PEESEKI^ CIMO DELOVNE 8EDF1STI EC SLED « 2 POSLOVANJE Svet delovne organizacije Je po predhodni razpravi ln Sklepanju v temeljnih organizacijah združenega dela sprejel na seji dne 1. 3. 1976 poslovno poročilo ln zaključni račun delovne organizacije. V razpravi so delegati ugotovili, da poslovno poročilo ne vsebuje podrobnih analiz o poslovanju posamezne TOZD ln o rezultatih dela. Sklenili so, naj bi te analize Izdelali v marcu, nakar bo mogoče ugotoviti, ali so izplačani osebni dohodki v skladu z rezultati dela ln koliko so vplivale tržne cene ter drugi pogoji na vlfilno ostanka dohodka TOZD. Za primerjavo uspefinosti poslovanja v primerjavi z letom 1974 naj omenimo, da Je doseženi dohodek v letu 1 975 kar za 5,5 % manjši. Drugi kazalci o dohodku pa so taki: V LETU 1976 leto 1974 leto 1975 indeks Delež dohodka v celot, dohodku Delež porab. sred. v cel.doh. 47 % 53 % 36 % 64 % 77 121 Delež zakon, ln pogodb, obv. v celotnem dohodku 0.19 % 7.8 % 95 Delež zak.ln pog.obv.v dohodku 17.5 % 19. 5 % 111 Delež oseb,dohod.v dohodku 23 % 16 % 70 Dohodek na zaposlenega din 103.837 103./810 100 Porab.sred.na zaposlenega 118. 5Ò7 183.852 155 Neto OD na zaposlenega 3. 289 3. 896 18.5 Sred.8klada skup. porabe na zap. 9. 534 10. 452 109 Sred. poslov, sklada za zaposl. 12.320 4. 018 33 Razni cel. doh. od porab. sred. 1.88 % 1.56 % 83 Razni doh. do porabljen, sred. 0. 88 0. 56 64 Družbeni proizvod 68. 087.718 65. 529.016 UGOTOVITEV DOHODKA ZA LETO 1976 v 000 din GG Bled skupaj TOZD Bohinj TOZD Pokljuka TOZD Jesenice TOZD Radovljica Obrat za kooper. TOZD Gradben. TOZD Avtoprev. Skupne str. službe Celotni dohodek 152.461 32.548 36.275 10.395 5. 380 31.347 15.249 12,279 8. 344 Porabljena sredstva 97.441 18.811 18.595 6.249 3. 013 30.731 8. 956 7.624 3. 112 Dohodek 55.019 13. 738 17.620 4. 146 2. 367 616 6. 293 4.673 5. 232 Pogod. in zakon, obvez. 10.942 2.719 4. 176 837 438 151 1. 042 892 647 ObraČ. os. doh. in prejemki 33.740 6. 636 7.205 4. 804 2. 156 - 4. 381 3.562 4. 736 Ostanek dohodka 10.322 4. 383 6. 284 - 1.522 227 465 871 220 151 Pokritje negativ, razlik TOZD - - 849 - 1.410 + 1,708 + 360 - - - + 191 Skup. rezer. obč. in. r. 502 165 272 «. _ 49 16 . Posoj. nerazvitim 1.066 302 500 86 63 - 87 28 - Rezervni sklad 1. 100 365 605 - - - 98 32 - Sklad skup. por. TOZD 909 130 130 100 70 320 73 46 40 Sklad skup. por. OZD 200 813 114 - - - - - - Sklad za sk. cilje OZD 4.43Č 1.621 2. 148 - - - 546 97 - Poslovni sklad 2.114 865 l. 104 - - 145 - - - Obvez. po8oj. za 1.1976 2. 040 827 1.062 - - 143 - - - Ost. poslov, sklada za inv. 71 27 41 - - 2 - - - Produktivnost in rezultati dela sta v tesni zvezi z izkoriščanjem delovnih strojev in njih.ovina vzdrževanjem - foto Veber I. 3 PREGLED POPREČNEGA STANJA ZAPOSLENIH V LETU 1975 TOZD De lav. Usi. Skupaj Učen- ci Hono- rare! Sezone1 Bohinj 78 25 103 _ . od 78 2 Pokljuka 108 25 133 - 2 od 108 * 3 Jesenice 57 25 82 - 2 od 57 « 10 Radovljica 22 10 32 2 3 od 22 •= 5 Avtoprev. 43 6 49 5 1 od 43 * 0 Gradben. 65 6 71 - 1 od* 65 a 35 Skup,aluž. 6 54 60 - 2 od 6 * 0 SKUPAJ 379 151 530 7 11 55 od tega * 1 8 logarji. merilci, , ekonomi POVPREČNO ZAPOSLENI V LETIH 1973 422 delavcev 153 uslužbencev « 575 1974 397 155 ", * 552 1975 379 M 151 " 530 STANJE ZAPOSLENIH NA DAN 31. 12. 1975 1973 498 delavcev in uslužbencev 1974 490 " 1975 491 " Pogostnost službah: Ir» resnost nesreč po TOZD in v skupnih strokovnih TOZD Opravljene del, ure Štev. near. Pogo'- stost Odnos do 1974 Izgub. dnevi Resn. Srn rt. prim. Bohinj 234.950 17 72,4 -27, 1 159 677 . Pokljuka 268.274 43 160,2 +98,4 102 9 3836 _ Jesenice 180. 160 18 99, 9 + 0,3 350 1943 _ Radovljica 72.235 2 27,7 -44,3 2 7 374 > Gradben. Trans. In 169. 248 11 64, 9 -30, 1 148 874 - delavnice 115.564 9 77,8 +27,6 99 857 _ Sk.str.a. 124. 325 - - - - - - SKUPAJ 1164.756 IGO 85,8 +14, l 1812 1556 - Leto 1974 1230.469 88 71,7 -20, 1 2635 2142 - Število nesreč je porastlo, saj je bilo na približno enako Število delovnih ur kot lani 12 nesreč več. Število dni, ko poškodovanec ni bil zmožen za delo, se je zmanjšalo v vseh TOZD, razen na Pokljuki. Realizacija poseka lesa družbeni gozdovi PREGLED BOLNIŠKEGA STALEŽA ! OZD Bohinj Poki. Jesen. Rad. G .Gr. Tran. Sk. sl. Skupaj Število primerov 123 174 92 15 49 47 40 540 Izgubljeni dnevi 1130 5584 2459 164 587 79! 684 11399 Izgubljeni dnevi za 9,2 32. 1 26,7 10, 9 11,9 16,8 17, 1 21, 10 1 primer Realizacija na področju biološke proizvodnje Pregled . količinsko? realizacije gojenja gozdov GG Skupaj Plan Izvršeno % Semenarstvo ur 300 _ Obnova gozdov ha 88, 15 88,53 100 Nega gozdov 1.574,20 1.601,43 102 Nega tal ha 21,80 40,21 184 Varstvo gozdov ur 26. 783 19.239 72 Urejanje gozdov ur 1.555 1.933 124 Melioracije ur 5. 274 4. 377 83 Skupaj gojenje 96 Pregled vrednostne realizacije gojenja gozdov Plan Porabljeno in Semenarstvo din 12 228, - _ Obnova gozdov " 1 432 660, - 1 425 690 88 100 Nega gozdov 2 160 081, - 2 193 238 11 102 Nega tal " 31 100, - 57 504 56 185 Varstvo gozdov 1 210 267, - 862 500 86 71 Urejanje gozdov " 64 346, - 168 751 20 262 Melioracije 384. 089, -■ 334 806 5* 87 Skupaj gojenje din 5 294 77 1, - 5 042 492 15 95 V družbenih gozdovih je bil predvideni obseg gojenja dosežen 99 %, vrednostno pa 97 %. V zasebnih gozdovih je obseg gojenja dosežen 92 %, vrednostno pa 93 %, TOZD PLAN - m3 IZVRŠITEV - m3. Iglavci Listavci Skupaj Iglavci % Listav. Skupaj % Bohinj 28. 100 4.000 32,100 29. 360 104 4.194 105 33. 554 104 Pokljuka 34. 900 3. 700 38. 600 37. 440 107 3. 131 85 40. 571 105 Jesenice 8,800 1. 900 8.700 6,069 89 1. 755 92 7.824 90 Radovljica 1.400 500 1. 900 1.734 124 433 87 2. 167 114 SKUPAJ 71.200 10. 100 81.300 74. 300 105 9. 573 94 84.116 103 Od tega « lastna proizvodnja: 74.149 9.497 83.646 - prodaja na panju: 454 16 470 74.603 9.513 84.116 4 Zasebni gozdovi Organiz. enota Plan neto m3 R e a 1 i z a. c i j a % R Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj Sk Bohinj 9. 900 3. 200 13. 100 9. 176 886 10. 062 76 Pokljuka 6.100 2.200 8. 300 4. 666 525 5. 191 62 Jesenice 12.000 6. 200 18. 200 12.740 1. 973 14. 713 81 Radovljica 15. 600 5.800 21.400 15.734 3. 307 19. 041 89 Obr. za koop. 43. 600 17.400 61.000 42.316 6. 691 49. 007 81 Pregled «pravila In zbiranja lesa ter primerjava z leti 1975 Vrsta Sprav. 75 Zbir. 75 Skupaj 75 Skupaj 74 Skupaj 73 Skupaj 72 Skupaj 71 Skupaj 70 spravil« m3 % m3 % m3 % m3 % m3 % m3 % m3 % m3 % Ročno 1. 170 9 11.737 91 12.907 12 17.153 15 14.859 12 13.532 11 14.879 11 15.535 13 Rež. voz. 2.895 91 294 9 3. 189 3 5.424 5 10.387 8 14.169 11 12.448 9 >3.087 11 Pog. voz. 9. 151 100 . - 9. 151 9 12.069 10 13.395 11 1 9.859 16 27.228 21 23.609 19 Mehaniz. 75.774 96 3.415 4 79. 189 76 80. 369 70 88.026 69 78.830 -62 77.421 59 70.723 58 GG 88.990 85 15. 446 15 104.436 100 115.015 100 126.667 100 116.390 100 131.976 100 122.954 100 Pregled prevozov s kamioni Pokazatelj Plan Doseženo % Avto dnevi 4.318 4. 369 ( 4.010) 101, 18 Avto ure 34,544 37.689 ( 36.192) 109,10 Prevoženi km s tovor. 338.053 337.516 ( 318. 528) 99,84 Prepeljani m3 lesa 138.400 136.504 98,63 Tonski kilometri 3,059.743 3, 033. 003 (2929.878) 99,12 Število voženj 11.460 11.931 ( 11.445) 104,11 Povprečna razdalja polne vožnje km Realizacija prevozov 29,5 28,64 ( 27,03 ) 97,08 din 8,860.551 8,760. 510, 24 98,87 V oklepajih so zaradi nadaljnjih primerjav dosežene postavke samo pri prevozu lesa. Realizacija plana prodaje in dosežene cene Sortiment Plan m3 Izvršitev m3 % Dosežena cena 1975 Dosežena cena 1974 Dosežena cena v % Vrednost v din Hlodov, iglav. 53.300 53.951 101 820.79 837.30 98 44.282.642,30 Cel. les iglavcev 9. 800 10.072 102 473.23 342.32 138 4.766.376,19 Jamski les iglav. 300 56 19 386.78 501.95 77 21.660,00 Ostali drobni teh. les 15.000 14.271 95 728.22 531.13 137 10. 392.533, 30 Skupaj Iglavci 78. 400 78. 350 100 758. 94 739.51 103 59.463.211,79 Bukova hlodovina 2.200 1. 867 85 617. 57 654. 81 94 1.153. 004, 92 Hlodov, ost. list. 27 - 780.59 816.88 95 21.076,20 Bukov jamski les 900 704 78 589. 73 517.35 114 415.172,80 Bukova drva 7. 100 6. 874 96 278. 17 240. 65 116 1. 912. 143,46 Skupaj listavci 10. 200 9.472 92 369. 65 375.78 98 3. 501.397,38 Skupaj iglav. in listav. 88.600 87.822 99 716. 95 699.-29 102 62. 964. 609, 17 5 Les lgl.na panju Les list, na panju Skodle, novolet. jelke, ost.nepl. Sortiment! - 454 16 277.35 35. 62 202.72 40. 39 136 87 125. 918,50 570,00 53.777,50 SKUPAJ 63.144.875, 17 Zasebni gozd Sortiment Plan m3 IzvrSitev m3 % Dosežena cena 1975 Dosežena cena 1974 Dosežena cena v % Vrednost v din Hlodovina iglav. 26. 000 31.660 121 737.76 702.86 105 23. 357. 586,00 Cel. les Iglavcev 7. 700 8. 971 116 460.14 328.49 140 4.127.932,50 Jamski les iglav. 100 39 39 383.58 380.00 101 14. 960,60 Ostali drob. teh. les 3. 500 2.384 68 579.24 467.52 124 1.380. 921,83 Skupaj Iglavci 39.300 43.054 115 670.81 608. 96 110 28.881.400,93 Bukova hlodovina 2. 050 2.822 96 613.80 646. 98 95 1.732. 157,56 Hlodov, ost. listav. • 548 667.56 602. 55 111 365.822,80 Bukov jamski les 350 140 40 594.00 505.37 ■117 83. 160,87 Bukova drva - 117 272.82 220. 13 124 31. 920,00 Skupaj listavci 3.300 3,627 110 610.16 632. 30 96 2.213.061,23 Skupaj iglav. in list. 40.600 46.681 115 666.10 612. 20 109 31.094.462,16 Les lgl.na panju Les list. na panju Priprava lesa po posebnem naročilu 2.415,10 SKUPAJ 31.096.877,26 Pregled delovnih ln drugih plačanih ur Bohinj % Pokljuka % Jesenice % Radovlj. • % Gradben. % Skupaj ur 243.316 100 304.492 100 195,474 100 73. 603 100 173.944 100 od tega: opravljenih 189. 288 77,2 202.443 66,5 144.132 73,7 60. 188 81.8 139.450 80, 2 proizvodnih 139.188 56,7 159. 578 52,4 96. 242 49,2 40.406 54. 9 119.844 68, 9 režijskih 50.100 20,5 42.865 14,1 47.890 24,5 19. 782 26,9 19.606 11,3 Skupaj nadomestil 56.030 22,8 102.049 33,5 51.342 26,3 13.415 18,2 34.494 19,8 Letni dopust 21 004 8,8 26.628 8,8 15.272 8,3 6. 136 8,3 12.144 8,0 Plačani izredni dopust 376 0.2 472 0,2 128 0.1 24 - 424 0,2 Državni prazniki 7.080 2,9 8. 636'. 2,8 5.448 2.8 2.192 3.0 4. 968 2.9 Prekin.dela - slabo vreme 10.315 4,2 19. 921 6,5 8.826 4,5 2. 802 3,8 9.473 5,5 Izredni zimski dopust 3.402 1.4 8.640 2,8 4. 688 2,4 632 0,0 1.312 0.7 Tečaji, strok, izobražev. 876 0,3 710 0.2 628 0,3 96 0,1 1.293 0,7 Povračila 213 0,1 824 0,3 64 0,1 165 0.2 184 0, 1 Nadure 676 0,2 • ' • - - - - - Neplačani izostanki 2.217 0,9 2.812 0,9 576 0,3 40 0.1 - - Bolovanje do 30 dni 7.692 3,1 16.198 5,3 7.618 3,9 1. 184 1,8 3.624 2.1 Bolovanje nad 30 dni 2.179 0,9 17.208 5.7 7.098 3,6 144 0,2 1.072 0,6 6 Avtoprev. % Skup. str.sl. % GG Bled % GG Bled 1974 % Skupaj ur 121.292 100 129. 725 loo : 1.243.848 100 1,403. 348 100 od tega: dpravljenih 97.668 80,5 109.001 84, 0 942.170 75,8 1, 099. 662 78,4 proizvodnih 87. 310 72,0 - - 642.568 51,7 787.300 56,1 režijskih 10.358 8,5 109.001 84,0 299. 602 24, 1 312.362 22, 3 Skupaj nadomestil 23.624 19,5 20.724 16,0 301.678 24,2 303.686 21,6 Letni dopust 9. 072 7, 5 9. 968 7,7 101.224 8, 1 83.642 5, 9 Plačani izredni dopust 284 0,2 376 0,3 2.084 0.2 2. 274 0,2 Državni prazniki 3.400 2, 8 4. 128 3,2 35.852 2, 9 38. 130 2,7 Prekin. dela - slabo vreme 2.632 2.2 - - 53.969 4,3 56.121 4,0 Izredni zimski dopust - - - - 18.674 1,5 21.854 1,6 Tečaji, strok, lzobražev. » - - - 3. 601 0,3 7. 610 0,5 Povračila 273 0,2 252 0.2 1. 974 0,2 1. 683 0,1 Nadure 2.260 1,9 160 0.1 3.096 0,2 2. 365 0,2 Neplačani izostanki - - - - 5.645 0,5 10. 991 0,8 Bolovanje do 30 dni 3. 760 3, 1 2. 880 2,2 42.954 3.4 50. 329 3, 6 Bolovanje nad 30 dni 1. 944 1,6 2. 960 2,3 32. 605 2,6 28.687 2,0 Realizacija gradbene dejavnosti Mesec Realizac. storitev eksterna Realizacija in inv. vzdrževanje Realizacija med TOZD-i Skupaj I a III 22. 147, 90 _ 5.446, 95 27.594, 85 IV - VI 84.001,65 6,118.351,91 204. 585,07 6,386. 938, 60 VII - EX 50.445,73 5,228.432,30 889.797,46 6,168.675,50 X - XII 52. 170, 97 1,816. 993,00 578.267,99 2,447. 531, 95 188. 766,25 13,163.777,20 1,678. 197,45 15,030.740, 90 Realizacija 15, 030. 740, 90 Plan 14,392. 100,00 Razlika 638. 640, 90 Količinski podatki o gradbeni dejavnosti po letih 1972 - 1975 1972 1973 1974 1975 1. Izkop materiala III+IV. kateg. 47.500 44.073 50.760 69. 142 ln3 V. kateg. 52.300 47. 303 48.280 16.713 m3 2. Poraba razstreliva kamniktit kg 25. 117 29.840 37.567 21. 030 kg amonal kg - - - 600 kg vitezit kg - - 2. 000 3. 085 kg vžigal, kapice kom - - 24.680 27. 800 kom el. vžigalniki kom 36.881 36.406 44.019 19.235 kom minerske vžigalice kom - - - 3. 625 kom vžigalna vrvica m 22.096 23.774 22.616 26. 196 m 3. Poraba goriva in maziva plinsko olje 1 57.971 58.135 80. 804 motorno olje 1 1.106 3. 944 5.021 4. Grobi planum m2 83.700 101.319 97.977 83.862 5. Valjanje ceste m2 356.000 214.796 153.357 216.778 6. Nakladanje materiala m3 21.200 10. 523 17.966 36. 269 7. Zgrajeno ceste km 16.259 19.288 22.254 20. 168 8. Traktorske vlake km 11.195 13.578 23.292 7. 630 9. Vzdrževanje cest km 72.650 49.300 22.000 39.300 7 Sklepi sveta delavne organizacije 1. Potrdi se zaključni račun za leto 1975 s tem, da se na osnovi podatkov iz predloženega zaključnega računa za leto 1975 izdela analiza ekonomičnosti, produktivnosti in rentabilnosti poslovanja za vse temeljne organizacije združenega dela'. Če bodo rezultati analize pokazali, da so posamezne temeljne organizacije združenega dela po vseh ekonomskih kriterijih dosegle pozitivne učinke in se ti učinki ne odražajo na osebnih dohodkih v smislu nagrajevanja po delu, naj se ugotovljene razlike izravnajo z akontacijo osebnih dohodkov za leto 1976. Akontacije osebnih dohodkov za leto 1976 naj bodo različne toliko časa, dokler je to potrebno zaradi izravnave iz leta 1975. Po izve -deni izravnavi pa naj bodo akon -tacije osebnih dohodkov za leto 1976 za vse temeljne organizacije združenega dela enake, vendar le do trenutka ugotovitve tekočih poslovnih rezultatov. 2. Potrdi se zaključni račun za H KS za leto 1975. 3. Sprejme se pravilnik o kreditiranju novih gradenj in rekonstrukcij zasebnih stanovanjskih hi§. 4. Objavi se razpis za zbiranje prošenj za dodelitev posojil za novo gradnjo in rekonstrukcijo zasebnih stanovanjskih hiš. Razpisni rok je 15 dni in teče od dneva objave razpisa. Delavcem iz drugih republik, ki so interesenti za dodelitev posojila, se razpis pošlje po pošti. 5. Za dodelitev posojil za novo gradnjo in rekonstrukcijo zasebnih stanovanjskih hiš se za leto 1976 nameni kreditna kvota v znesku 1,000.000,- din. 6. Na podlagi natečaja za dodelitev posojil za nakup ali gradnjo družinskih ali samskih stanovanj, dograditev stanovanjskih hiš ter za komunalno opremljanje zemljišč, namenjenih za stanovanjsko gradnjo za leto 1976, ki ga je razpisal zbor samoupravne enote za graditev stanovanj, samoupravne stano- vanjske skupnosti občine Radovljica, Gozdno gospodarstvo Bled zaprosi za posojilo v višini 2,000.000,- din po predpisanih posojilnih pogojih za pridobitev posojila s tem, da se ponudi odplačilni rok 15 let. V primeru, če bi bila za prednost pri dodelitvi posojila odločujoča odplačilna doba, se pooblasti direktorja, da lahko spremeni odplačilno dobo tudi na 10 let. 7. V zvezi samoupravnega sporazuma za pokritje izpadlih transportnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela, združenih v železniško gospodarstvo - Železniško transportno podjetje Ljubljana in samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za pokrivanje primanjkljaja iz prometa z električno energijo se plačilo zadrži toliko časa, da bomo u-gotovili, koliko je drugih delovnih organizacij pristopilo k podpisu samoupravnih sporazumov. Sklep sveta delovne organizacije z dne 13.2. 1976 pod zap. št. 21 se še dopolni: Pri revalorizaciji osnovnih sredstev se za zemljišča upošteva tista tržna cena, po kateri so zemljišča sklada skupne porabe sedaj ovrednotena v knjigovodstvu. 8. Javna razprava k osnutku skupnega samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za o-sebne dohodke se podaljša do 15. marca. Predlog za sprejem na zborih delavcev se določi skupno za oba samoupravna sporazuma, to je za skupni samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest in za skupni samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. 9. Svet delovne organizacije soglaša, da hranilno-kreditna služba GG Bled najame za potrebe kreditiranja zasebnega kmetijstva na blejskem območju v letu 1976 kredit pri Ljubljanski banki, podružnica Radovljica in pri kmetijski razvojni skupnosti Slovenije, za kar dajemo tudi poroštvo v zvezi z vračanjem tega posojila, in sicer v naslednji višini: - bančni kredit 2,555.650 din - kredit KRS SRS 559.200 din. 10. Sprejme se program dela OO ZSMS GG Bled in odobri finančna sredstva za izvršitev delovnega programa v znesku 10.700,00 din. En član se je glasovanja vzdržal. Ne le na tekmovanju, tudi v proizvodnji si je treba prizade vati za boljšo kvaliteto dela _ P' r.P$Lfr ’ 8___________________________ SOZD GLG - SOZD GLG - SOZD SUROVINSKI PRIMANJKLJAJ Že nekaj let hudo primanjkuje surovin. Predelovalne zmogljivosti so zelo velike, na drugi strani pa je sečnja omejena in s tem v zvezi tudi gozdno-go-spodarski načrti. Ne glede na želje in možnosti lesno-prede-lovalne industrije se srečujemo z omejeno proizvodnjo gozdnih sortimentov, ki bi jo lahko le delno zvišali z dodatnim vlaganjem v gozdne komunikacije ter tako, da bi začeli tudi s seči-šči, ki so sedaj še praktično nedostopna. Za leto 1976 je bil pripravljen osnutek razdelitve surovin, ki je upošteval med drugim tudi ekonomske pokazatelje ter trenutno stanje. Na tem področju se bomo morali zavzeti za dolgoročno usklajevanje ter gospodarnost. Prav o teh problemih smo že večkrat razpravljali na sestankih kolegijskega poslovodnega organa, posebno pa še o tem, da je bilo lani sečnje več kot smo planirali za leto 1976 Vzrok za povečanje so vremenske neprilike, saj je bilo samo na področju GG Kranj za 8000 m3 več poseka. Ugotavljamo, da je zmogljivost naših gozdov manjša od predelovalnih zmogljivosti za okoli 100 odstotkov ali z drugimi besedami: surovinske možnosti zadostujejo za okoli 50 % predelovalnih možnosti. Posebno delovni organizaciji Jelovica primanjkuje žaganega lesa ustreznih kvalitet, zato bo treba, problem rešiti v okviru "GLG". Tako smo pripravili predlog za leto 1976, ki naj bi bil osnova za izboljšanje stanja. Predlog za oskrbovanje žag s hlodovino in predelavo z žaganim lesom, razdelitev, naj bi bila tudi sestavni del samoupravnega sporazuma, ki bo sklenjen za srednjeročno obdobje 1976-1980. O sklepih DS "GLG" ter njegovih stališčih na to problematiko bomo obširneje poročali v naslednji številki glasila. PREDELAVA IGLAVCEV Iz podatkov za srednjeročni razvoj v "GLG" je razvidno, da vse lesno-industrijske TOZD teže k večji predelavi lesa iglavcev, obenem pa ni zanimanja za večjo predelavo lesa listavcev. Ti podatki izvirajo predvsem iz dejstva, da je več hlodovine iglavcev za žago. Tu se kaže tudi neskladje s tisto gozdno-tehnično proizvodnjo, ki je predvidena po srednjeročnem programu. Na področju GG Bled potrebujejo za 6.000 m3 več lesa kot je predvidena proizvodnja, na področju GG Kranj pa prijavlja lesna industrija za 15. 500 m3 večjo porabo hlodovine iglavcev kot je predvidena proizvodnja. Prav nobena lesno-industrijska organizacija pa si ni zagotovila surovin s samoupravnimi sporazumi izven regije Po vsem tem utemeljeno pričakujemo večji problem pri oskrbovanju žag in večje povpraševanje po surovinah. Večina predelave je tudi usmerjena na kvalitetnejše razrede žaganega lesa iglavcev. V povprečju pa ugotavljamo, da doslej le 72 odstotkov žaganega lesa ustreza uporabi. Zato naj bi veljalo priporočilo temeljnim organizacijam združenega dela, naj v srednjeročnem razvoju -ne računajo na večje surovinske osnove iz gorenjske regije, ker gozdna gospodarstva ne načrtujejo večje proizvodnje. Predvsem bo treba računati na domačo surovino iglavcev ter več vlagati v gozdarstvo in ne nazadnje - vzpostaviti medsebojno dohodkovno soodvisnost. SEJA DELAVSKEGA SVETA SOZD Bled - V petek, 12. marca je bila redna seja delavskega sveta "GLG", na kateri so obravnavali predvideni razvoj v letošnjem letu ter nadaljnjo usmeritev, razpravljali o oskrbovanju GLG - SOZD GLG žagarske proizvodnje s hlodovino in žaganim lesom Iglavcev ter obravnavali poročilo o delu skupnih služb ter uresničitev predračuna 3kupnih služb SOZD za leto 1975. Financiranje je potekalo v skladu s sprejetim rebalansom predračuna SOZD za leto 1975, ki ga je že potrdil delavski svet. Osebni dohodki so bili izplačani v okviru samoupravnega sporazuma. V letošnjem letu naj bi zaposlili dva nova strokovna delavca ter tri delavce, ki naj bi bili pogodbeno zaposleni. Predvidevamo tudi nakup nekaj nujne opreme, katere stroški pa ne bodo bremenili prispevkov OZD, ker jih bomo povsem pokrili iz prenosa neizkoriščenih sredstev po predračunu za leto 1975, iz amortizacije ter iz drugih virov. Skupni planirani izdatki za službe "GLG" znašajo 2,282. 372 dinarjev, prispevki OZD 2, 125. 118 dinarjev, razliko bi pokrili s prenosom neizkoriščenih sredstev iz predračuna za leto 1975. KJE BOMO LAHKO LETOVALI Na zadnji redni seji delovne skupine za počitniške domove organizacij 'združenega dela v "GLG" so razpravljali o možnostih letovanja v letošnjem letu. Od 15. februarja do 15. marca letošnjega leta bodo v vseh delovnih organizacijah zbirali prijave za letovanje v počitniškem domu Seča pri Portorožu, v Piranu, v Ankaranu, v Poreču, v Puli, v Piranu , v koči v Vratih poleg Aljaževega doma, v rekreacijskem centru na Pokljuki, v počitniškem domu na Rovtari-ci ter predvidoma tudi na Rabu. Vse OZD v SOZD naj bi poskušale postaviti čim bolj enotne cene letovanja. Cena penziona za letovanje v domovih Gradisa je 90 dinarjev, vse ostale cene pa bo treba še določiti. Do večjih odstopanj predvidoma ne bo prišlo. e Ko bodo zbir,ali prijave, se interesenti lahko prijavijo za letovanje v vseh domovih. Delovna skupina za počitniške domove bo poskušala ugoditi prav vsem, ki bi v tem letu radi letovali bodisi ob morju bodisi v planinah. ZA KVALITETO Na pobudo škofjeloške lesne industrije "Jelovica" je bilo 29. oktobra v Škofji Loki posvetovanje predstavnikov slovenskih proizvajalcev stavbnega pohištva, ki so se ga udeležili praktično skoraj iz vseh podjetij. Namen posvetovanja je bil govoriti o kvaliteti njihovih izdelkov. V sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja namreč vse bolj prevladuje spoznanje, da lahko kvaliteta izdelkov bistveno vpliva na prodajo doma in v tujini in s tem na dohodek. Predstavniki "Jelovice" so udeležence seznanili s prvimi rezultati, ki so jih že dosegli po uvedbi novega sistema kontrole kakovosti oktobra lani. Tako so od aprila letos do julija znižali število reklamacij od 100 na 28 odstotkov, če vzamemo april za primerjalno osnovo. Ugotovili so tudi, da je za u-vedbo uspešnega sistema kontrole kvalitete (s katero se srečujemo praktično povsod - od nabave, proizvodnje in prodaje) nujno soglasje celotnega kolektiva. Pomembno je tudi, da tak sistem kontrole uvaja v podjetje neka specializirana organizacija, katere strokovnost je porok uspeha. V "Jelovici" so se odločili za Zavod za produktivnost iz Ljubljane. Na posvetovanju sicer niso sprejeli posebnih zaključkov. Udeleženci so soglašali, da je nujno treba čimprej uskladiti sedanje normativne predpise med vsemi slovenskimi proizvajalci stavbnega pohištva, potrebno pa bo tudi več sodelovanja in pomoči na področju kakovosti. Predstavniki slovenskih proizvajalcev stavbnega pohištva so podprli tudi zamisel o ustanovitvi posebnega centra za kontrolo kvalitete, ki bi povezoval in strokovno vodil prizadevanja na tem pomembnem in zahtevnem področju. J.Č. ŽAGE Kolegijski poslovodni organ je na zadnji seji posebej razpravljal tudi o oskrbi in izkoriščenosti žag na Gorenjskem. Za delavce GLG objavljamo nekaj podatkov iz obširne vsebine, ki jo je pripravil ing. Hočevar: Trenutno obratuje na Gorenjskem 10 žag, ki so letno požugale: 1971 - 157.000 m3, 1972 - 146.000 m3, 1973 - 150.000 m3, 1974 167.000 m3 iglav- cev, njihova letna zmogljivost pa je 316. 000 m3. Če dodamo, da je bilo v tem času razžagano nekaj listavcev in nekaj lesa kmetov, dobimo številko 60 %. Torej več kot 40 % zmogljivosti žag ni izkoriščeno. Tudi če bi ugotavljali Podatki o žagah 1975 storilnost na teh žagah, bi prišli do slabih rezultatov. Tovariš Hočevar je namreč u-gotavljal, koliko ur bi bilo potrebno porabiti za 1 m3, oziroma bolje rečeno, ugotovil je, da je to zelo različno na posameznih žagah, tako nekje le !,4 ure, drugje 3,8 ure, nekje pa celo 5 ur. Torej je storilnost precej slaba. Rešitve so vsekakor nujne. Kakšne? Predvsem je treba zagotoviti čim več surovin (hlodovine na posameznih območjih), žagam omogočiti čim boljšo prihodnost z modernizacijami, bolj-šim transportom in podobno. Prav žage bi morale postati čim večji nosilec vertikalne povezave oziroma takega načina sodelovanja med gozdarji in' lesarji. Torej vmesni člen. Seveda pa bi potem tudi lahko vplivali na strokovno in racionalno porabo lesa. Sicer pa so vse te ugotovitve šele na začetku. Jasno pa je, da se bodo tudi tu lahko pokazale prednosti, ki jih prinese združevanje v okviru SOZD. Za boljšo informiranost pa še tabela o žagah 1975: ime žage zgrajena rekonstru- obratuje kapaci- letico 2 65 irana dni/le to teta dni m3 1 X 8 1x8 m3 1 2 3 4 5 6 Tomaž Godec Rečica Podnart KZ Bohinj Gradis Zlit Alples Stari Dvor Preddvor Sovodenj 1947 1965 1965 1949 1945 1932 1967 1946 1920 1925 1962 1972 1968 1968 1938 1952 265 265 265 230 244 252 240 256 256 256 117 m3 121 m3 36 16 60 55 60 60 60 12 m3 62.010 64.130 19. 080 8.480 31.800 29.150 31.800 31.800 31.800 6.360 597 316.410 10 IVERNE PLOŠČE Novosti o ivernih ploščah oziroma o GLG tovarni teh plošč je zopet precej. To skupno investicijo, če bo do nje prišlo, je treba res temeljito preučiti. Na kratko se vse skupaj da strniti v naslednje točke. a) Pogovori so potekali pri tovarnarju v Avstriji, ki je ponudnik opreme in bi bil tudi soinvestitor. Pokazalo se je, da vse le ni tako ugodno, kot je kazalo v začetku. Predvsem bi ta tovarnar želel sodelovati s prodajo že prej kupljenih strojev, to naj bi bila torej njegova investicija. b) Pregledali smo pogodbo o skupnem vlaganju med Savo in Semperitom, kjer je izredno dobro opredeljena cela vrsta stvari, kar bi v morebitnem sodelovanju koristilo tudi GLG. Njihov vzorec je namreč sprejemljiv tudi za nas. c) Razgovori v Ljubljanski banki o izhodiščih za investicijo in interesu te banke so pokazali, da je banka zainteresirana za sodelovanje pri tej investiciji, če bi tuji partner sodeloval z 49 odstotki. č) Dogovarjanje z GG Ljubljana o dodatni zadovoljitvi potreb po surovinah je še vedno v ospredju, saj je le na ta način naložba tudi umestna. Nadaljni potek pa bo predvsem odvisen od pogovorov z avstrijskim tovarnarjem, kateremu je kole'gijski poslovodni organ že poslal vrsto zahtev, ki jih ta mora. izpolniti, če želi nadaljevati pogovore. J. Č, KOORDINACIJSKI ODBORI Na željo delavskega sveta GLG je obiskal SOZD predsednik gospodarskega sodišča v Ljubljani dr. Svetozar Polič. Na zadnji seji je bilo namreč precej nejasno vprašanje "nosilec proizvodnje" v novem predlogu sa- moupravnega sporazuma. Go -spodarsko sodišče namreč te besedne oznake ne dopušča in da bi zadevo ustrezno rešili, so povabili tovariša Poliča. Sestanka se je udeležil tudi sekretar medobčinskega komiteja ZK za Gorenjsko Leopold Kejžar, člani SOZD in drugi gostje. Razgovor ni prinesel neke rešitve, ampak je tovariš Polič nakazal, kako naj gre delo v prihodnje, saj bo red in zakonitost na to področje prinesel šele zakon o združenem delu, ta pa je šele v osnutku. Predvsem je poudaril, "da je potrebno pri obravnavanju vsake skupne zadeve dosledno upoštevati delegatski princip. Tako naj bi za delitev proizvodnje u-stanovili posebne koordinacijske odbore, v katere bi izvolili delegate v tistih TOZD, kjer je "Ta je dober gospodar, ta slabo gospodari, ta ima pogoje za najboljšega", se sliši v vsakdanjem življenju. Gozdovi - gozdni fondi - različni naravni pogoji - različni splošni pogoji - so večji del konstantni vsaj za standardno časovno razdobje enega leta, s kakršnimi operira ekonomika. Človek, ki z njimi gospodari, pa je relativna veličina, subjektivni element, od katerega zavist veliko. Nobena stvar, noben pojem se nam tudi v gozdarstvu v absolutni velikosti ne predstavi in pokaže v jasni sliki. Vse je treba primerjati. Poslovni uspeh posameznega gozdnega gospodarstva enega leta primerjamo s preteklim letom, ali pa z drugim podjetjem. S primerjavo pridemo do relativnih podatkov, ki pa nam ponavadi mnogo več povedo. Nekje je v primerjavi skrit tudi izraz konkurence - . kot stimulacija ali pot do boljšega uspeha. Nihče noče biti zadnji. V tem prispevku primerjam poslovno uspešnost posameznega enaka proizvodnja in bi torej bilo potrebno to delitev tudi narediti. Razlika od "strokovnih teamov", ki so sedaj v okviru SOZD, je predvsem v tem delegatskem načelu; ti torej niso upoštevali ustavne samoupravne pravice delavcev Tudi pojem "enotni proizvajalec" je potrebno vnesti v prihodnje v prakso delovanja v SOZD. Več proizvajalcev istega izdelka, na trgu pa se pojavlja le enoten proizvod enotnega proizvajalca iz SOZD. Tak enoten proizvod so npr. vrata, kdo naj jih dela, pa naj se dogovorijo med seboj delavci tistih TOZD, kjer vrata izdelujejo. Ti koordinacijski odbori naj delajo tako dolgo, da bo prišlo do dokončne delitve dela v SOZD. J. Č. GG z republiškim povprečjem za petletno obdobje 1970- 1974. Leta 1975 nisem zajel, ker bi podatke za minulo leto lahko dobili pri SDK (Služba družbenega knjigovodstva) šele koncem meseca maja Kljub temu pa je naloga še vedno vsebinsko aktualna, saj je ogledalo poslovanja za petletno preteklost. V povzetku bom podal le glavne elemente GG Bled, njihove težnje glede na povprečni trend, vsakoletni odnos do povprečja in vrstni red. V nalogi podrobneje obravnavam vpliv gozdnih fondov na poslovni uspeh gospodarjenja, kar je zelo podrobno proučeval in analiziral dr. Rudolf Pipan v delu "Prispevek k proučevanju ekonomskih zmogljivosti gozdnih gospodarstev v Sloveniji". Pri analizi je upošteval: raztrésenoàt gozdov na območju, zaloge iglavcev, zaloge listavcev, zaloge iglavcev in listavcev skupaj, hektarske zaloge listavcev, hektarske zaloge iglavcev, hektarske zaloge iglavcev in listavcev, procentualni delež iglavcev, prirastek iglavcev, prirastek li- Primerfava poslovne uspešnosti 11 stavcev, skratka upošteval je naravne pogoje gozdnega potenciala. Naravno bogastvo gozdov pri posameznih GG: GG Točke po Pipanu Pipanova razporeditev v % 1. Postojna 1300 100 2. Kočevje 1297 100 3. Maribor 1115 86 4. Bled 1109 85 5. Slovenj Gradec 989 75 6. Tolmin 920 71 7. Kranj 906 69 8. Novo mesto 860 66 9. Ljubljana 813 f 10. Brežice 780 60 11. Celje 660 51 Po analizi dr. Tipana nas je narava po bogastvu uvrstila med 11 GG na 4. mesto. Naši naravni pogoji so približno enaki tistim pri GG Maribor; zaostajamo le za 6 točk (1 %). Moramo priznati, da imamo še kar dobre naravne pogoje. Same številke nam ne povedo veliko. Srž naloge je v dinamiki trendov, v primerjavi našega trenda z republiškim trendom in v vsakoletnem odnosu GG Bled do povprečja; končno pa tudi same uvrstitve med 11 GG ne moremo gledati ravnodušno. PetkoŠ Janez dipl. ing. FUNKCIJSKA ODVISNOST CELOTNEGA DOHODKA, DOHODKA IN MATERIALNIH STROŠKOV GG BLED IN PRIMERJAVA S POVPREČJEM Grafikon 7 nam nazorneje prikaže to funkcijsko odvisnost. V letu 1971 je celotni dohodek v primerjavi s ppvprečjem malo narastel, približno enako so naraščali materialni stroški. Zato ostane dohodek v primerjavi s povprečjem v istem razmerju kot preteklo leto. V letu 1972 je celotni dohodek v razmerju s povprečjem nekoliko nižji, ravno tako materialni stroški; zato tudi dohodek glede na povprečje ne menja razmerja. V letu 1973 se je glede na povprečje celotni dohodek močno znižal, ravno tako tudi materialni . stroški; zato je dohodek manjši. V letu 1974 so celotni dohodek in materialni stroški nekoliko narasli glede na povprečju, zato je tudi razmerje dohodka do povprečja ostalo isto. Krivulji celotnega dohodka ih materialnih stroškov sta skoraj vzporedni, dohodek pa jima v grobem sledi. Celotni dohodek in materialni stroški vsa leta niso dosegali povprečja; na račun tega pa je dohodek presegel povprečje, ker so materialni stroški nižji od povprečja kot celotni dohodek. čeravno se vsi trije pokazatelji nanašajo na povprečje, je med njimi še jasha funkcijska odvisnost: D = CD - MS »rtf 7t *rtfl8rd pri it ra funkeijdtv ođ rt. Morti OS, II ih dohodka 00 Bled tt* prtaorjtra • po*pr«8j»a Praktičen pouk o uporabi pene za gašenje požara - foto GG Bled i dah OD 13 ito 110 / "1 Z’ " • L-,! a;. ' i ' 100 •9(5 ___ — BO • TO • & "" • -T~. • • • • V- -•••• — va 'tJ-m CO 50 ■ r • V .• .... , “r| ,• -, . V -• -• • -D !• 5 *0 - —>r 90 •0 . .'.L . v 1 .••' » - i — . ■ :• .... - : ' v ••••• : .-L- • -1 - —-, . ..... 10 - - •. • 'i- -i- ,*• • • ' t "iVrö öfT“ 19^t u 1 ltH 197* loia 12 ZAKAJ DOBIČEK GG BLED PADA GLEDE NA POVPREČJE Zneski celotnega dohodka GG Bled so vsa leta pod povprečjem. Še nižji zneski materialnih stroškov glede na povprečje pa dvignejo dohodek nad povprečje (gl. graf. 24). Sam dobiček je vsa leta nad povprečjem, saj ima GG Bled povprečno letno 3. mesto v dobičku, toda dobiček vsa leta pada in je v letu 1974 le malo nad povprečjem. Od 189 % v letu 1970 pade na 107 % v letu 1974. Ob analizi zakaj^dobiček pri GG Bled pade glede na povprečje, moramo poznati odnos teženj glavnih elementov GG Bled s povprečnimi trendi. Prvi dve leti v letu 1971 in 1972 imajo trendi CD, Doh. , MS pri GG Bled in povprečni skoraj enako rast. Njihove absolutne velikosti naraščajo približno z enakim % v primerjavi z letom 1970. Sam dohodek GG Bled pa v letu 1971 in 1972 skoraj ne menja odnosa do povprečja. Torej moramo iskati vzrok za manjši dobiček v letu 1971 in 1972 v samih elementih dohodka in v njihovem odnosu do povprečja. Osebni dohodki, ki predstavljajo okoli 70 % dohodka, naraščajo v letu 1971 in 1972. Predvsem zaradi tega, ker je OD večji od povprečja in njihovega naraščanja v teh dveh letih v odnosu do povprečja, pada dobiček GG Bled. V letu 1973 in 1974 pa ima povprečni trend zneskov CD, doh. in MS močnejšo rast kot trend istih elementov pri GG Bled. Absolutno elementi povprečja naraščajo z večjim % kot elementi GG Bled. Vsled tega GG Bled v vseh treh pokazateljih pade glede na povprečje. Predvsem zaradi padca dohodka, ki sledi padcu CD, ima GG Bled manjši dobiček v letu 1973. Delno vpliva na padec dobička v tem letu tudi porast pogodbenih obveznosti pri GG Bled glede na povprečje. V letu 1974 pa kljub približno enakem odnosu CD in dohodka, kot v preteklem letu do povprečja, dobiček pade zaradi sa- mega odnosa elementov dohodka do povprečja. Pogodbene obveznosti močno presegajo povprečje, prav tako malenkostno porastejo tudi zakonske obveznosti in OD v primerjavi s preteklim letom: vsled tega pa dobiček pada. Na sam odnos dobička do povprečja vpliva odnos celotnega dohodka in posredno tudi MS do povprečp. Materialni stroški obratno vplivajo kot CD in doh. :, čim bolj so pod povprečjem, tem večji je doh. in obratno. Sama struktura dohodka oziroma razmerje OD, pogodbenih obveznosti, zakonskih obveznosti do povprečja pa tečno določijo dobiček Čim bolj so ti trije elementi pod povprečjem, tem bolj je dobiček nad povprečjem in obratno. Amortizacija prve dve leti sledi materialnim stroškom, v letu 1973 pa zaradi nabave novih osnovnih sredstev, torej večje minimalne amortizacije, močno naraste in se približa povprečju. Kljub temu pa materialni stroški glede na povprečje pa- dejo, verjetno zaradi manjšega celotnega dohodka. Ob manjšem CD pade in se manjša znesek MS in dohodka. V letu 1973 se je povečala amortizacija zaradi nabave novih osnovnih sredstev, znesek drugih elementov materialnih stroškov pa se je zmanjšal; vendar teh v nalogi ne obravnavam, kajti amortizacija je le del materialnih stroškov. Iz vsega lahko sklepamo: Visok dobiček GG Bled v letu 1970 povzroča manjši delež OD od povprečja. Padec dobička v letih 1971 in 1972 v glavnem povzroči porast OD. Padec do-dička v letu 1973 povzroči padec OD, ki mu sledi padec dohodka. Padec dobička v letu 1974 pa povzroči porast ostalih elementov dohodka, predvsem pogodbenih obveznosti glede na povprečje. Se enkrat bi opomnil, da oseb -ni dohodki niso prikazani v kal-kulativni višini, temveč zajemajo tudi dodatne OD. Zelo verjetno pa imajo celotni osebni do= hodki po posameznih gozdnih gospodarstvih enak odnos do povprečja kot kalkulativni OD. POMEN VREDNOTENJA LESNIH SORTIMENTOV Zakaj CD pada glede na povprečje, nam predoči analiza CD na hm3 Povpr. CD na m3 leta . v Ndin CD na m3 GG Bled v Ndin Razlika GG Bled od pov. abs. - Razlika v % 1970 350, 36 357, 11 + 6, 75 + 1, 9 + 1,9 1971 393, 91 409,70 + 15,79 + 4)0 1972 439,22 431,05 - 8, 17 - 1,8 1973 562,98 535,89 - 27, 09 - 4, 8 1974 901, 99 876, 69 - 25,30 - 2,8 Celotni dohodek na m3 pri GG Bled je v letih 1970 in 1971 absolutno večji od povprečnega, v vseh naslednjih letih pa manjši. Največja razlika je v letu 1973; GG Bled dobi za m3 27, 09 Ndin manj. Celotni dohodek GG v glavnem ustvarja lesna masa, tako da nam celotni dohodek na m3 predstavlja povprečno ceno. Del celotnega dohodka se v gozdarstvu ustvarja tudi iz drugih virov, tako da je dejanska povprečna cena še nižja. Nazorno nam to prikaže primerjava dbeh trendov z baznim indeksom 100 v letu 197 0 (gl. graf. 24a). 1 Leto Povpr. trend CD na m3 Trend CD na m3 GG Bled 1970 100,0 % 100,0 % 1971 112,4 114,7 1972 125,4 120, 7 1973 160, 7 150,1 1974 257,4 245,5 zamrznjene, se povprečna cena lesnih sortimentov zviša. Sama proizvodnja v danih m3 se v teh letih bistveno ne spremeni niti v povprečju, niti pri GG Bled. Sam celotni dohodek na m3 pa se zviša; torej se mora povečati tudi povpt-ečna cena lesnih sortimentov. Le-ta pa se dvigne predvsem zaradi umetnega prekvalificiranja • lesnih sortimentov slabše kvalitete v boljšo in seveda tudi plačevanje po boljši kvaliteti. Tako da se povprečne cene lesnih sortimentov kljub zamrznjenim cenam v gozdarstvu dvigajo. V letu 1973, 1974 se cene lesnih sortimentov sprostijo in celotni dohodek na m3 narašča predvsem zaradi zvišanja povprečnih cen. Razlika v celotnem dohodku na m3 med GG Bled in povprečjem izhaja iz nepravilnega ovrednotenja posekane lesne mase pri GG Bled. GG Bled mora kriti potrebe lesne industrije v isti občini (LIP Bled). Med njima pa so sporazumi določene pavšalne - povprečne cene za m3 lesa, ki pa nikakor ne predstavljajo dejanske vrednosti lesa, ampak so zagotovo znatno prenizke. Znano je, da ima GG Bled kvaliteten les, zlasti pokljuško resonančno smreko, ki je prav zaradi svoje kvalitete znana daleč po svetu. Za 1 m3, ki pa gotovo prekaša povprečno kvaliteto lesa, GG Bled dobi v letih 1972, 1973 in 1974 manjše zneske kot je povprečje zaradi nepravilnega ovrednotenja lesnih sortimentov. Tudi po Pipanovi razporeditvi gozdnih fondov, kateri upoštevajo tudi kvaliteto lesa, ne bi smel m3 lesa GG Bled dajati manjšega donosa od povprečja, ampak bi ga moral celo močno presegati, saj mu pripada po Pipanovi razvrstitvi 4. mesto. Padec celotnega dohodka v letih 1972 in 1973, kateremu sledi tudi padec dohodka in dobička, povzroči prav nepravilno prenizko ovrednotenje lesne mase. Povprečni CD na m3 je v naj-večji meri izraz višje cene. Do neke mere lahko vpliva na zvišanje cene tudi boljša kvaliteta. Toda kvaliteta se v gozdarstvu ne spreminja v tako kratkem obdobju. Torej je rast povprečnega CD na m3 v glavnem odvisna od zvišanja cen. Čeravno so v letih 1970, 1971, 1972 cene gozdnih sortimentov Vsled tega lahko sklepamo, da je vzrok padanja celotnega dohodka in dobička pri GG Bled nepravilno, prenizko ovrednotenje lesne mase ! Jere Stane Meritve fizičnih obremenitev Da bi lahko pravičneje delili OD, želimo analizirati težavnost gozdnih del in kar se da precizno določiti obremenitev delavcev pri teh delih. Za analizo težavnosti dela smo uporabili informacije o "beneficiranju delovne dobe v gozdarstvu" in meritve, ki jih je po naročilu strokovne službe GG opravila višja medicinska sestra Marija Jarc. Najznačilnejša gozdna dela so sečnja, izdelava gozdnih sorti-mentov in spravilo. Vzporedno z mehaniziranostjo teh del pa se je pojavila cela vrsta problemov na področju tehnologije dela, varstva pri delu in izobraževanja. Hkrati se je spremenila fizična obremenitev delavcev, pojavila so se nova poklicna obolenja, nesreče in končno se je zmanjšal efektivni delovni čas. Nekaj več bi povedal o fizični obremenitvi pri delu z motorno žago, ki nam v primerjavi z ročnimi žagami omogoča večji delovni efekt z manjšim trudom. Hkrati s pozitivnimi rezultati pa povzroča tudi vibracijsko bolezen in naglušnost. Primeri omenjene bolezni sicer upadajo, vendar se mi zdi potrebno, da opozorim na faktorje, ki pospešujejo vibracijsko bolezen: 60% je vzrok slabo nabrušena ali zabrušena veriga in nepopolna zamenjava rezilnih delov. Ostali vzroki pa so še kajenje, uživanje. alkohola, teža motorne žage, vremenske razmere in nepravilna tehnika dela. Vibracijsko bolezen zmanjšujejo anti-vibracijski ročaji na motornih žagah, antivibracijske rokavice, topel obrok med delom, ogrevanje pred pričetkom dela, prevozi na delo s sodobnimi prevoznimi sredstvi - predvsem v zimskem času in predvsem pravilna tehnika dela. Vse to pa se tesno povezuje s fizično obremenitvijo sekača motorista. Težavnost gozdnega dela, poseka in izdelave iglavcev so me- rili na področju TOZD gozdarstvo Bohinj, Pokljuka in Jesenice meseca maja in junija v razmeroma neugodnih vremenskih pogojih. Meritve so bile na deloviščih, kjer so bile zastopane vse debelinske stopnje, hkrati pa tudi vse stopnje prehodnosti. Merili smo 14 izbranih sekačev, ki so izdelali skupaj 56 smrekovih dreves. Sekače je pc navodilih medicine dela izbrala služba za varstvo pri delu skupaj s proizvodno službo. Zaradi objektivnih težav pa meritve niso zajele vseh tako izbranih delavcev. Vključili smo tudi sekače, ki niso bili v prvotnem izboru. S tem se je porušila željena starostna struktura in sicer v korist starejših sekačev. Sekači, katerih obremenitev smo merili, so bili opremljeni z merilnimi instrumenti (Millerjevo merilno uro). Delo z merilnimi instrumenti je bilo vse prej kot prijetno, vendar se delavci kljub temu niso pritoževali. Kljub o-pozorilom pa so sekači delali hitreje kot na merjenju časov za normative, kar je razvidno tudi iz meritvenih podatkov. Sekači so bili z orodjem dobro opremljeni, vendar ga posamezniki ne vzdržujejo tako, kot bi bilo treba. Zelo slabo pa so obvladovali tehnologijo dela, le redki so jo v celoti obvladali. Nekateri so pri podiranju negotovi, niso ugotovili težišča drevesa, drugi ne obvladajo tehnike kleščenja, tretji ne upoštevajo hodohrama, četrti ne puščajo orodja na dosegljivem mestu. Za vse pa je značilno, da težo motorne žage držijo v rokah, kljub temu, da je žago mogoče nasloniti na deblo. 60 % verig na motornih žagah je bilo zabrušenih ali pa delavci niso pravilno zamenjali pogonskih in žagainih delov. Pri delu so uporabljali dve vrsti motornih žag: Stihi in Hus-qvarna, ki so težke od 5) 8 do 8,5 kg. Časovno smo primerjali delo z motorno žago Stihi 045 teže 8, 5 kg in Husqvarna 140 s težo 5,8 kg. Pokazala se je o-čitna razlika v obremenitvi v korist Husqvarne. Čas podiranja in prežagovanja s Husqvar-no 140 je bil daljši, precej pa je bil krajši čas pri kleščenju vej. To dokazuje, da je izbira pravega in dobrega orodja odigrala pomembno vlogo pri doseganju boljših rezultatov. Hkrati pa zmanjšuje tudi napor delavcev. Prav tako pomembno vlogo ima tudi dobro vzdrževano orodje. Pri meritvah smo naleteli na precej težav. Že sami merilni instrumenti so boli primerni za merjenje v industriji kot pa v gozdarstvu, kajti v industriji fi- Naša obratna ambulanta sistematično spremlja zdravstveno stanje delavcev - foto GG Bled 15 žične obremenitve niso tolikšne. Močno znojenje in slinjenje je povzročalo težave pri merilnih instrumentih: blokiranje pretočnega ventila za odvajanje 02, zarositev števca za odčitavanje porabe 02. Zaradi slinjenja je izpadla odvajalna cev za 02. Take izpade je povzročalo tudi zatikanje vej. Majhna posoda (balon) za oodvojeni 02, to je 3 % porabljenega kisika, je o-mejevala trajanje ene meritve, pogosto smo morali postopke v celoti ponavljati. Manj težav so povzročali merjeni sekači. V enem primeru je za krajši čas odpovedala motorna žaga. V več primerih je podžagano drevo spremenilo smer padca in se ujelo, čas reševanja pa je bil predolg. Težave so bile tudi pri sami organizaciji na terenu, predvsem na TOZD gozdarstvo Pokljuka, ker le tam ni bilo rednih sečišč; izdelovali so le snegolom. Meritve so bile v celoti dobre. Zasluga za to gre tovarišici Jarčevi, kot tudi vsem sekačem, traktoristom, žičničarjem in njihovim pomočnikom, ki so bili merjeni. Zasluga je še toliko pomembnejša, ker doslej take raziskave pri nas v gozdarstvu še nismo opravili. Dobljeni rezultati so nekoliko višji od tistih, ki so navedeni v literaturi "benificirana delovna doba v gozdarstvu" Naše meritve so namreč potekale na večji nadmorski višini in verjetno v slabših delovnih pogojih. Poleg sekačev smo merili tudi obremenitve traktoristov na stroju FIAT goseničar pri organizaciji 1+0 in na zgibnem traktorju Timberjack 225 D pri organizaciji 1 + 1 in še na žični napravi 3 BV 450 pri organizaciji 1+2. Meritve pri spravilu lesa so bolj informativnega značaja in jih je treba nadaljevati. (294 . 1,73 : 507) in* znese 1993 Kcal. Poraba kcal pri poseku, izdelavi in lupljenju smrekovega lesa: 1146 min, katere delavec preživi izven produkt, del. časa 1.73 = 1993 kcal 294 min merjena poraba v produk. času 8. 10 = 2383 kcal CELOTNA PORABA kcal (24 ur) = 4367 kcal Poraba kcal pri poseku in izdelavi smre kovega lesa v lubju: 1146 min, katere delavec preživi izven . produkt, del. časa 1. 73 = 1993 kcal 2 94 min merjena poraba v produk. času 7. 99 = 2348 kcal CELOTNA PORABA kcal (24 ur) 4341 kcal Poraba kcal voznika Timberjacka 225 D z dvema vitloma: 1138 min, katere traktorist preživi izven produktivnega delovnega časa 1.73 = 1969 kcal 302 min merjena poraba v produk. času 6. 50 = 1963 kcal CELOTNA PORABA kcal (24 Ur) 3932 kcal Poraba Kcal voznika Timberja-cka 225 D je večja od ostalih voznikov Timberjackov, ker o-menjeni voznik razvlači in pripenja bremena na eno od dveh vrvi vitla. Poraba Kcal je bila merjena na dolžino spravila 70 m in zbiranja gozdnih sortimen-tov v gozdu na dolžini 20 m. Na daljše spravilne razdalje bi bila poraba kcal manjša. Poraba kcal pomočnika Timberjacka: 1138 min, katere pomočnik preživi izven produktivnega delovnega časa 302 min merjena poraba v produk. času 1.73 = 1969 kcal 8.20 =____2476 kcal CELODNEVNA PORABA kcal (24 ur) 4445 kcal Spravilna razdalja Timberjacka je bila 70 m Sortimenti dolgi od 4-10 m, manjših premerov. Pomočnik Timberjacka je bil v tem primeru polno obremenjen. Z daljšim spravilnim razdaljam, večjo dolžino in večjo debelino sortimentov bi bila poraba kcal manjša. Poraba kcal voznika traktorja FIAT z igland vitlom: 1146 min, katere voznik preživi izven produktivnega delovnega časa 1.73 = 294 min merjena poraba v produk. času 4.10 = (vse faze dela) CELODNEVNA PORABA kcal (24 ur) 1993 kcal 1206 kcal 3199 kcal Poraba kilo kalorij povprečnega človeka s telesno težo 70 kg, višine 1,70 m je 1,73 kilokalorij na minuto ali 2. 500 kilokalorij na 24 ur (1440 min.). Spravilo pri merjenju porabe kcal je potekalo na spravilni razdalji 450 m, sortimenti so bili večjih premerov dolžine 4 m, zbiranje sortimentov v goz- du na dolžini 5 m. S krajšimi spravilnimi razdaljami, s tanjšimi premeri in daljšim zbiranjem v gozdu bi bila poraba kcal večja. V merjenem produktivnem času (294 min.) pa je poraba kiloka- Poraba kcal žičničarja, ki opravlja 3 BV 450 pri spravilu: lorij organizma že zajeta, zato (pravega razmerja med produktivnim in neproduktivnim delovnim se odšteje od celodnevnika časom še nimamo, merjeni časi za normative še niso obdelani, 16 _______________________________________________________________ traktoristih traktorjev 1.73 = 1993 kcal 3,10 = 912 kcal 2 905 kcal vzeli smo isto razmerje kot pri sekačih in FIAT) 1145 min, katere žičničar preživi izven produktivnega delovnega časa 294 min merjena poraba v produktivnem času pri spravilu CELODNEVNA PORABA kcal (24 ur) Poraba kcal žičničarja motorista je pri spravilu z žičnp napravo 3 BV 450 konstantna in ne vpliva na spravilne razdalje. V Na porabo kcal vpliva spravilna razdalja, dolžina, število in teža sortimentov, predvsem pa Poraba kcal na spodnji postaji pri razvlačenju vrvi, vezanju, pripenjanju sortimentov, reševanju zagozdenega tovora, zavi-si od dolžine padca žične linije, konfiguracije terena, dolžine privlačenja, teže in dolžine sortimentov. Ker to delovno mesto Kakor drugod morajo mladine* odigrati tudi v našem podjetju vidnejšo vlogo, kot so jo doslej. Potreba po enotnem delu in nastopanju na družbeno-političnem, kulturnem in športno-rekreativ-nem področju je narekovala, da ustanovimo OO ZSMS tudi pri naši delovni organizaciji. 15. maja 1975 se je prvič se^ stal iniciativni odbor OO ZSMS GG Bled. Ugotovili so, da je navedeno porabo kcal pa ni zajeto vzdrževanje žičnih linij in njihova montaža, kar pa bi bistveno snrémenilo porabo kcal. mesto zakladanja. Spravilna razdalja v merjenih primerih je bila 210 - 220 m. terja velike fizične napore, se pomočnika na zgornji in spodnji postaji vsak dan menjata. Podani podatki o porabi kcal pri spravilu lesa so bolj vzorčni, zato bodo potrebna še nadaljnja merjenja v tej smeri. število mladih po TOZD-ih premajhno in naj zato ustanovimo eno OO ZSMS pri OZD GG Bled. Na drugi seji iniciativnega odbora je bil sestavljen predlog statuta in programa dela OO ZSMS GG Bled. Pregled in pripombe na osnutek statuta in program dela je iniciativni odbor obravnaval na tretji seji. Oba predloga sta bi- la popravljena. Na tem sestanku smo sklenili, da bo ustanovni sestanek OO ZSMS GG Bled v roku enega meseca. Osnovna organizacija ZSMS GG Bled je bila ustanovljena 7. avgusta 1975 ob 19. uri v dvorani GG Bled. V organizacijo je pristopilo 21 članov. Poleg mladincev in mladink iz TOZD-ov in iniciativnega odbora sta bila navzoča tudi direktor OZD GG Bled ter predstavnik sindikalne organizacije. Po programu smo izvolili predsedstvo. Člani predsedstva so: Mlekuž Ožbald TOZD gozdarstvo Bohinj Urh Alenka TOZD gozdarstvo Pokljuka Smolej Jernej TOZD gozdarstvo Jesenice Kunčič Franci TOZD gozdarstvo Radovljica Črnko Štefan • TOZD gozdno gradbeništvo Ažman Tone TOZD avt opre voz-ništvo Bremec Marija Skupne strokovne službe Izmed članov predsedstva so bili izvoljeni: Smolej Jernej predsednik Mlekuž Ožbald sekretar Bremec Marija blagajnik Tovariš direktor je povedal, da se bodo mladinci vključevali v samoupravljanje v OZD GG Bled. Novo ustanovljeni organizaciji je čestital in obljubil, da ji bo delovna organizacija pomagala. Do konca leta 1975 so bili še štirje sestanki predsedstva, na katerih smo obravnavali tekoče probleme, sestavili program dela in finančni plan za leto 1976 ter izvolili referente za posamezna interesna področja: za kulturo: Skumavec Gabrijel Skupne strokovne službe za politično udejstvovanje: Črnko Štefan TOZD gozd. gradbeništvo za SLO: Smolej Jernej TOZD gozd. Jesenice za šport: Cerkovnik Martin TOZD gozd. Bohinj Program dela smo sestavili na osnovi programa občinske kon- Poraba kcal na zgornji postaji žične naprave 3 BV 450 pri odvezo-vanju, sortiranju in zakladanju sortimentov: 1146 min, katere pom. žičničar preživi izven produktivnega delovnega časa 1.73 = 1993 kcal 294 min, merjena poraba v produk. času 4, 90 = 1440 kcal CELODNEVNA PORABA kcal (24 ur) 3433 kcal Poraba kcal pri delu na spodnji postaji žične naprave 3 BV 450 pri spravilni razdalji 210 - 220 m in zbiranju sortimentov v gozdu na dolžini 18 - 21 m (dolžina privlačenja do žične linije): 1146 min, katere pomožni žičničar preživi izven produk. delovnega časa 1.73 = 1993 kcal 294 min merjena poraba v produk. času 8,20 = 2476 kcal CELODNEVNA PORABA kcal (24 ur) 4469 kcal Muléj Iztok - „ . „ - Kako se %e izoblikovala OO ZSMS GG 17 ference ZSMS iz Radovljice. Udeležili se bomo večine prireditev, ki so navedene v tem programu. To velja predvsem za družbeno-politično področje ter za šport in kulturo. Šport je dejavnost, s katero se ükvarja skoraj vsak, če že ne na tekmovanjih, pa vsaj rekreativno. Seveda je tudi pri naši delovni organizaciji največje zanimanje za šport, .tako kot pri vseh mladih. To odraža tudi naš program dela za leto 1976, saj bomo poleg udeležbe na občinskih tekmovanjih, ki jih organizira občinska konferenca, organizirali nekaj tekmovanj v okviru delovne organizacije. Na podlagi delovnega programa smo sestavili tudi finančni plan. Z vestnim izpolnjevanjem zastavljenega programa bomo veliko prispevali k ugledu naše mlade organizacije tako pri OZD GG Bled, kakor tudi pri drugih delavnih in političnih organizacijah v naši občini. Skumavec Jože dipl. ing. Gozdarski računski centeri (poročilo z ekskurzije) Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij je v dneh od 26. do 30. oktobra lanskega leta organiziralo ogled gozdarskih računskih centrov na Čeho-slovaškem in na Dunaju. Ekskurzijo, katere se je udeležilo 19 delavcev s področja računalništva pri slovenskih gozdnih gospodarstvih, je vodil inženir Franjo Cafnik z Gozdnega gospodarstva Maribor.Namen ekskurzije je bil spoznati organizacijo obdelave podatkov na Če-hoslovaškem in v avstrijskih državnih gozdovih. Na Čehoslovaškem gozdarji obdelujejo podatke strojno že od leta 1950. V začetku so uporabljali mehanske računske stroje, nato računalnike prve in druge generacije, sedaj pa največ u-porabljajo računalnike tretje generacije. Prve računalnike so uvozili, kmalu pa so jih pričeli izdelovati sami. Kljub lastni izdelavi, modernih računalnikov nekod Èe danes uporabljajo slabše računalnike in celo mehanske stroje; Ogledali smo si računske centre v Plznu, Brnu in Bratislavi. V Plznu obdelujejo podatke za gozdove s plznenške-ga območja s strojem ARITMA in z računalnikom EC 1021. Oba sta izdelana na Čehoslovaškem. V gozdarskem računskem centru v Brnu je instaliranih pet računalnikov. Dva sta druge generacije, trije pa tretje. Računalniki iste generacije so med seboj fizično povezani. Uporabljajo jih za obdelave in za testiranje novih programov. Vse nove obdelave pripravljajo v računskem centru v Brnu s tesnim sodelovanjem brnske gozdarske fakultete. V Bratislavi je instaliran računalnik druge generacije. Od instalacije in do praktične uporabe tega računalnika it preteklo samo 18 mesecev, kar je gotovo edinstven primer v srednji in južni Evropi Zaradi enotnosti v poslovanju g4zdarskih organizacij uporabljajo v vseh gozdarskih računskih centrih iste programe, zato so stroški programiranja zanesljivo nižji kot v Sloveniji, ko vsaka organizacija pripravlja obdelàve po svoje. Navodila za izpolnjevanje in zbiranje podatkov sb ista za vso državo. Razlike pri obdelavah nastajajo le zaradi uporabe različno izpopolnjenih računalnikov, saj so v uporni še mehanski stroji in račuifelniki treh generacij. Sleherni razlike, ki ne izvirajo iz uporslbe različnih strojev, želijo poenotiti, saj eo prav v ta namen pred kratkim organizirali seminar. Od \4seh podatkov, ki jih obde-lujejò z računalniki, je 2/3 za proizvodnjo, 1/3 pa za knjigovodstvo. Podatke zbirajo in pripravljajo po manjših enotah gozdarskih organizacij, ki so približno tako velike kot naši nekdanji gozdni obrati. Izpolnjene dokumente pošiljajo v računske centre, kjer zluknjajo računalniške kartice in enkrat mesečno podaljke obdelajo. V centrih prejemajo podatke preko celega meseca, vendar jih skoraj vse prejmejo v zadnjih dneh, ker povzfoče občasno veliko obremenitev operaterjev pri luknjal- nikih in zakasnitev obdelav. Napačne podatke, ki jih najdejo pri obdelavi, upoštevajo naslednji mesec. Najstarejša in najobsežnejša obdelava je evidenca sečnje in izdelava gozdnih sor-timentov. Z računalnikom obdelujejo podatke v bruto osebnih dohodkih. Fakturirajo s knjigovodskimi stroji, podatke z računov prenašajo na računalniške kartice in nato realizacijo obračunavajo z računalnikom. Podatke o lesnih zalogah ugotavljajo z avtomatsko premerko, ki beleži podatke na papirnati trak. Danes uporabljajo 7 dokumentov za zbiranje podatkov, v bodoče pa bodo uporabljali le 4. Kakor drugje v svetu, tudi na Čehoslovaškem primanjkuje delavcev, ki delajo na področju računalništva. Računalništvo je kot učni predmet vključeno v srednje šole in fakultete. Vsi programerji imajo fakultetno izobrazbo. Za pridobivanje funkcionalnega znanja o programiranju so organizirani redni tečaji v Brnu. Zadnji dan ekskurzije smo obiskali računski center na Dunaju, kjer obdelujejo podatke za avstrijske državne gozdove. Instaliran je računalnik IBM 370/145 Podatke prinašajo v center že na računalniških medijih. Za ugotavljanje učinka gozdnih delavcev in za ugotavljanje poslanega lesa gozdarji že pri izmeri na terenu luknjajo računalniške kartice. Pisanje na dokumente je popolnoma odpadlo. Za luknjanje kartic uporabljajo ploščo, v katero se kartica točno prilega. Zgornji del plošče je tako preluknjan kot popolnoma zluknjana kartica. Luknjice na karticah že v tovarni vzdolžno zarežejo, gozdar z ostrim, v ta namen izdelanim nožem prereže še prečno in nastane enaka luknjica, kot jo izreže luknjalnik. Podatke o realizaciji prodaje lesa prenašajo na papirni trak v času, ko pišejo in sestavljajo račune na knjigovodskih strojih. Lesne zaloge v gozdu ugotavljajo s pomočjo vzorčnih ploskev, podatke pa ugotavljajo in beležijo z avtomatsko premerko, ki podatke prenaša direktno na računalniški medij. Plače delavcev in prispevke drugim ustanovam sporočajo pošti in banki z 18 zapisi na magnetnem traku, s čemer so prihranili sebi izpis na obrazce in banki oziroma pošti ponovni prenos na kartice ali trak. Vse obdelave pripravljajo in obdelujejo na Dunaju. Za pripravo novih obdelav imajo 5 programerjev in 2 organizatorja. Vsi ti so končali fakulteto. Pri obdelavi podatkov so gozdarji na Čehoslovaškem in v Avstriji prišli dlje kot v Sloveniji. S strojno obdelavo podatkov se ukvarjajo že 25 let. Delo računalniških strokovnjakov je zaradi poenotenja obdelav lažje, učinkovitejše in cenejše kot pri nas. Računalniška oprema je zlasti na Čehoslovaškem enotna, vendar slabša od naše. Daljinske obdelave podatkov ne uporabljajo ne na Dunaju in ne na Čehoslovaškem. V Avstriji večino podatkov že pri ugotavljanju prenašajo na računalniške medije. V obeh državah uporabljajo premerko z avtomatskim beleženjem podatkov. Tudi pri nas moramo še bolj težiti k poenotenju obdelav in s tem znižati stroške. Uporabo avtomatske premerke je treba podrobno proučiti in jo murüa pričeti uporabljati tudi v naših gozdovih Razmišljati moramo tudi o prenosu rezultatov obdelav na Računalniškem mediju SDK-ju, statistiki in občini, podobno kot to že danes delajo v Avstriji. — Morate Imeti pa presnelo. lepo pokojnino, da zdaj kupujete peteršilj. — Kje pa, gospa. ta Šopek peteršilja sem kupila možu za rojstni dan! Varovalna dieta pred arteriosklerozo (Prispevek Inštituta za geronto-logijo in geriatrijo Klinične bolnice Ljubljana) IDEALNA TELESNA TEŽA Odrasel človek, ki je že preko- veku najdaljše življenje. Nava- račil 30 let starosti, mora pa- jamo tabelarični pregled idealne ziti, da obdrži pravilno telesno teže za moške in ženske po 25. težo. Statistike kažejo, da vitki letu starosti (povzeto po: Build ljudje dočakajo znatno višjo sta- and Blood Study I. Society of rost. Actuaries, Chicago 1959), upo- števano je tehtanje v domači Tdealna telesna teža obeta člo- obleki in s čevlji. Idealna telesna teža za moške: Telesna teža (v kg) Velikost Nežnih kosti Srednje moč- Močnih kosti v cm nih kosti 160 52, 2 - 55, 8 54, 9 - 60,3 58,5 - 65,3 162 53, 2 - 56,9 55,9 - 61,4 49, 6 - 66,7 164 54, 3 - 57,9 57,0 - 62, 5 60,7 - 68,2 166 55,4 - 59,2 58, 1 - 63,7 61,7 - 69,6 168 56,5 - 60,6 59,2 - 65, 1 62, 9-71,1 170 57, 9 - 62, 8 60, 7 - 66,6 64, 3 - 72,9 172 59,4 - 63,4 62, 1 - 68,3 66,0 - 74,7 174 60,8 - 64, 9 63, 5 - 69, 9 67, 6 - 76,2 176 62, 2 - 66,4 64,9 - 71,3 69, 0 - 77,6 178 63, 6 - 68,2 66, 4 - 72,8 70,4 - 79,1 180 65, 1 - 6 9,6 67,8 - 74,5 71, 9 - 80, 9 182 66,5 - 71,0 69, 2 - 76, 3 73, 6 - 82,7 184 67, 9 - 72,5 70, 7 - 78, 1 75,2 - 84,5 186 69,4 - 74,0 72, 1 - 79,9 76,7 - 86,2 188 70,8 - 75,8 73,5 - 81,7 78, 5 - 88,0 190 72,2 - 77,2 75,3 - 83,5 80,3 - 89,8 Idealna telesna teža za ženske: Telesna teža (v kg) Velikost Nežnih kosti Srednje moč-V cm nih kosti Močnih kosti 150 42, 7 _ 45, 9 44, 5 _ 50, 0 48,2 - 55,4 152 43,4 - 47,0 45,6 - 51,0 49, 2 - 56, 5 154 44,4 - 48, 0 46, 7 - 52, 1 50,3 - 57,6 156 45,4 - 49, 1 47,7 - 53,2 51,3 - 58,6 158 46, 5 - 50, 2 48,8 - 54,3 52,4 - 59, 7 160 47, 6 - 51,2 49, 9 - 55, 3 53,5 - 60,8 162 .48,7 - 52,3 51,0 - 56, 8 54, 6 - 62,2 164 49, 8 - 53,4 52,0 - 58, 2 55, 9 - 63,7 166 50, 8 - 54, 6 53,3 - 59, 8 57,3 - 65,1 168 52,0 - 56,0 54,7 - 61,5 58,8 - 66,5 170 53, 4 - 57,5 56, 1 - 62, 9 60,2 - 67, 9 172 54,8 - 58, 9 57, 9 - 64,3 61, 6 - 69,3 174 56,3 .60,3 59,0 - 65,8 63, 1 - 70,8 176 57,7 - 61, 9 60,4 - 67,2 64,5 - 72,3 178 59, 1 - 63,6 61,8 - 68,6 65, 9 - 74,1 180 . 60,5 - 65, 1 63,3 70, 1 67,3 - 75,9 182 62,0 - 66,5 64, 7 71,5 68,8 - 77,7 184 63,4 - 67, 9 66.1 - 72, 9 70,2 - 79,5 19 Kakor je razvidno iz tabel, ima vsaka od treh navedenih skupin tudi razpon v telesni teži. Naj-nižjo telesno težo naj bi imeli ljudje pri 25. letih, najvišjo pa pri 60. letih. Po 60. letu starosti telesna teža polagoma pada. Priporočamo redno kontroliranje telesne teže. POTREBA PO KALORIČNP6TI PREHRANE Odrasel človek brez večje fizične aktivnosti (ki ni zaposlen s fizičnim delom) potrebuje v 24 urah hrano, ki vsebuje 1600 dq 2500 kalorij. Zmotno je mnenje, da starejši človek potrebuje le 1600 kalorij. Če je količkaj aktiven, hodi na sprehode, ali kaj malega dela, npr. na vrtu, potrebuje okrog 2000 kaloriji Pravilno dnevno prehrano sestavlja 5 obrokov: zajtrk» kosilo, dve malici in večerja. Praviloma naj bi zajtrkovali okoli 7. ure zjutraj, večerjali pa nikoli kasneje kakor dve do tri ure pred spanjem. Zajtrk naj vsebuje 20 % predvidenih kalorij, dopoldanska in popoldanska malica po 10 %, kosilo 40 %, večerja pa preostalih 20 % predvidenih kalorij. V dnevnem obroku hrane, ki vsebuje 1600 kalorij, porazdelimo osnovna živila v naslednjih količinah: 60 g maščob (dodatno še 15 g, skritih v jedeh), 120 g beljakovin in 240 g ogljikovih hidratov. MAŠČOBE Maščoba je po epidemioloških študijah najbolj kočljiv element prehrane. Vsi dnevni obroki hrane naj vsebujejo le 70 do 75 g maščobe. Ker je 15 g skritih v drugih jedilih, mesu, orehih, mandljih itd., lahko jedem dodamo le 60 g, to je borih 6 dkg maščob! Od tega naj bodo 3 dkg v obliki surovega masla ali dobre margarine in 3 dkg v obliki olja. BELJAKOVINE Beljakovine dobimo z mesom in mesnimi izdelki, mlekom in mlečnimi izdelki, s siri itd. Ker vsebujejo jajca življenjsko važne aminske kisline, lahko zaužijemo 2 do 3 jajca tedensko, kljub temu, da jajčni rumenjak vsebuje velike količine holesterola, Zdrav človek potrebuje dnevno najmanj 1 g beljakovin na kg telesne teže. To najnižjo količino beljakovin v dnevni prehrani lahko v posameznih primerih zniža le zdravnik. Ljudje navadno porabijo dnevno več beljakovin, kar je prej koristno kot škodljivo. Zdrava mešana prehrana naj vsebuje pri 1600 kalorijah 120 g beljakovin dnevno. OGLJIKOVI HIDRATI Različne vrste ogljikovih hidratov niso samo v sladkorju in medu, ampak tudi v moki, testeninah, krompirju in sadju. Pretirano uživanje ogljikovih hidratov vodi do debplušnosti „ zato jih je treba po tridesetem letu starosti omejiti. : Čim bolj je posameznik fizično aktiven, tem bolj kalorično hrano lahko uživa. Tisti, ki veliko in hitro hodijo, imajo lahko precej bolj kalorično hrano. Dnevna prehrana s 1600 kalorijami vsebuje 240 g ogljikovih hidratov. Bolniki s sladkorno boleznijo morajo glede na hranila, ki vsebujejo ogljikove hidrate, imeti še 'strožjo dieto. V normalni, mešani prehrani je vitaminov in mineralov dovolj, nikdar pa preveč. PRIPRAVA HRANE Pri pripravljanju hrane moramo posebej poudariti, da je treba z mesa odstraniti vso vidno maščobo. Za zabelo nikoli ne uporabljamo svinjske masti, temveč olje, le včasih surovo maslo ali margarino. Vendar pa celotna količina maščobe ne sme prekoračiti prej omenjenih količin. Jedem maščobo vedno dodajamo, nikdar je ne pregravamo. Zato niso dovoljena jedila, kjer maščobo čezmerno segrevamo (različna cvrtja, dunajski zrezek, pražen krompir itd. ) Mes< naj se duši v lastnem soku, ali pa naj bo pripravljeno na žaru. Prežganje ni priporočljivo, nadomesti naj ga podmet. DOVOLJENA JEDILA Meso (predvsem mlado): telečje, niščančevo, zajčje,, golobovo. Torej uporabljamo polovico dovoljenih maščob v trdnem stanju, polovico pa v oljih. Priprava toplega obroka - foto GG Bled 20 kozličevo meso, jagnjetina, pusta govedina, divjačina. Ribe: predvsem bela riba. Mesni izdelki: safalade, hrenovke, pusta in malo slana šunka, nemastne krvavice. Kruh in jedi iz moke: priporočamo črn, en dan star kruh. Dovoljen je tudi prepečenec. Jedi iz moke so dovoljene, vendar v manjših količinah. Zelenjava in sadje so dovoljeni. Pijače: mineralna voda, sadni sokovi, mleko do 4 del dnevno. Vino in žgane pijače so dovoljene v zelo majhnih količinah, in to le po predhodnem posvetovanju z zdravnikom. Prava kava v majhni količini. Začimbe: Omejiti je treba porabo kuhinjske soli, paprike in popra. Ostale začimbe so dovoljene. NEPRIPOROČLJIVA JEDILA Predvsem ni priporočljivo pripravljanje hrane samo s svinjsko mastjo in uživanje mastnih jedi, čeprav so pripravljene z maslom, margarino ali oljem. Posebej poudarjamo, da niso priporočljivi možgani, jetra, ledvice, vampi, pljuča, klobase, salame, pitana kokoš in puran, ribje konzerve. Ni priporočljivo uživati polnomastnega mleka, smetane, mastnih sirov in mastnih juh. Pri slaščicah naj bi se odrekli tortam, krofom, flancatom, čo-koi idi in vsem mastnim nadevom . Orehi, mandlji, lešniki, indijski lešniki in kokos vsebujejo dosti maščob, zato se jih izogibajmo. PRAKTIČEN NASVET ZA ZAJTRK, MALICO IN VEČERJO Zajtrk: Izbiramo med naslednjimi pija-čaji: šipkov čaj, kozarec ne- mastnega mleka, jogurt, sadni sok. Dve tanki rezini črnega kruha (3 dkg). Za dodatek pa: 3 dkg marmelade ali 2 dkg medu ali 1 dkg surovega masla ali 1 dkg margarine ali 3 dkg nemastne šunke. Malica: Izbiramo med jedili: jogurt s prepečencem, 2 del nemastnega mleka s prepečencem, banana, jabolka, hruške, pomaranča, sadna solata brez sladkorja. Večerja: Izbiramo med jedUi: nemasten sir in 5 dkg kruha. Itela kava s 5 dkg kruha in 1 dkg surovega masla, zelenjavna juha z rižem, safalada v solati in 5 dkg kruha, hrenovka s kruhom. Dovoljena so tudi vsa jedila, ki so našteta pri malicah, vendar v nekoliko večjih količinah. Sadje po želji. Različne solate, vendar zelo malo zabeljene. športne igre Zimske III. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE DELAVCEV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE SFRJ Zimskih športnih iger na Popovi Šapki v Makedoniji se je udeležila 6 članska ekipa naše OZD. Rezultati so kljub skromni udeležbi zelo dobri. Rezultati: Veleslalom - moški do 35 let: 1. mesto KLINAR Andrej 1.05,4 9. mesto SMOLEJ Jernej 1. 16, 9 18. mesto REKAR Boštjan 1.42,8 - moški nad 35 let 1. mesto LAKOTA Peter 1.04,2 Ekipna uvrstitev v veleslalomu moški: 1. mesto Gozdno gospodarstvo Bled 619.40 točk Teki na 10 km - moški do 35 let: 1. KOBILICA Pavel 37. 16,6 3. REKAR Boštjan 43.48,4 Teki na 10 km - moški nad 35 let: 3. PETERMAN Jože 46.14,4 Ekipna uvrstitev v tekih: 2. mesto Gozdno gospodarstvo Bled 583. 96 točk Skupna uvrstitev: 1. Jahorina 1,737.45 točk 2. GG Bled 1. 203. 36 točk 3. Slovenijales 752. 04 točk Občinsko sindikalno prvenstvo občine Radovljica v veleslalomu za leto 1976 je bilo 13. marca na Kobli. Letošnja udeležba je presegla vsa pričakovanja, preko 480 članov OO sindikata se je zbralo na smučiščih Koble. Tekmovalo se je na dveh progah, ki sta bili po končanem tekmovanju "primerno obdelani", saj je šlo po vsaki čez 200 tekmovalcev. Tekmovanje je minilo v lqpem vremenu in brez nesreč. Po dogovoru smo letos nastopili enotno za OZD in dosegli dobre rezultate. 21 Članice po skupinah: A. 18. mesto URH Alenka B. 5. mesto AŽMAN Vida C. 6. mesto ČERNE Milena Člani po • skupinah: A. 10. me sto ŠOLAR Zvone 21. me sto SMOLEJ Jernej 27. mesto KOROŠEC Jaka 34. mesto GORZETI Slavko 38. mesto JENSTERLE Bojan 44. mesto MULEJ Iztok 51. mesto MLEKUŽ Ožbolt B. 4. mesto KLINAR Andrej 18. mesto SILIČ Zdravko 41, me sto BRODNIK Jože C. 2. mesto LAKOTA Peter 22. mesto POR Marjan D. 5. me sto AHAC Boris 19. me sto STRGAR Anton 20. mesto ROŽIČ Jaka 22. mesto VERTELJ Janez E. 5. mesto OGRIS Kristel 13. mesto LAKOTA Franc 16. me sto MILENKOVIČ Boro Ekipna uvrstitev članic: 8. - 11. mesto Gozdno gospodarstvo Bled ' 17 točk Kolektivu GG Bled Postali smo pionirji. Dobili smo pionirske rutice, kape, značke in pionirske izkaznice. Bili smo ponosni. Pionirske simbole bomo skrbno čuvali. Trudili se bomo, da bomo dobri in marljivi učenci. Pomagali bomo drug drugemu. V imenu učencev vseh prvih razredov naše šole in podružničnih šol v Ribnem in Bohinjski Beli se vam iskreno zahvaljujemo za denarno pomoč, s katero so nam kupili pionirske simbole. Učenci 1. a razreda Osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu PISMO VIETNAMSKEMU ŠOLARJU Ekipna uvrstitev moških: 2. mesto Gozdno gospodarstvo Bled in skupna uvrstitev ženskih in moških ekip: 1. ELAN - Begunje 2. GOZDNO GOSPODARSTVO - Bled 3. SUKNO - Zapuže IV. Sindikalno prvenstvo OZD GG Bled 62 itočk 192 točk 79 točk 78 točk Naši šolarji so poslali vietnamskim šolarjem torbice in vanje vložili pozdravna pisma. Eno od tej objavljamo. DRAGI PRIJATELJ! V začetku pisma te prav lepo pozdravljam. Želim, da prebereš te vrstice in se seznaniš z nami. Letos smo prvič priredili tekmovanje v veleslalomu za člane osnovnih organizacij sindikata in njihove otroke s ciljem, da se u-deležba poveča. Tekmovanje na pobočjih Vitranca v Kranjski gori je pripravila sindikalna organizacija TOZD Jesenice. V lepem vremenu, brez poškodb in v splošno zadovoljstvo vseh nastopajočih, posebno pa številnih otrok, med katerimi so mnogi prvič privezali štartno številko. Tekmovanje v prihodnje naj bi bilo na podoben način z željo, da se letošnja udeležba (100 nastopajočih) še poveča. Rezultati: Članice: 1. AŽJVtAN Vida, TOZD Bohinj 2. LONCNAR Majda, Obrat za kooperacijo 3. OSTERMAN Ana, Skupne strokovne službe Člani nad 35 let: 1. VEBER Ivan, TOZD Bohinj 2. POR Marjan, Skupne strokovne službe 3. FERJAN Štefan, TOZD Gozdno gradbeništvo Dobro nam je znano, da letos začenjate novo šolsko leto v svobodni, čeprav porušeni domovini. Za zlato svobodo ste se borili kar 30 let. Dali ste veli-kc| žrtev v tej surovi in grobi vojni. Sedaj pa imate svojo lepo in svobodno domovino, ki jo ljubite iz vsega srca. Vem, da boste porušeno domovino zopet zgradili in popravili S svojim delom boste močnejšim silam dokazali, da tudi majhen naroc! lahko zgradi in ljubi svojo do-* movino z vsem srcem. Ker tako zelo ljubite svojo rodno grudo, bi takoj zgrabili za orožje, če bi sovražnik zopet stopil na vaša svobodna, s krvjo prepojena tla. Da, vaša dežela je o-pustošena, porušena in nema. Vaše pridne roke pa bodo to razdejanje popravile. Ti, šolar, 22 Člani do 35 let: 1.-2. GORZETI Slavko, TOZD Gozdno gradbeništvo 1.-2. CESAR Zdravko, TOZD Bohinj 3. JEKLER Viktor, TOZD Pokljuka Tekmovalni razred: 1, KLINAR Andrej, Skupne strokovne službe 2, LAKOTA Peter, TOZD Gozdno gradbeništvo 3, ŠOLAR Zvone, Skupne strokovne službe Ekipna uvrstitev: ■ I. Skupne strokovne službe 296 točk II. TOZD Gozdarstvo Bohinj 256 točk III. TOZD Gozdno gradbeništvo Bled 228 točk IV. TOZD Gozdarstvo Pokljuka 224 točk V. TOZD Gozdarstvo Jesenice 108 točk VI. TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delav. 74 točk VII. Obrat za kooperacijo 50 točk VIII. TOZD Gozdarstvo Radovljica 48 točk Rezultatov iz republiškega tekmovanja gozdarjev na Kopi, ki je bilo 12. 3. 1976 še nimamo in jih bomo objavili v naslednji številki. V februarju in marcu 1976 je bilo organizirano rekreacijsko drsanje na drsališču Bled. Udeležba je bila proti pričakovanju še kar zadovoljiva. Ledeno ploskev smo delili z Almiro, Elmontom in Šolskim centrom. Precej jih je bilo prvič na drsalkah, a so kljub temu od ure do ure napredovali. Drsanje je bilo šestkrat, udeležilo pa se ga je vsakokrat okrog 30 članov. POR Marjan Ekipa odbojkarjev GG Bled je lani zasedla na letni Lesariadi 2. mesto - foto Por M. boš pomagal zgraditi novo deželo s pridnim učenjem in z znanjem, ki si ga boš pridobil v šoli. To pomoč od tebe pričakuje domovina. Izpolnjuj njena pričakovanja hi zvesto sledi svoji drugi materi. Morda bo domovini včasih težko pomagati, a z dobro voljo in vztrajnostjo boš dosegel tudi to. Tudi naša domovina je preživela težke trenutke v drugi svetovni vojni. Od tega časa je preteklo že 30 let in mi, mladina, se teh trenutkov sploh ne zavedamo. Za nas je to tiha, otožna preteklost. Naši starši pa so vse te strahotne dogodke doživeli kakor vi. Jugoslavija je dala v vojni veliko žrtev, ki jih ne smemo nikoli pozabiti. Prav tako tudi vi ne pozabite nikoli vaših žrtev. Želim, da bi čim prej zgradili vašo novo domovino in zaživeli v njej svobodno in neodvisno. Upam, da boš ti, dragi prijatelj, nosil to šolsko torbico z mislijo, da imate tudi vi, nai paden in izkoriščan narod, v svetu mnogo prijateljev. Vestno in vztrajno se uči in s svojim uCenjèm dokaži, kako zelo ljubiš svobodno domovino, čeprav je v ruševinah. A tako ne bo dolgo, kajti s pridnimi rokami boste popravili, kar je bilo porušenega. Stvari pa, ki bodo nastale z vašimi rokami, vam bodo dokazale delavnost in pridnost vaše dežele. Irena Potočnik, učenka 7. c.raz. osnovne šole prof. dr, Josipa Plemlja Bled FRANC ROZMAN - STANE Bil je oblačen dan in odločila sem se, da bom obiskala borko, tovarišico Marijo Staretovo. Prosila sem jo, naj mi pove kaj o legendarnem junaku in narodnem heroju Francu Rozmanu -Stanetu. Franc Rozman je bil Slovenec, doma pod Šmarno goro pri Ljubljani. Po poklicu je bil pekovski pomočnik. Boril se je že v Španiji v XV. internacionalni brigadi. V dolini reke Tajune je vznikla tudi bri-gadna podoficirska šola. Med junaki, ki so obiskovali to šolo, je bil tudi Franc Rozman. Šola ni bila lahka. V njej so bili u-čenci najrazličnejših narodnosti. Pouk je bil v španščini. Stanetu to ni delalo težav. Njegova naravna inteligenca mu je pomagala premagati vse ovire. Šolo je zapustil kot odličnjak. S svojim pogumom je kmalu postal poročnik, nato pa kapetan in komandant bataljona. Po končani španski vojni je Stane s tisoči drugih prišel v francoska taborišča. V Ljubljani so se trudili, da bi se slovenski fantje lahko vrnili v domovino. Ni jim uspelo. Francozi so jih jih obdržali kot odločne borce proti nemškemu fašizmu. Po porazu Francije jih je tam zalotil Hitler. Privlekli so jih v Nemčijo in jih vtaknili v posebno policijsko taborišče, kjer so jih dolge tedne od jutra do mraka pretepali in jih mučili s stradanjem. Šele 1941. leta se je Stanetu končno posrečilo z nekaterimi drugimi tovariši zbežati iz Nemčije in priti v Ljubljano. Takoj je z vsem srcem pričel organizirati partizansko gibanje. Prevzel je nalogo, da vodi prvi štajerski bataljon. Pozimi leta 1941 in 1942 je prevzel težavno nalogo. Organiziral je čete, ki so bile namenjene na Štajersko. To je bila poznejša slavna II. grupa odredov. Vsi partizani so bili na delu od jutra do mraka. Med njimi je hodil Stane v irhastih hlačah z gorenjskim lovskim klobukom. V poletju 1943 je bil Stane že komandant slovenske vojske. Večkrat je rad obiskoval partizanske bolnišnice. Ne le za tiste, ki jih je poznal, temveč za vsakega med ranjenimi tova- riši je imel toplo besedo. Vsi so mu zaupali in ga imeli radi. Dober, ljubezniv in hraber je ostal prav do konca. Namesto irhast ih hlač in lovskega klobuka je nosil uniformo z generalskimi našitki. s partizansko zvezdo in z znakom 1941 na prsih. Bil je prav tisti Stane kakor nekdaj. Tovarišica Staretova je prej mnogo slišala o Stanetu, prvič pa ga je srečala poleti 1944 v Črnomlju. V osvobojenem Črnomlju je bila takrat ruska misija; tam so bili tudi mnogi iz glavnega štaba Slovenije. Po hišah so imeli organizirane tečaje. Ko je tovarišica stopila iz ene od teh hiš, se je mimo pripeljal ruski oficir na motorju, po cesti pa je šlo dekle iz telegrafskega tečaja. Motor jo je zbil po tleh. Ravno takrat pa sta šla po pločniku ob hišah dva oficirja. Eden od njiju je bil Stane. Priskočila sta k pone sre-čenki. Dvignila sta ranjeno tovarišico. Stane jo je vprašal: "Si še živa?" Tudi zanjo je imel toplo besedo. Ranjenka je potem odšla, oficirji pa so se še pogovarjali. Borka, tovarišica Staretova je bila v Suhi Krajini takrat, ko je Franc Rozman preizkušal par-top. Ko je on hotel ustreliti, je top razneslo. Spremljevalec Tonček Jug je bil takoj mrtev. Stane pa je še dva dni preživel v bolnišnici Kanižarica. Takrat, ko je .Stane umrl, so bili borci, kjer je bila tudi tovarišica Staretova, ravno pri kosilu. Vsi so bili tiho in stiskali so pesti, kot bi hoteli reči! "Maščevali te bomo". Nesreče niso mogli razčistiti. Še danes je resnica zavita v meglo. Nekateri mislijo, da nesreča ni bila naključje. Čeprav je bil Stane najprej borec, nato pa komandant, se tovarišem ni hotel odtujiti. Tudi obleko je medtem zamenjal. Obleka je bila druga, a srce je bilo isto. Tudi blejski pionirji smo ponosni na komandanta Staneta. Srečni smo, da naš pionirski odred nosi njegovo zmagoslavno ime. Trudili se bomo, da bi hodili po junaških stopinjah borca in komandanta, da nam tujec ne bo nikdar mogel iztrgati iz rok svobodne domovine. Lea Ferjan, 6. a razred osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja Bled Brez besedi Izdaja delavski svet GG Bled, ureja uredniški odbor: odgovorni uiecmiK Konc Janez, dipl. pravnik, tehnični urednik Lakota Franc, ter člani: Veber Ivan, dipl. ing, Podlogar Jože, Golob Emil, dipl. ing. , Lapuh Nikolaj, Zupan Metka, Reš Janez, Ing. , Cvetek Franc