vstopila dekleta, ki sedaj zaplešejo) Balet (Furiant). (Po plesu potegnejo dekleta fante iz krčme. Vsi odidejo.) Drugi prizor. Vasek (boječe vstopi). Je-je ma-mamka mi Po-po-po-vedala, Da-da ra-rada bi U u-ugledala, Ko-ko-ko bi lep6 24 Do-dobil ženo. No-no, pa se ž6 Oženim kjč. A-a-a če se ne, Pa-pa-pa oh, vsa vas Smija-ja-ja-jala se Mi bo na glas. Tretji prizor. (Marinka stopi zadi v krčmo; oba se zasmejeta, ko se ugledata.) (Reci ta ti v.) Marinka. Kaj ne, da res Marinke Krušinove Vi ženin ste? Vahk (najprej boječe, potem zaupneje). Da-da-da, sem; ka-kak(5 to-to-to-to veste ? Marinka. Kaj se vam to ne vidi ? Zali ste Takd, in vse o vas le govori In vas miluje. 25 Vaše k (plašno). Mi-miluje je ? Zakaj ? Marinka. Marinka vas za norca bo imela, Ker fanta že im £.. Vašek (bedasto). Oh, saj ne more Imeti ga, ko mene že irrnt! Marinka (se zasmeje). Vas? Kaj pozna vas, in vi njo? Vašek. Ka-ka-ka-kaj še; To-toda to vč, da jaz le njen sem že-že-ženin I Marinka. Res je, da v6, in vender se tolaži, Da bode trla in žalila vas, Doklžr vas v grob ne spravi! Vašek (prestrašen). To-to-to je groza! A-a-a a ma-ma-ma-ma-mamica je rekla, da se mo-mo-moram Oženiti! 26 Marinka. Kaj pak! Kaj bi se ne, Tak ličen fant! (Koketno.) Saj tukaj na izbiro Nevest je, če le hočete! Vaše k (olajšan). O, hčeml (Dvospev.) Marinka. Nevesto tukaj jaz poznam, Ki le za vas gori, Ki dolgo dolgo le za vas Sreč ji kopernf. Vaše k. O-o-oh, ti ljubi Bog, Kakšna slast; Ko deklč zamč Čuti strast! A-a Marinka pak, Kaj bi rekla? Marinka. Nič, ker bi itak Prčcej vam utekla. 27 Vašek. Ali mamica, Ta kričala bo. Marinka. Če uzrč nevesto, Pa prestala bo. Vašek. Je-je-je li lepa? Marinka. Lepa kot Marinka. Vašek. In je-je li še mlada? Marinka. Mlada kot Marinka. Vašek. Ta da bi me vzela res ? Marinka. Brez vas bi zblaznela res. V vbdo bi jo gnal obup; 28 Morda bi izpila strup, Noč in dan bi plakala, Ker vas ni učakala. (Dela se, kakor bi jokala.) Vosek (ginjen) Kaj pak jo-jočete? Marinka. Ker je nočete. Vasek. Ja-jaz bi jo htel, Ce-če bi le smel. Marinka. To je izgovor prazen, In nič vam ni, da ljubi vas, Najsi jo stre bojazen. Vosek. Ne, umreti ji ne dam, Je-je li ka-kakor vi, Rad jo že imam. Marinka. Jaz da bi vam prijala? 29 Vaše k. Pri-pri-prijala. Marinka. Mene da bi vzeli res ? Vaše k. Vze-vzevze-vze-vzel 1 Marinka . Mehko z vami bi ravnala, Kot bi vas povijala. Ali bi vam prijala? Mene da bi vzeli res? Roko v roki prisezite, Da Marinke nečete, Da se ji na veke vekov Odsihdob odrečete! Vašek (se praska za ušesi). Kaj, priseči še? Te-tega pa že ne! Marinka. Kdor Marinko bode htžl, Dneve bode zle imel, 3 ° Mnogo bo pri nji trpel! Brž se ji odrecite, Potlej z vtisi stčcite! Vas ek (jokavoj. Da, pri-prisezam vam. Marinka. Marinki odrekam se. Vasek. O-odrekam se. Marinka. Nečem je ni videti. Vasek. Ni videti. Marinka. Nečem o nji slišati. Vasek. Ni slišati. 3 Marinka. Nevesto tukaj jaz poznam, Ki le za vas gori, Ki dolgo, dolgo le za vas Sreč ji kopernf. Vašek. O-o-oh, ti ljubi Bog, Kakšna slast! (Hoče jo objeti, Marinka se mu izvije in smehoma odteče. Vašek za njo.) Četrti prizor. Janko. Kecal. Kecal (vleče Janka s seboj). Daj, da s tabo govorim, Fant moj ljubeznivi 1 Janko (se brani). Rajši naj še posedim Kje pri svojem pivi. 32 Kecal . Ali pa poznaš me, he? Janko , Ne, te časti nimam še. In kaj vi poznate me? Kecal. Slišal sem, da vrl si fant, Spoštovanja vreden, A v ljubezni si Vse premalo zveden. Dej, imaš li kaj denarja? Janko. Saj se žčni marsikdb Brez denarja, na rokb, A deklč spet preudarja, Če je ženin fant za njb. Kecal Včruj, dobro svet poznam. Teh izkušenj že imam: Brez denarja zakon sam Gnezdo le je zlosti, Bede in bridkosti. (Postavi stol in sčde.) 33 Kje, odkod Tvoj je rod? Svčt je moj kaj vreden, Ker sem dobro zveden. Janko, Daleč je do nas, gospod, Do moravske meje! Kecal. Ondu kam se pojdi ženit, Tu dekleta, fant, Niso nič za tč. Janko. M6rda, kar je drugih kjč, Moja pa Marinka, Ta je vseh jedinka, Najkrasnejši dijamant! Kecal. Kdor ima dekle, Hvali jo nad vse; Sreče od dekleta Mnogo si obeta, Mnogo slast; Potlej pa se stidi, 3 34 Ko napdsled vidi, V kakšno šel je past. (Vstane.) Potlej se kesi, Ali kaj izdi Kes prepozni ta ? Beden in bolan Toži noč in dan, A zaman. Pametni pa mož, Ta ravni oprezno In pred svatbo še Vse presodi trezno; Vpraša se, kaj to Dalo bo dobrot, In če nič, lokav Gre ti svojo pot 1 Janko. Ne umejem, kaj imate, Niti kaj bi radi s tem ? Kecal. Dečko, to, da zate Za nevesto boljšo včm. - Včm za mladenko, ta je bogata, Dom dobode, bliga, srčbra, zlita; 35 Dve ima kravi, lepe teličke, Goske in race, tolste prašičke; Kos ima pblja, skrinjo novo še, To bi bilo nekaj, fant, kaj ne? za mladenko, ta je bogata, Kecal in Janko. Včm 't Vč / Dom dobode, blžga, srčbra, zl&ta ,; Dve ima kravi, lepe teličke, Goske in race, tolste prašičke; Kos ima polja, skrinjo novo še, To bi bilo nekaj, fant, kaj ne r (R e cit at i v.) Kecal. Ce odpovčš Marinki se, pa prčcej Ti nekaj plačam — evo, tukaj ti Dam roko; sto forintov, če odstopiš, Ti dam. Janko. Le sto forintov r Jako malo To za ljubezen takšno! Ne, takd Čenč je ne prodam! K ec a l. No, torej tudi Dam dvesto. 3 ' Janko. To je tudi vse premalo. Kecal. No, torej tristo, to pa le zatorej, Da bilo bi brez nepotrebnih pravd; Ce ni tega ne vzameš, pazi, pazi, Naj stane nas karkoli, mi te že Napbsled spravimo kakb odtod. Pa pot ubereš brez neveste, sam, In brez stotakov. Janko. Ej, a kdo teh tristo Izplača mi ? Kecal. Jaz sam. Janko (navidezno začuden) Kaj, vi? Morda Kar zase ? Vam pa ne prodam Marinke, Ne, ni za milijon! Kecal. Eh, kaj li kvasiš? Saj zA.se je ne maram, meni je Dovdlj že jedne. Kaj ne včš, za sina 37 Le mešetarim, za Tobijo Miho! Ko bode stvar potrjena, dobiš Tristd, a potlej, hajdi, brž odtod! Janko. No, torej bodisi! Tristo je tristo — Odštejte novce mi, pa bode konec. A to vam pravim, da je nihče drug Ne smč dobiti, mile te Marinke, Kot sin Tobije Mihe le; sicer Pa iz vsega ne bode nič. Kecal. Sevčda, Moj ljubček zlati, da je ne dobode Drug nihče nego Mihov sin! Janko. In jaz Nikomur drugemu je ne pustim Kot sinu Mihovemu. V pismu si To pridržujem. Kecal. Pismo narediva In priče prčcej poiščiva. 38 Janko. Še prosil . . . Kecal. To bi Kaj? Janko. Zapišite še ondu, Kadar Marinka si in Mihov sin Podasta dnč poročnega rokd, Da oče Miha več Marinčinega Očeta za denarje terjati Ne smč. Vse je do čista poravnano. Kecal. No, dobro je, to tudi v pismo dam. (Zadovoljen odide.) Peti prizor Janka (sam). Zvčš li, komu si Kupil nevesto, Jezen domov se Vrneš na cesto! Kdo li verjame, 39 Da bi prodal Svojo Marinko, Ljubo Marinko, Srca jedinko? Zžinjo prebijem Boj in vih&r, Zanjo le žijem Zdaj in vsekdar! Ni za tisoče Nje ne prodam, Saj nji jednake V svetu ne znam! Srčno ljubezen, Pač le sreč Vrača jednako, Ceniti vč ! Sesti prizor. Kecal privede Krušino. Za njima vaščani. Prejšnji. KecaL Bliže pridite, Da vsi vidite; 40 Vsak naj vidi, vsak naj sliši, Vpričo vas se pismo spiši. Zbor. Vsak naj sliši, List se spiši. Kecal. Tii sem v to pismo Vse naj se dene, Kar se ukrene. Zbor. Vse naj se dene, Kar se ukrene. Kecal (s6de za mizo in piše). S tem izjavljam na tem mesti, Da odrekam se nevesti. Zbor. S tem izjavlja na tem mesti, Da odreka se nevesti. Janko. Vender smč jo le dobiti V zakon prečastiti, Vzorni sin Tobije Mihe. 4 * Kecal. Dobro, sin Tobije Mihe. Janko. Če jo namreč rad ima In sreč ji svoje dd; Če izreče sam takd, Da jo vzame za žend. Kecal, Vse storjeno, Kot rečeno. Zbor, Je li možno, Da ustopa Ljubico ? Krušina (Janku). Kdo bi mislil, da takovo Dobro ti sreč imaš 1 Da otčl bi nas neprilik, Dobrovoljno se podaš. Kecal. Pa še nekaj treba znati, Predno mdči je končati: 42 Če odstopi Janko, Smo se zavezali, Da mu tri stotake Bomo izplačali. Za. tristo se je podal In Marinko nam prodal. Zbor. Oj, sramota, res sramota, Da prodat nevesto grč! Krnšina (Janku). Hvalo jaz prekličem spet; Takovega potepina, Kot si ti, ni videl svet! Kecal. Punctum, satis. Pesek še na to; Zdaj podpišite, Najprej ti, moj Janko, Potlej priče. Zanko (podpiše). Rad podpišem — Janko Gorjžn. 43 Krušina (podpiše). Res, kar nič ni meni žal, Saj sem vender te spoznal! Zbor. Dekle je prodal Za tristo ; Res ni bila draga — Sram ga bodi! — (Zavesa pade) Tretje dejanje. Prizorišče kakor v prvem dejanji. Prvi prizor. Vašek. Vaš ek (jako potrt). To-to mi glavo be-bega, Ka-kaj me čaka zle-zlega — Če-če mi strup gorju-jupi Re-res natoči v ku-kupi 1 S čim-čim naj se ute-te-te-tešim, S čim-čim življenje re-re-rešim ? To-to mi glavo be-bega, Ka-kaj me čaka zle-zlega! 45 Drugi prizor. Prejšnji. Vodja. Esmeralda. Glumači. Plesalke i. t. d. Vodja (izklicuje). Naznanja se občinstvu slavnemu, Da bode na proščenji danes tukaj Izvajala se znamenita igra, Ki tu je nihče videl ni doslej, In to na tleh, na konji in vrvčh. (Fanfara.) Med drugimi gospica Esmeralda, Domd iz Salamanke v Španiji, Napravljala bo drzovite skoke, (Fanfara.) A Indijanec z otahitanskih Otokov, petstotisoč milj odtod, Požiral bode vilice in nože. (Fanfara.) Napdsled še nastopi čudovit Amerikanski medved, ki občinstvu Častitemu se bo razkazoval Z dresiranimi vajami; potem Pa še z gospico Esmeraldo k sklepu Zaplesal preumeten španski ples. K predstavi tej ves slavni publikum Pozivlje se kar najponižneje. 46 Toda izkušnjo naj občinstvo slavno Uzrč takoj — hola, hold, naprej 1 (Balet in produkcija glumačev, ki potem odidejo. Vaščani za njimi.) (Recitativ.) V as e k (ki je ves čas kakor zamaknjen gledal Esmeraldo). Ej-ejej-ej, to bode krasno! Ta-tale Indijanka, Kakd ima no-nožice lepe! Es7?ieralda . Ali Gospod nas tudi počasti potem? Vas ek. Se-sevčda! Rad bi vi-vi-videl vas na vrvi! Tretji prizor. Indijanec (priteče preplašen). Prejšnji. Indijanec. O joj, gospod ravnatelj, čujte me! Kakova je nesreča to! France Napil se je tam v krčmi ddlenji, 47 Tak(5, da niti ne stoji na nogah, Kaj li, da bi medveda delal danes Takč pijan! Vodja. Ej, vraga, vraga, naša Najlepša točka! Brez medveda — to Ni nič. Da ples bi španski se ne plesal ? Ne, to ne more biti in ne smč! Poiščimo si hitro drugega, Morda kje v vdsi bil bi takšen fant. Indijanec . Ta bi kaj blebetal, ljudje pa bi Smijali se, in kje ga tudi vzeti ? Prav mora biti rasel, da medvedja Bila bi koža ravno zdnj; že ljudstvo Ondot se zbira, več ne bode časa Kogd iskati kje. Vodja. No, kaj pa ti Dčš, Esmeralda ? Vaše k. Oh, to-to-to je mladenka! To-to bi takoj si vzel; to bi-bi-bi-bila bi Radbst; kar vsa-vsa-vsa vas bi bi jo gle-gle-gledala 4 8 Esmeralda. Vi meni prijate, in jaz bi tudi Vas vzela. Vosek. Ka-kaj, da vze-vzeli bi me res Indijanec. No, temu-le medvedja koža bi Pristajala, kot bi prirasla nanj! Vodja. Vi pojdite in kličite po v&si, Jaz pa v tem času se z gospodom zmenim. (Indijanec odide.) Tedaj, gospodek! Ako Esmeralda Vam prija, morete dobiti jo, KAr z nami danes pojdite igrat, A drugo se stori' samo po sebi. Vašck (veselo iznenddejan). Kaj ? Jaz igrat ? (Žalostno.) 0-o-oh, tega pa ne znam Esmeralda. Vsega vas ljubav moja nauči 49 Vase k. Oh, ljubav, to je krasno! Vodja.*J Dobro se Pri nas vam bo godilo; novcev mi, Dolgbv dovolj imamo, jesti, piti, Kar poželimo, in slobodni smo Vsekdžr. Sloboda pa umetniku Pomeni mnogo! Znajte, sploh je stan Komedijašev prvi med stanovi, Kumstos kumstorum, kakor se latinski To pravi. Vsi ljudje do malega, Vsakdo po svojem, so glumači zgolj, Le da vsak ne umeje zvrševati Komedije te dobro kakor mi. *) Esmeralda. No, torej, ljubček moj, bodite naš, Ljubezen vam zamena sladka bo. Vodja. Saj niste vezani, poskusite Vsaj srečo, danes morda, enkrat le. *) Lahko izostane. 4 5 ° Esmeralda. Le danes, danes, zlati moj, potem Pa bodem vaša. Vašek. Ka-kaj pa bi igral? Kankan. Esmeralda. Vašek. Ka-ka-kankan ? Kaj pa je to ? Esmeralda. No, da, Plesala bova, z vami jaz, vi z mano. Vašek. A mo-mo-moja mama . . . Esmeralda. Ta vas ne spoznL (Dvospev.) Esmeralda in vodja. [ V ličnega medveda ■j Naredimo vas, j Okrog vrata damo 5 ' Pozlačen vam pas. Krinčica prelepa Skrije lice vam, Čevlje mehke damo ■J Na nožiče ' vam. Kakor Amor boste Medved novi naš, Svet bo vriskal, kadar Ples bo gledal vaš. (Esmeralda in vodja odideta.) Tretji prizor. Vašek. Precej nato Miha, Agata in Kecal. (Reci tati v.) Vašek. Oh, ne-ne-nesrečnik jaz! Vsa-vsa-vsaka hoče me Lju-lju-ljubiti, umoriti! Agata . Ej, zakaj Vzdihuješ, Vašek ? Sinček moj, veselo! Oženi se, dej, pa ti bode dobro Na zemlji! 4 ' 52 Vašek. Ja-ja-jaz bojim se! Agata. Česa bi se Bal, ljubček moj! Saj se nič hudega Ne more ti zgoditi. Ženo, glej, Dobodeš, in to je najlepša stvar Na svetu. Kecal. Da, tak<5 je! Vašiček podpiše To pismo, potlej pa vse bode v redu. Vašek. A ka-kaj podpi-pi-šem naj ? Miha. To, da Marinko Krušinovo si vzameš za ženb. Vašek. Ja-jaz ne-ne-ne-nečem jel (En s e m b 1 e.) Agata. Miha in Kecal. Kaj, kaj je, neče je ? A kaj se je zgodilo? Dej, Vašek, dej, kaj misel to V glavb ti je ubilo ? 53 Vaseh. Tr-tr-trpinčila bi mene zla In zaudala mi morda. Agata. Miha. Kecal. Kak<5 neumna misel! Dej, kje si to pobral? Vaseh. Ne-ne-nekd6 je danes to dejal. Agata Miha. Kecal. Kdo bil je ta hudobnik? Vaseh. Bila je de deklica. Agata . Miha. Kecal. Kaj je povedala ? Vaseh. Oh, lepa je in rada me i-i-ima 1 Agata. Jo li poznaš ? 54 Vašek. Ne, nič! (Odide.) Kecal. V tem skriva se sleparstvo! A nihče drug ni Kot dni hlapec v tem. No, jaz že vse pozveml Agata. Miha. V tem skriva se sleparstvo! A nihče drug ni Kot dni hlapec le. No, on že vse pozvč' Četrti prizor. Marinka. Krušina. Ljudmila in prejšnji. Pozneje Vašek. Marinka (hitro vstopi, za njo Krušina in Ljudmila). Ne, tega ne verjamem, To vse ni res, ni možno ! Moj Janko ni nikoli Ravnal tako brezbožno! 55 Krušina. In vender res je vse 1 Kecal. O čem li dvoji še? Krušina. Da jo prodal je prej. Kecal. Tu je podpisan, glej! (Pokaže na list.) Stotake tri mu damo, Potem pokoj imamo. Marinka Oh, kakšna je sramota to! Oh, moško, moško ti sreč! Prisezal je, da žrtvoval Na svetu vse bi rad zamč! Krušina. Marinka, ne žaluj! Sedaj vsaj dobro včš, Da njemu nikdar več Zaupati ne smeš' Kecal. Le brž podpiši to, deklč, In Vašek tudi — kje pa je? Ljudmila. Ej, ondu spet pri plotu Zijoč po vasi zrč. Marinka. Jaz nikdar ne podpišem — Kaj, Vaška vzamem naj ? To rajši pač ostanem Samica vekomaj I Krusina. Miha. Agata. Kecal. Možitev, to ni Bog vč kaj, Le hitro se, deklč, udaj! Kecal. Vašek, hej, čuj, Vašek moj, Pojdi sem, pri nas postoj! Vašek (pride, nejevoljno). Ka-ka-ka-kaj pa je že zopet? (Ugleda Marinko, veselo osupel.) Oh, ta ta-ta-ta je bilal 57 Ljudmila. Agata. Krušina. Miha. Kecal. Kaj, Marinka? Dobro glej, Ta splašila te je prej ? Vašek Ta dejala je, prav ta, Da me vzame za možd. Ljudmila. Agata. Krušina. Miha. Kecal. Marinka to je, no, Ki žena tvoja bo. Vaš ek. Ta, ta je meni všeč. Kecal. No, torej brez ekscesov In tudi brez procesov Podpišita to reč. Marinka (jokaje j. Dajte, da premislim Vsaj še kratek hip! 5 § Ljudmila. Agata Krusina. Miha. Kecal. Marinka, le pomisli dobro vse, Glej, sreča, radost čaka te, deklč; Pred sabo lep in vaben pot imaš, Le pazi, da se trmi ne udaš! Marinka. Da, vse pomislim dobro, vse! (V.si odidejo razven Marinke.) Peti prizor. Marinka (sama). Oj, to boli, oj to boli, Ko ljubav se razdere! In vender ne verujem še, Kar tam se v pismu bere 1 Oh, govoriti moram ž njim, Mordk ne vč ničesar sam -— Oh, da v tej stvdri žalostni Vendčr resnico že spoznam! . . . Ljubezni sen je krasen bil, Lepd se je razcvital In nad ubogim srcem mi 59 Kot tiha zvezda svital. Kakč sem o veselih dneh Nevesta jaz sanjala ! A hipno je prihrul vihar, Ljubdv je moja pala . . . Ne, saj ni možno tžko zlo, Ljubezni ni okanil; Jokala zemlja bi z menoj, Ko bi takt) me ranil! Sesti prizor. Marinka. Janko. Janko (pride veselo). Marinka, ti moj srčni žar, Ti zvezda moja mila, Povej, kako li vsa ta stvar Bo nama se zvršila? Marinka . Pojdi ! Z menoj si se igral, Sramotno si ravnal, Ponižal sebe, svojo čast, Sreč prodal to drugim v last. 6o Dej, ali res je ali ne ? Dej da, dej ne — to bodi vse 1 Janko. Dovoli, da izgovorim — Marinka Ničesar čuti ne želim. Kžj res je v pismu tisto? Janko. No torej, res je čisto, čisto 1 Marinka (jokaje). No, pa odtod v drug pojdi kraj In več se ne prikaži. Janko. Vsaj jeden še poljub mi daj, Da srd se tvoj ublaži. Janko. Ljubezni več med nama ni, In jaz si Vaška vzamem. Janko (se smeje). Haha, ej, to bi bila burka res Kot kdaj v predpustu samem. 6i Marinka. Kaj, ti se smeješ mi cel<5? Janko. Lahko se pač, to. rečem. Dovoli, da izgovorim — Marinka. Poslušati te nečem. Janko. Kaj, taka si, da ne želiš Ni zvčdeti resnice ? Kak<5 bi gledal tebi kriv Takb naravnost v lice? Marinka. Včm dobro, da ne govoriš, Nezvestnik ti, resnice; Nikdar več, dokler bodeš živ, Ne h6di mi pred lice! 62 Sedmi prizor. Kecal. Prejšnja. (Recitativ.) Kecal. Glej, glej, fantiček, čakaš že denarjev ? Nekoliko potrpi še; kadar Že pismo bo podpisano, prejmčš Na krajcar, kar ti grč. Marinka. To je ostudno Kecal. In kaj pa ti ? Dej, deklica, kaj vzameš Sinu ti Mihovega ? Janko. Kaj pak, to Sevč, da si ga vzame, in nihčč Nje drug ne smč dobiti, to prisezam. Kecal. Ti vrl si fant in pameten si tudi. Marinka. Nesramnik si, lažnik! Ne, zdaj nalašč Ne vzamem Vaška in najsi umrčm Pri tej - le priči. Janko. Kaj pa daste mi, Če jo pripravim, da bi vzela sina Mihovega ? Marinka. Kaj dčš ? Ti bi me k temu Se nagovarjal ? Take podle duše Svet videl, slišal ni, odkar stoji! (Trospev.) Uteši se, dekle ljubo, In meni le veruj zvesto! Saj ti ne včš, jaz dobro včm, Kaj skriva se blaginje v tem 1 Sin Mihov ljubi te vsekdžr, Sreč mu zilte bije, Verjemi, ž njim le sreče žar V življenje ti prisije! 64 Marinka. Gorjč, gorjč, od teh besed Brezupna še umrem. Kecal. Jaz nisem čul modrejših pred In vse mu prav dajem. Roditelje pokličimo In priče vse na mesto. Da vsemu pregovarjanju Že konec bo z nevesto. Marinka. Roditelje pokličem jaz In znanke vse na mesto, Da konec tej neumnosti S prodano bo nevesto. Janko. Roditelje pokličite In priče vse na mesto, Da konec tej komediji S prodano bo nevesto. (Kecal odide.) Janko. Kaj res ničesar še ne včš? 6 $ Marinka. Proč! Čas je že, da greš! Finale. Osmi prizor. Agata. Ljudmila. Krušina. Miha.Kecal. Zbor in prejšnja. Zbor. Reci, Marinka, nam, kaj in kakb, Ali vse, reci, končž se lep<5 ? IMarinka (zdse). Osvetim se, pa naredim, Česar on sam ni menil. O, krivo, krivo, Janko, si Mladenko svojo cenil! — Da, jaz storim, kar hočete! Zbor. Oj, hvala ti, Marinka! Končan prepir je in nemir, In skoro bo poročni pir. Janko (stopi naprej). Res, skoro dojde tisti čas, In vsak vesel bo izmed vas. & 66 Agata in Miha. Glej, Janko 1 Kje se ta je vzel ? Janko. No, oče, dobro dolgo je, Odkar že hodim tu in tam, A zdaj je vender čas, bi del, Da grem domov in pridem k vam. Kecal. Kaj, je li res in sžn nikak, Da bi ta prosti potepin Bil Janko, starši Mihov sin ? Saj deli so, da je vojaki Janko. Očeta res sem Mihe sin, Kot vidite, in ne vojak, Daši sem mnogo se boril Povsod z usodo, kjer sem bil. Agata. A časa si dovcMj imel Postopati po tujem. Janko. Ej, to vam rad verujem, Da dobro nisem vam došel. 67 A kaj! Na to prav nič ne dam : Do ljube pravo pa imam, Jaz sin očeta Mu,, sam 1 Agata. To je sleparstvo I To ne grč! yanko . Sleparstvo ? Ne, zvijača le. Kar v pismu je, to veže! Pred sabo dva, Marinka, glej, Kdo srečen bo tako, povej, Da svoj namen doseže? Marinka (ga objame). Oh, zdaj umejem vso to stvar — Da, tvoja sem vsekdžr, vsekddr! Kecal Oj, človek ta je ptiček zrel, Tak sam bi hotel biti; Zvijačno me je v past ujel, Imč, ugled in čast mi vzel, Ne včm več, kaj storiti 1 Miha (Kecahi). No, reči moram, všeč Močnd mi je vaš um! 68 Agata. Recimo: glupo reč Napravili ste, kum! Marinka. Janko. Ljudmila. Krušuia. To moram reči, všeč Močn6 mi je vaš um. Zbor. Recimo: glupo reč Napravili ste, kum I (Kecal srdit pobegue.) Deveti prizor. (Hrup za prizoriščem. Dečki tečejo čez pozornico. Jeden kriči: »Bežite, medved je utekel!« Drugi: »Medved se je splašil; ravno sčm beži!«j Vašek. Prejšnji. (Reci ta ti v.) Vašek (priteče za medveda oblečen, strga si kožo z glave in zapoje:) Ne-ne bojte se, jaz nisem medved, ne Ne-ne, Vašek sem! 6q Agata. Prismoda, kaj uganjaš Ondot? Oj, te sramote! Hitro se Poberi, sleci že to maškaro! {Vleče Vaška s seboj.) Krusina. No, zdaj, kum Miha, menda vidite Sami, da Vašek za Marinko ni. Saj nima še razuma! Pomnite, Kum Miha, Janko je vaš sin po r6du. Ljudmila. Da ga imate zopet, Bogi za to hvalite; Podajte v spravo mu rok6 In ž njim se pomirite! Miha. No, da vse bode srečno v kraju, Bog blagoslovi vaju! Vsi in zbor. Srečno stvar je dokončana, Zmaga je ljubezni dana; Pojmo, da zvem' okrog: Zaročenca živi Bog! — Konec. '