LETNICO obhaja letos "Amerikaftski Slovenec" PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico— od boja do zmage! ■ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V A MERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZV EZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) ^7) najstarejši in najbolj priljubljen Slovenski list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (NO.) 10. CHICAGO, ILL., SREDA, 15. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY 15, 1941 LETNIK (VOL.) L. Glavna bitka se bo vršila v senatu Opozicija proti predlogu, da se poveri predsedniku neomejena oblast, se rekrutira iz pristašev obeb strank. — Predlog žigosajo kot vojno napoved in pot k -diktaturi. Washington, D. C.—V obeh kongresnih zbornicah, predvsem še v senatu, so se pričele v ponedeljek organizirati sile, ki si bodo stopile nasproti v si-ditem boju, kakoršen se pričakuje, da bo izbruhnil v debati o predlogu, ki ga je stavil predsednik Roosevelt in v katerem je apeliral, da prepusti kongres njemu takorekoč neomejeno oblast nad ameriškim vojnim materijalom, nje-J?a produkcijo in izvažanjem v druge države, ki so v vojni proti diktatorskim velesilam, zlasti v Anglijo. Kakor je bilo že včeraj omenjeno, ni v poslanski zbornici pričakovati posebno dolge debate, kajti ta zboniica ima .....-pravila, da večina lahko omeji čas za razpravo, ter bo za to prišlo najbrž v kratkem f!o glasovanja, pri katerem bo predlog brez kakih važnih iz-prememb brez dvoma sprejet. Glavna bitka se.bo vršila v se-' natu in potekala bo bržkone več tednov, dasi je predsednik izrecno omenil, da želi, naj se obravnava o predlogu čim najhitreje konča. Predlog se' zdi senatorjem vse preveč važen in se ne bo(Jo prenaglili Opozicija proti predlogu vodi mobilizacijo svojih 'sil pri Pristaših obeh glavnih strank in torej ne bo pri njem strankarstvo igralo glavne vloge. Res je sicer, da so sko-raj vsi republikanski senatorji brez izjeme nasprotni predlogu, vendar očividno ne zakadi strankarstva samega, ko se je vendar vodja stranke, VVillkie, sam, očitno izrazil, da je naklonjen predlogu. Nasprotno pa se bo tudi dosti demokratov uvrstilo -med nasprotnike predloga, in bo tudi demokrat, n a m r e č senator Wheeler iz Mont., voditelj tega gibanja. Njemu v pomoč ho imenovan najbrž republ. senator Vandenberg iz Mich. Opozicija žigosa predlog iz dveh razlogov: Prvič pravi o r'jem, da pomeni nekako voj-110 napoved, in drugič, da se ho z njim ustanovila diktatura v Zed. državah. MNENJE DVEH BIVŠIH KANDIDATOV New York, N. Y. — Dva hivša republikanska predsed niska kandidata sta zadnjo Nedeljo izrazila svoje mnenje 0 Rooseveltovem predlogu glede obramb© in pomoči tuje-zemstvu in njuni mnenji si dokaj nasprotujete. Prvi je podal izjavo Willkie. Dejal je, da odobrava predsednikov predlog, vendar z izpr. Trguje lahko, s komer ji prija, pravi Rusija in Nemčija sklenili "največjo žitno kupčijo v zgodo-,vini." — Na ugovore odgovarja Rusija, da vodi popolnoma neodvisno politiko. KRIŽEM SVETA ■Tjt; — 'Havana, Kuba. — Kuba bo sledila Zed. državam, kakor se bodo te odločile. Eden zastopnikov predsednika Batiste se je za te dni izrazil, da v slučaju vstopa Amerike v vojno, bo Kuba stala na strani Zed. držav "v obrambno idealov svobode, demokracije ir pravice." — Helsinki, Finska. — Te kom tega tedna se pričakuje v baltskih pristaniščih število nemških parnikom ki bodo prišli' tja po nemške izseljence. Priprave se vrSe za izseli tev do' 50,000 Nemcev iz baltskih držav, ki so zasedene od Rusije. I — Čungking, Kitajska. — Eden tukajšnjih listov je v nedeljo objavil, da se je med Kitajsko in sovjetsko Rusijo sklenil izmenjevalni pakt, po katerem bo dobivala Kitajska vojno mašinerijo, kar bo povrnila Rusiji z raznimi rudninami. Iz Jugoslavije Naravni prirastek prebivalstva v Sloveniji se manjša in daleč zaostaja za številkami ostalih pokrajin v državi. — Nesreča v novem rudniku v Crmošnjieah. — Smrtna kosa. — Razne vesti. ZNAMENIT PISATELJ UMRL Curih, Švica. — V neki tukajšnji bolnici je v ponedeljek zjutraj preminul znameniti irski pisatelj James Joyce. Pokojnik, ki je bil v 59. letu starosti, je bil v mladosti vzgojen v jezuitskih šolah. i AEROPLANSKE ^ROBOTE PREIZKUŠAJO Detroit, Mien. — N,a tukajšnjem vojaškem letališču preizkušajo te dni aeroplanske robote, namreč mehanične pilote, ki se lahko vodijo potom radio, bodisi z drugega letala, bodisi s tal. ka, Kans., prejšnji kandidat, Landon. Ta pa je predlogu odločno nasproten in je dejal, ako bi bil Willkie razodel svo je stališče pred republikansko konvencijo,bi ne bil nikdar no-miniran; enako tudi, da Roosevelt bi ne bil ponovno izvo ljen, ako bi bil pred volitvami povedal, kaj namerava. Moskva, Rusija. — Tukajšnja vlada je potom svojih govornikov in časopisja dala oster odgovor ameriškim in angleškim diplomatom, ki so izrekli kritiko nad novo ekonomsko pogodbo med Rusijo in Nemčijo, in ki trdijo, da z njo Rusija direktno pomaga Nemčiji v vojni. Ta nova pogodba, ki obstoja iz ?ele vrste manjših paktov, se je podpisala med sovje-ti in naziji zadnji petek v Moskvi in, kakor se je uradno objavilo, gre pri njej za trgovske transakcije za mnogo mi-ljard mark. Pogajanja za njo so se vodila več mesecev in je torej sestavljena točno do najmanjših podrobnosti. Na nje podlagi bo založila Nemčija Rusijo z razno industrijal-no mašinerijo in podobnim,do-čim bo dobila od nje olje,rudnine, bombaž, 'produkte iz nafte "ter razna živila, predvsem žito; zadnjega je vključenega v pogodbo toliko, da se trdi, da bo to največja žitna kupčija v zgodovini. V odgovor na ameriško-an-gleške kritike, da je Rusija izvršila s to pogodbo sovražen čin napram drugim velesilam, odgovarja sovjetsko časopisje, da bi bil že čas, da svet ve, da sovjetska Rusija vodi popolnoma neodvisno politiko in jo tudi v bodoče namerava, ter da bo v 1941 sklepala trgovske pogodbe, kakor bo njej prijalo, bodisi z deželami, ki so v vojni, bodisi s tistimi, ki so v miru. Obenem dostavlja list "Izvestia" sledeče: "V Britaniji in v Zed. državah je nekaj vodilnih državnikov, ki menijo, da Zed. države smejo v popolnem skladu z mednarodnim zakonom in s stališčem nevtralnosti prodajati Angliji vse—vključno celo bojne ladje —dočim sovjetska unija ne more prodati Nemčiji niti žita, ne, da bi s tem kršila mirovne politike." -o- Slika kaže nekega grškega vojaka (na desni), ko kramlja z nekim italijanskim voinim ujetnikom (ako ga razume). Med tema dvema je vojna očividno končana. AMERIŠKI PARNIK NASEDEL NA PLITVINO Palm Beach, Florida. — Pet milj severno od tukaj je velik ameriški potniški parnik Man hattan zadnjo nedeljo zvečer btičal na nekem plitvem mer stu ob obrežju. Parnik je prispel iz/N>ew Yorka in na njem je bilo 750 ljudi, katerim pa se ni nič pripetilo. Tudi ladja sama je najbrž nepoškodovana, vendar se o tem ni moglo določno povedati, dokler ni bila zopet sproščena. Parnik, ki je dolg 668 čevljev ter tehta 24,000 ton, je bil zgrajen v letu 1931 s stroški deset milijon dolarjev. 4 Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. Življenjska bilanca Slovenije j Ljubljana. — Higienski zavod v Ljubljani vsako leto sestavi statistično sliko naših porok, rojstev in smrti na osnovi četrtletnih župnomatičnih izkazov o zdravstvenostatistič-nih razmerah. Te številke zaslužijo vso pozornost naše javnosti, saj nam v jasni luči kažejo rast in propast našega naroda. Tudi pred nami ležeče številke za 1939 potrjujejo,da rodnost našega naroda nadalje pada. Razveseljivo je sicer dejstvo, da so se n. pr. lani zmanjšali tudi smrtni primeri, vendar to ne more prikriti dej stva, da je naš naravni prira stek dejansko od leta do leta manjši. Ce vzamemo samo zadnji leti, vidimo, da je šte-bilo živorojenih padlo od 1938 na 1939 od 26.205 na 25.972, ravno tako pa se je tudi število smrtnih primerov zmanjšalo od 17.058 na 16.708. To so absolutne številke. Relativne številke pa nam kažejo, da je prišlo še leta 1938 na 1000 prebivalcev v Sloveniji 21.67 porodov, lani pa samo še 21.32. Število smrtnih primerov na 1000 prebivalcev se je od 1938 na 1939- zmanjšalo od 14.11 na 13.71. Te številke samo potrjujejo tendenco, ki jo opažamo že leta in leta v Sloveniji. Število porodov se manjša, z njim vred pa pada tudi število smrtnih primerov, vendar slednji ne v toliki- meri kot rojstva, kar ima za posledico, da se vedno bolj manjša naravni prirastek prebivalstva. Naravni prirastek prebivalstva je znašal v Sloveniji lani samo še 9264, dočim je leto dni prej znašal 9147. Toda z ozirom na naraščajoče število prebivalstva to malo povečanje naravnega prirastka ne pomeni nič, nasprotno opaža mo še nadalje tendenco k na zadovanju. V primeri s povprečjem prvega petletja po vojni, t. j. od 1921—1925 Se je relativno število rojstev zmanjšalo od 29.9 na 21.3, torej skoro za celo tretjino. Nasprotno pa je relativno število smrtnih primerov padlo od 19.1 na 13.7. Ce je bil naravni prirastek v povprečju 1921—1925 še 10.8, je v naslednjem petletju bil celo povečan na 11.0 zdradi znatnega padanja umrljivosti. V petletju 1931—1935 pa je na ravni prirastek padel na 9.5, v letu 1936 je znašal 8.9, leta 1937 7.35, v letu 1938 je na-rastel na 7.6, leta 1939 pa je na tem tudi ostal. Iz teh številk že vidimo, kako akuten je problem obnove našega naroda z rojstvi. Slovenci zaostajamo daleč za šte vilkami vse države in smo tudi v evropski tabeli prišli na mesto, kateri bolj odgovarja "starim" narodom. V rudniku ga je zasulo Celje, 16. okt. — Prostosle-dec Martin Korošec je zasledil zemlji pod cerkvijo v Creš-njicah precejšnji plasti premoga. Za ta rudnik so se zanimali tudi številni premožnejši podjetniki, prostosledec. Korošec pa je sam pričel z delom, najel nekaj delavcev in izkopal že precejšnjo množino premoga. Včeraj popoldne pa je zadela rudarje, zaposlene v rudniku, prva večja nesreča, ki je zahtevala tudi človeško žrtev. V rovu se je zrušila velika plast premoga in zasula 45 letnega rudarja Žnidarja Antona. Delavci so ga takoj pričeli reševati in poklicali na pomoč tudi strokovnjaka za reševanje g. Zupančiča iz Frankolo.v,ega. Po 11 urnem napornem reševanju so Žnidarja potegnili izpod ruševin in ga odnesli v bližnjo hišo. Bil jp nezavesten. Ker je dobil pri nesreči hude notranje poškodbe, je že ob 2 ponoči izdihnil. P&č res smola! Loterijska sreča, je prav tako muhasta kot vsaka druga in se oprime tega, ki največkrat najmanj na njo misli. Tako poroča neki časopis iz Ljubljane o loterijskem igralcu Milanu, da je točno vselej p 1 a č a 1 četrtin ko loterijske srečke, pa nikdar nič zadek Ivo je nekega dne zopet dobil Četrtinko srečke po pošti iz Beograda, jo je enostavno vrnil nazaj, ne da bi jo plačal. In glejte čudo! Ta od Milana vrnjena srečka je zadela 330,-000 dinarjev.-Ko je Milan či-tal poročilo loterije, se je prijel za lase in začel tarnati o <-smoii." — Saj je lahko! -o- Smrtna kosa 1 V Moedlingu pri Dunaju je umrla Ana Sernec, učiteljica v pokoju, ki je 35 let službovala kot vestna in priljubljena učiteljica ter narodna vzgojiteljica. Bila je članica za slovenski narod zaslužne Semečeve družine. Dosegla .je visoko starost 94 let.—V celjski bolnici je umrla Angela Mak, žena delavca iz Šešč pri Sv. Pavlu stara 29 let. -o- Srečo je imel Pri regulaciji cešte med savskim mostom v Brežicah in Krko je bil med diotgimi zaposlen tudi voznik Jože Golič iz Cundrovca, občina Brežice. Ko je hotel peljati s kranjske strani čez most, se je ravno pred mostom voz nagnil zaradi zlomljene osi. Pri tem je Golič zdrsel z voza in padel čez železno ograjo dva metra globoko na travnik, kjer se je do kolen zaril v pesek. Ostal je nepoškodovan. AMERIKANSKI SLOVENEC - taps se pripravlja za boj-Rusija zavrača upor Z. D. Neki profesor v Kaliforniji je dobil pred nedolgim pismo od berlinskega profesorja, s katerim se je sestal pred tremi leti na potovanju. Profesor iz Berlina med drugim piše: "Pri nas je vse mirno, kakor v Spearvillu." V Kaliforniji je kraj, ki se tako imenuje in kalifornijski profesor je šel tja, da vidi kak mir je tam. Našel je ta kraj, in na kraju, ki se tako imenuje, je pokopališče. Berlinski profesor je dobro povedal. J. M. Trunk: Ker se sanje niso uresničile Napisul: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) EKEZ SLEDI (119) BUT KEYPO SUPPEP /AWAY. THOUGH THE FEARSOME JUNGLE NIGHT WAS APPROACHING, HE WAS DETERMINED TO PNO TARZAN. THEIR SEARCH REVEALED NO TRACE OF THE BIG BWANA; AND THE WEARY WARRIORS STARTED HOME. UltfTED PsATUKE LEAVING ORDERS TO HANDLING TARZAN, HAWOCO DISAPPEARED MYSTERIOUSLY INTO THE POR EST." MEANWHILE, KEYDO, SEEKING AID FOR TARZAVi, MET A PARTY OF HIS FATHER'S WARRIORS. AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 15. januarja 1941 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto .:......................................$5.00 Za pol leta ............-........................... 2.50 Za četrt leta ...............................i...... 1-50 2a Chicago, Kanado i# Evropo: Za cclo leto.......................-...............$6-00 Za pol leta .......................................... 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka ........................ 3c The first and the Oldest Slovene •V0U9MV ui Mdvdsaidjtf Established 1891. Issued daily, except" Sunday, Monday the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ......................................$5.00 For half a year................................2.50 For three months ...........................- 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ 1-75 Single copy........,............................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured ništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.______ ni noben red. Kritizirati je vedno lažje, ko narediti. Ako se prav naredi, navadno molčijo, ker nihče druge ne hvali rad. Če kaj ne uspe, je napačno početo, polomija, ragljajo kriti-' ki, kakor žabe po sv. Juriju. Angleška socialistinja ali komunistinja je sanjala o ruskem raju. Ni ga, niso ga naredili, ker je zemeljski raj nemogoč. Cemu sanjati o •nečem, kar je nemogoče? Kratka pamet. Jamravsko je zdaj ta sanjaška Freda Utley spisala knjigo "The Dream We Lost", kjer pravi in trdi, da je v Rusiji sama polomija. Vsak realist je videl že naprej to polomijo. Well, tudi vojska je nekaj hudega, posebno ta vojska za Angleže, ko vsakega vsak trenetek lahko sreča smrt v podobi kake nemške bombe. Pa pišejo že zdaj, da utegne prav ta vojska imeti tudi nekaj dobrih posledic. V Rusiji ni raja, sanje so šle po. vodi, se razblinile, upajmo, da bo tudi ta sanjavska ruska ali komunistična roba imela nekaj dobrih posledic, ker se bodo vsi vzbudili iz sanj, kakor se je ta Freda Utley, saj več ali manj vsi sanjajo, ko rine jo z glavo skozi zid, hočejo uresničiti navadno utopijo na ekonomskem polju. Ta Freda Utley daje tudi nekaj nasvetov pri kriti Tako in tako bi bili imeli narediti. Po toči je lahko zvoniti, pa prepozno tudi. Med drugim omenja, da vlada strahovit nered pri vseh podjetjih, in meni, da bi bilo najbolje, da Nemci zasedejo vso Rusijo in naredijo red pri ti babilonski zmešnjavi. Kot Angležinja ne vidi pri tem ničesar drugega. Da bi Nemci, in pred vsem tudi sedanji nemški naziji naredili red, o tem ni dvoma, ako kdo pri redu ni preveč izbirčen, namreč, da bi ta nemški in nazij-ski red prinesel tudi — suženjski red. Thanks. Upajmo, da bodo sčasoma Rusi sami prišli do nekega reda brez stižnosti. Ne glede na sedanje komunistične utopije se pa ne smemo preveč čuditi, ako Rusi kot narod nimajo posebnega reda, kakor se to pogostoma očita tudi balkanskim Slovanom, da nimajo preveč — rekel bi, civilizacije — če se beseda vzame v širšem pomenu kot pojav nekih zunanjih oblik, kar je pač tudi nered. Grško-rimske civilizacije so Slovani postali vrlo malo deležni radi razmer, kakor priča zgodovina. Dalje* so morali Slovani skozi stoletja odbijati navale Mongolov na severu in Turkov na jugu, in so za dolge dobe prišli pod oblast teh hord, bili skoroda njih sužnji. Odkod naj pride potem omika, civilizacija? In celo tJolj na zapadu, kjer je bilo nekaj več stikov s civilizacijo, je bilo več trdega meča, malo pa pravih sadov, ker je šlo posebno nemškim eivilizatorjem bolj za oblast, ne toliko za civilizacijo, in je to trajalo prav do preloma, trpelo 16 kakih dvajset let, da je pritisk malo ponehal, in se pri Cehih in Poljakih v zadnjih dneh celo podvojil in potrojil. i Ko je Peter Veliki začel malo kukati v zapadno Evropo, njegovi bojari, toraj prav ruski aristokrati, niso imeli niti navadnih manir, in pred dobrim stoletjem komaj je prvi srbski "knez" Obrenovič, ko se je malo otrese! Turkov, stanoval v "palači", kjer ni bilo nobene postelje, spal na slami kakor pastirji v gorski koči.. Zdaj je Beograd eno najlepših mest v Evropi. Cehi so bili že zdaj daleč pred Nemci. Red je dober, ampak nazijski red je red najslabše vrste. Thanks again Angležinji za nasvet. Red mora pred vsem Slovanom priti iz notranjih dobrin civilizacije, kar je pa nemogoče, ako ni dobre politične, svobode, da se narodne moči razmahnejo in pridejo do razmaha po lastnih notranjih dobrinah, ne po tujem nasilstvu. Ako poraorejo Angleži pri sedanji borbi, tla se Rusi iznebijo sedanjega komunističnega nereda — in tudi ta je prišel'po tujih, judovskih in mongolskih elementih --■ in se obvarujejo pred nazijskim "redom", in dalje pustijo Slovane m jim pomagajo, da pridejo do lastnega -reda, do reda iz lastnih narodnih dobrin, se bo svet kmalu čudil temu redu, ker slovanski red ne pozna nasilnega reda, ki SREČNO NOVO LETO Cleveland, O. V novem letu, 1941, smo, Nekateri ljudje si zelo belijo glave-že vnaprej, češ, kaj nam bo to leto prineslo. Bog je v svoji modrosti prihodnost za-kril pred našimi očmi in le On sam ve, kaj nam bo to leto prineslo. Vse ' je v Njegovih rokah,- vsaj toliko je, kolikor Bog stori za; nas brez, da nam vzame prosto voljo, katera nas dela Njemu podobne. Bog nam je dal navodila, kkko si uredimo naše življenje tukaj, da bomo srečni. Če mi rabimo ta navodila in izpolnjujemo bož-o sv. voljo, poitem bo leto 1941 srečno leto. Če pa se obrnemo od Boga*, in gremo pro^ njegovi volji, po svoji glavi, potem vemo naprej, da ne bo srečno, pa magari če smo tudi vgralpili svetnih dobrin kar na kupe. — Pred nekaj tedni si je vzel neki zdravnik življenje. Listi so pisali, da je bil premožen, da ni bil bolan in zato so si ljudje belili glave, zakaj bi si tak človek sam jemal življenje, katero je več vredno, kot bogastvo celega sveta. Če bi bili pogledali še njegovo osebno, življenje bi bili morali reči, da je izgubil vse takrat, 'ko je izgubil vero, ko se je obrnil od Boga stran in šel po syoji glavi žalostno, močvirno, temno pot brezver stva, kajti, čemu živeti, če ni ne Boga, ne nebes?! Toraj, ali bo novo leto sreč no? Bo, če bomo mi pametni in se držali te poti, ki nam jp kaže Bog- k sreči. Kdor pa misli, da bo brez Boga srečo našel, se zelo moti. To naiji ka žejo neštevilni -zgledi skozi zgodovino človeštva. Bil je neki mladenič, kateri je iskal srečo po poti, po ka teri jo išče zlasti današnji nepremišljeni svet — iskal jo je v strastnem vživanju, v raz-košnosti in v nekročenih telesnih nagonih. Ali je našel srečo? Po večletnem takem drvenju za mavrico je postal, pomislil in sprevidel ter zapisal: "Naše srce, O Bog, je u-stvarjeno za Tebe in ne bo mirovalo, dokler ne počiva v Te-■ bi." — Sv. Auguštin. Tako je ! Če naša sreča prihaja od znotraj, iz srca katero sloni v popolnem zaupanju na Boga, potem nas nobena nezgoda ne more narediti nesrečne, če tudi nas morda za nekaj časa precej pretrese, Leta 1912 se je potopila velika nova angleška ladja Titanic. Če je res ali ne, govorilo še je takrat, da je rekel kapitan te ladje, da, je tako trd- na, "da je še Bog ne more po-opiti." Zato so se potniki počutili varne in razpoloženje je bilo prav veselo; plesali so, se šalili in se sprehajali po njej, kot je navada na ladjah v mirnem času. "TRESK!" Ladja se je močno stresla, zadela je bila nar^reč v del ledenika pod vodo. Takoj za .tem se je začela pogrezati v globino Strašen nered je nastal. Rešil ni čolni so . reševali nekatere. Drugi so skakali v temno morje, bilo je po noči. Nekaj ljudi se je rešilo, veliko jih je pa potegnila ladja seboj v svoj vodni grob. Nekje v globini atlantskega morja še danes tiči Titanic in priča, da je ni zgradbe človeške, ki bi mogla kljubovati elementom in pa prenjoči, katero je Stvarnik dejal v te. Da, prijatelji, samo ena ladja je, kateri elementi ne morejo do živega, če tudi so že na razne in številne načine skušali, ta ladje je Petrova ladja — je vera in zaupanje v Boga, ki jih uči in daje katoliška cerkev. SREČNO NOVO LETO! To ;je tudi moja želja in voščilo vsem. Da bi bili pa tem bolj gotovo srečni v tem letu in skozi cclp življenje, bi vam rad dal navodila za pridobitev sreče — če smem? 1. Imej otroško zaupanje v Boga in Njegovo previdnost, "Zakaj Oče sam vas ljubi," je rekel Gospod. , 2. Skleni, da boš v vsakem slučaju skušal spoznati voljo božjo in svojo voljo vkloniti božji volji, "Kdor hoče priti za menoj," je rekel Gospod, "naj vzame svoj križ na svoje rame in naj hodi za menoj." Brez križa ne moreš za Zveli-čarjem. 3. Glej na preiskušnje, katerim se nikclo ne izogne, kot dokaz božje ljubezni i "katerega Boga ljubi, tega tepe," in zato zadeni svoj križ, kakorkoli že bo v tem letu, srčno in pogumno, ker veš, da si temi služiš večno plačilo, obenem pa jih boš na ta način tudi najlažje premagal. 4. Sodi sebe ostro, druge pa milo, ker ne vidiš v srce 'bližnjega in ne poznaš težkoč, katera ima tvoj bližnji. 5. Bodi vesel. Karkoli se zgodi tukaj na kemiji, nebesa so še \tedno odprta. Teh te nfc more nikdo oropati in nobena nezgoda zapreti razen tvoja prostovoljna nespamet. Kato bodi pameten, moli in delaj in bodi vesel. Smehljajoči obraz je kakor pomladansko sonce, ki oživlja vse na okoli k no- vemu m lepšemu življenju. To so navodila za srečno novo leto. Tako srečo vam želi, Father John. LEPI SO BILI BOŽIČNI PRAZNIKI Chicago, III. Naj sporočim slovenski javnosti, da smo pri sv. Štefanu imeli prav lepe božične praznike. Ljudje so prihajali tudi iz oddaljenejših krajev; pa je bila tudi cerkev lepo ozaljša-na, za kar so preskrbele naše čč. šolske sestre, ki vzgajajo našo mladino. Vsa čast jim, kakor tudi našim častitim gg. duhovnikom Rev. p. Gabrenju ter pomožnemu župniku Rev. p. Bogolinu. — Takoj po Novem letu smo društvo Najsv. Imena imeli tridnevnico, to je od 3. do 5. januarja in v nedeljo zjutraj je bil sklep. Imeli smo v slovenskem jeziku in č. g. Very Rev. Benedict Hoge, provincial čč. oo. frančiškanov iz Lemonta, nas je v svojem gorečem govoru navduševal, da bi ostali zvesti Bogu in sv. cerkvi ter želel, da bi vsi katoliški m ožje pristopili v društvo Najsv. Imena. — Možje in fantje, bodimo stanovitni Hn združeni, da bo fara sv. Štefana kot ena družina. Tako bomo tudi močni v obrambi sv vere, kakor (tudi v obrambi proti lažnjivim obrekovalcem. Hvala č. g. Very Rev. Hoge za njegove prepričevalne besede Naj vam ljubi Bog poplača za ves vaš trud ki ste ga imeli ter da bi vaše besede obrodile veliko dobrega sadu. Mi vsi pa sledimo nauku naših voditeljev. — Tudi za mladino je bilo preskrbljeno, da so bile pridige tudi v angleškem jeziku, katere je podal duhovnik od cerkve sv. Pavla, ki.se je trudil, da našim fantom, ki so že zapustili farno šolo in nekateri pohajajo že višje šole, da jim je vlil novega navdušenja za versko življenje. Posebno lep je bil sklep. Precej mlade-liičev je pristopilo v društvo Najsv. Imena. Bil je to prav slovesen sprejem, ko je vsa cerkev, ali bolje rečeno vsi fa-rani stali, kadar so novopri-stopli člani vstopili v društvo in slovesno prisegli, da ostanejo zvesti vojaki Kristusove armade. — Po cerkvenem o-pravilu smo se podali v cerkveno dvorano, kjer je bilo ne-kaj govorov in premikajoče slike, katere sta kazala Mr. Louis Zefran in Mr. A. Wen-cel. Tako smo zopet nekaj ur preživeli prav zadovoljno in se z lepimi utisi v srcih razšli. — H koncu še prav lepa hvala Rev. Edw. Gabrenja za vse, kar so nam pripravili, da smo imeli zopet nekaj uric poduka ter zabave, kakor cigare ter cigarete. — Bog plačaj! Leo Mladič TO IN ONO IZ BIWABIKA Biwabik, Minn. Prosim, dovolite mi nekoliko prostora v priljubljenem Amerikanskem Slovencu, saj se tako poredko oglašamo; Pa, četudi je naše mesto majhno, z malo peščico Slovencev, je vseeno vedno kaj novega za poročati. — O vremenu vam ne bom pisala, dovolj je, da veste da živimo v Minnesoti, pa že vsakega strese mraz. Kaj pa z delom? To pa vem, da zanima vsakega, tudi bralce Amer. Slovenca. Odgovor haj bo: Kdor je zaposlen pri majnah, ta dela. Še Biwabik open pit," ki druga leta ni obratoval pozimi, letos dela in sicer s polno paro, ker železa porabijo mnogo, da ga prelivajo v tmrtnonosno strelivo, s katerim pobijajo očete in sinove, pa tudi žene in nedolžni; otroke., če se v času ne poskri-jejo. — Kaj nočemo, tako gre naše življenje. Danes smo še v miru. Nihče pa ne ve, kaj bo danes leto. Tudi tako miroljubno Ameriko lahko potegnejo v vojni ples. Kaj naj še zapišem ? Tudi mrličev smo imeli dosti zadnje leto. Na novega leta dan pa je sklenila svoje mlado življenje Rozi Šerek, hčerka Jožeta in Angele Šereka, v starosti komaj dvanajst let in pol. Umrla je za zavratno boleznijo, za rakom v trebuhu. V bolnišnici je bila dva meseca in pol. Vsi poizkusi zdravnikov, da bi jo ozdravili, so bili zaman. Ubožica je strašno trpela. En mesec dni ni ničesar u-živala razen vode in "pop." Le z injekcijami (šat) v kri so jo držali pri življenju. Kako hudo je bilo domačim, ker ji niso mogli pomagati, se ne da popisati. Kot v sanjah so tavali od bolnišnice do doma. Radi bi ji lajšali bolečine, pa ni bilo mogoče. Njena mamica je bolna, že tretje leto se nahaja v Muslek Sanatoriju, kar je bilo še bolj žalostno. Toda bolna deklica ni pogrešala požrtvovalne mamine ljubezni, ker v polni meri sta ji to na-, domestovala oče' in brat Johnny. Smelo lahko rečem, da je Johnny lahko za vzgled vsej mladini, tako ljubeznivo je. stregel svoji težko bolni sestrici. Nazadnje mu je na rokah umrla. Ko je ležala na mrtvaškem odru, je bila kot pokošena cvetka, vsa v rožah, od prijateljev in sorodnikov, ki so jih darovali. Tako sem videla prekrasni venec- od tete iz Pueble, Colo., Mrs. Frances Snajder, katera ni mogla priti k pogrebu zaradi slabega zdravja. — Vem, Mrs. Snajder, da boš brala te vrstice. Ker vem, kako si ljubila Rozi, vem, da ti bodo solze tekle po licu, ker nisi mogla jo še enkrat priti pogledat. Toda, naj te tolaži resnični pregovor, ki pravi, da kar Bog naredi, vse prav naredi. — Rozi zapušča očeta Jožeta Šerek, mater Angelo Šerek in dva brata Johny in Joe ter tudi veliko sorodnikov. — Počivaj Rozi v miru v rodni zemlji, vsem prizadetim pa naše sožalje! Obenem s tem dopisom voščim blagoslovljeno novo leto uredništvu in upravništvu Amer. Slovenca. Bog blagoslo vi vaše delo in trud in naj listu »nakloni mnogo novih naročnikov. —Tudi se zahvalim vsem tistim, ki ste mi poslali božična voščila.- Oče v nebesih naj vam da zdravje in svojega blagoslova! M. Delak -o- Dogodki med Slovenci po Ameriki Poroka Cleveland, O. — Zadnjo soboto sta se v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. poročila Miss Genevive Kozlevčar iz Larch-mont Ave. in Mr. Frank Ker-žič iz Geneva, Ohio. WilWdski bolniki Willard, Wis. — Prav nevarno je obolel Mr. Jos. Štan-car. — Pod zdravniško oskrbo se nahaja Mr. Ludwig Peru-shek. — Še vedno je bolan Mr. John Snedic, toda se mu * počasi obrača na bolje. — V bolnišnico se je moral podati zaradi operacije Mr. Frank Lekan. — Pod zdravniško oskrbo se nahaja tudi Mr. Frank Vovk. — Vsem želimo ljubega zdravja! — Ko je bila Mrs. Nelsoh, (stara Nelso-nova) za nekaj dni na obisku pri sorodnikih, je neznani tat, (morda jih je bilo več), izrabil to priliko in udri v njeno stanovanje. Ko se je imenovana vrnila, je našla vrata s silo odprta in po sobi vse razmetano. lme\a je v nelrih oblekah spravljenih $10.00, katere ji je -tat odnesel, drugo pa vse razmetal po sobi. Imenovana pravi, da ji je odnesel tat tudi vso "boljšo" obleko. — Kdo je tat, se še ne ve in se bo morda težko kedaj izvedelo. Rešitev ugank. — Vrabec preje pozoblje. 100 kg ovsa kot pa dva konja, ker konj sploh ne je. — Odmev odgovarja v vseh jezikih. — Z uganko si glavo ubijaš in te vendar ne boli. Kap ga je zadela Cleveland, O. — Tukaj je zadnji teden umrl zadet od srčne kapi rojak Frank Kalin, v starosti 52 let. Doma je bil iz vasi Place, občina Sv. Križ na Vipavskem. V Ameriko je prišel leta 1913. Zapušča soprogo Angelo, rojeno Stopar iz Dobravelj na Primorskem, sina, dve hčeri, dva nečaka in dve nečakinji ter več drugih sorodnikov. V starem kraju" pa dve sestri in brata v Nemčiji ter več sorodnikov. Smrt kosi Girard, O. — Nedavno je tukaj umrla rojakinja Terezija Podlesnikar, v starosti 67 let, doma od Sv. Jerneja na Štajerskem. Zapušča tri sinove in eno hčer. — Isti dan je umrla rojakinja Alojzija Pez-air, v starosti 50 let. Pokojna je bila doma od Rjubljane. Zapušča moža, dva sina in tri hčere. Na operacijo Pittsville, Wis. — Mrs. Frank Krainz, tukajšnja rojakinja, se je morala podati zaradi nevarne operacije v St. Joseph bolnišnico v Marsh-field, Wis. Operacijo je srečno prestala in se ji že obrača na bolje. Vile rojenice Clev'eland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Joseph L. Surtz so povasovale prijazne vile roje-nicQ in jim podarile v spomin zalo hčerkico, katere so prav veseli. -o- Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo kato« liško časopisje. Ko je Hawquo dal navodilo kako ravnati s Tarzanom, je skrivnostno iz-£j;lM-l \ gozdu, Nekako v istem času; je pa Keydo iskal pomoči za rešiti Tarzana in naletel na skupino vojakov svojega očeta. Brez zanom proti domu. uspeha so iskali sledi za Tar-in se nazadnje trudni vračali Toda Kaydo se je umaknil. Četudi se je bližala džungelska lioč, polna strahu, se je odločil, da najde Tarzana. t Stran 2 Sreda, 15. januarja 1941 AtoERlKANSkt SLdtfENEC Stran 3 ^rOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^\ Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Ppedsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Placc, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Wil- lj^ms St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Glach, 1036 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. 5. porotnik: Frank M. Tomsic, Box 444, Helper, Utah. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku naj bližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! LS;^<><>CKKKKKH>CK>38 3 Dopisi lokalnih društev SKUPAJ.................................................... 233 567 . 800 _ Kot razvidno iz tega poročila je naše agilno društvo Trail Blazers št. 41, v Denver ju, odneslo prvo nagrado $50.00, posebno Prvo nagrado $25.00 in pa, kar so se uradniki in člani tega društva najbolj razveselili, so tudi odnesli kampanjsko trofejo od dr. Svoboda št. 36, iz So. Chicage. Drugo nagrado $40.00 in posebno nagrado $20.00, je častno odneslo naše agilno društvo Three Star št. 33, v Chicagu. Tretjo nagrado $30.00 in posebno nagrado $15.00, je uspešno odneslo drugo denversko društvo sv. Martina št. 1. Četrto nagrado $25.00 in posebno nagrado $10.00, je odneslo dr. Svoboda št. 36, iž So. Chicage. (To dr. je v 1939 odneslo prvo nagrade in trofejo od dr. Western Star št. 16, iz Pueblo, Colo., katero je bilo zmagovalno društvo v 1938 kampanji Sobrat Popovich mi je poročal, da obžaluje, ker ni njegovo agilno društvo zopet pridržalo prvo mesto, toda mi je zagotovil, da v prihodnji kampanji bo So. Chikaško društvo zopet prejelo kampanjsko trofejo ter bo porazilo vse ostale tekmujoča društvu spa- IZ URADA DRUŠTVA SLO-VAN ST. 3, ZSZ. Pueblo, Colo. Vsem tistim članom in članicam našega društva, ki se niste udeležili naše letne seje, naznanim, da je bil izvoljen za leto 1941 sledeči društveni odbor: Predsednik Anton Kochevar, podpredsednik John Mramor, tajnik jos. Spiller, blagajnik Rudy A. Okorn, zapisnikar Jos. Kruli, nadzorniki John Jamnik, Katarina Krašovec in Adolf Galič. Obenem naznanim vsem ti-stm članom in članicam, ki ste na potnih listih, da vam bom poslal Zvezin koledar. — V imenu društva se javno zahvalim našifn mladim članicam za lepo postrežbo na naši letni seji in te ste; Zora Mae Jamnik, Frances K rail, Dorothy Jesih, Marie Kastelic, Elsie Krasovic, Ann Spiller, in Hermina Galič. — Bratje in sestre, lepo se vam zahvalim za sodelovanje z društvenimi uradniki v minulem letu in vas prosim, da tudi v tekočem letu delamo složno za napredek našega , društva in Zveze. Upam in želim in vam dragi bratje in sosestre zagotovim, da če bomo složno in v duhu ljubezni delovali v tekočem letu, bomo prav gotovo napredovali. V tem upanju vas vse lepo pozdravim in vam želim da bi novo leto vam prineslo vse, kar si sami želite! Jos. Spiller, tajnik Op. uredništva, -r Za zadnjo številko glasila je dopis prišel prepozno, zato smo izpustili kar se tiče društvene seje 12. jan. Mil TRAIL BLAZERS ATTENTION Denver, Colo. Our lodge has the privilege and honor to exult in joyful happiness. The reason: We won the first Grand Prize and the first Special Juvenile Prize in the To Our Youth Campaign of 1940 and along with it the coveted Championship Trophy. Hurrah! It was a hard struggle in which other lodges of the Association kept us on the hump as they strived to get ahead of us, but thanks to many of you who worked so hard to keep us in the lead and enabled us to finish on top. We must frankly admit, however, that the individual work and efforts of our capable secretary, John Pc-ketZj Tr., in the final hours of the campaign is what really put us over. Thanks, John, your faithful endeavours arc appreciated. Well done! Now, wc want each and every Trail Blazer to help us celebrate the victory by attending the. meeting on Monday January 20^1 the Slovenian Hall, 4468 Washington, and let's turn out in a record-breaking attendance. The meeting i 11 commence at 7 p. m. sharp— early in order to be ready to st.art the installation of officers and the celebration by 8 o'clock. After the ceremonies, Mr. Miroslavich will show movies taken during the past several months of you and your children. Maybe you will see yourself in action. Refreshments and dancing will complete the evening. Do not fail to be present: you may bring your friends as it will be an open affair. The officers, and members of St. Martins, Queen of Holy Rosary and United Comrades arc invited and expected to attend. Be on hand at 8 p. m. sjjarp. Our lodge took up a worthwhile suggestion made at the convention of the Slovenian Home, Inc., that each lodge in that organization sponsor some public affair to raise funds for the Home. We want to be of help, so it was decided to. sponsor a Bingo Party at the hall on Sunday evening, January 19, starting at 7:30 p. in. The entire profjt made will be tfiven to a fund for future maintainance pf the program of this organization. We further ask all our members to support any affair given for this cause in the future bv the other seven lodges S who will be expected to follow suit in the future. We ask all the men possible of Trail Blazers to volunteer to work on the night of January 19. Report at 7 p. m., please. Thank ypu kindly. May we remind you again that all our members, and all WSA members in Denver and vicinity, as well as your friends, be present at the Slovenian Hall on January 19th and January 20th. The more the merrier. Let us happily meet for a real fraternal demonstration with a neighborly gathering and enjoy two evenings of pleasure. By the way, have you taken care of your dutiful obligation—your dues? ATTENTION, GRADUATE JUVENILES If you were a juvenile on or (since July 1, 1937, and have in the meantime transferred to the adult department, you may enter the contest. Perhaps you have some credits coming from before, so just keep on striving for them until you get the required 50 and be entitled to go to Chicago this year. DON'T GET "OLD" Age is of comparatively little importance in life insurance field work, but here and there is an agent whe grows a little bit "old"—without relation to his years of existence on this mortal sphere. There is an "aging process"/that does affect life insurance field work, and now and then it creeps in—like an unseen, disintegrating rot —upon a "good" man—a man who ought by virtue of his real ability to be well up the ladder of success and happy in his work. This "aging process" is an insidious thing. An unnamed writer in an insurance bulletin points out the marks of it, and says an agent is^ getting "old' (in this business) if— 1. He is too smart to study the matter his firm sends him. 2. He says upon getting lead to a new prospect, "Oh, he probably isn't any good." 3. He resents new ideas, new methods, new plans, for securing and increasing sales. 4. He reaches a point where he never wants to change anything, even if the change will increase his sales. 5. He decides that a worn-out suit or a worn-out winter overcoat is "good enough." You don't get handicapped in this business because »jf actual ago in years. The hampering "old age" in this business is thought allowed to eat away courage and ambition and optimism. You're vpung in field work in almost any kind of work—as long as you hold to faith in what you arc doing and to a real desire to push on and on and achieve.— (Points.) ST. KATHERINES JRS., NO. 7 Cleveland, Ohio. Christinas comes' but once a year and it's just packed with fun and cheer for all of us, and I can say with safety that our party was a huge success. The children and mothers were all there and it really was a fraternal spirit that prevailed over our party. The gifts were exchanged and there were many happy smiles upon the Jrs. faces, and the refreshments were just tops, I want to thank all the mothers who contributed. Well it looks as though our President Rose Svigcl did such a good job that she was elected again for the coming year and our Vice Pres., Julia Kosic, followed in her footsteps. Nice work, girls. Wc have a new Sec'y. Florence Ponikvar is her name, wishing you lots of luck, Florence. Olga Mozic still has control of our treasury. Daiiiela Ponikvar, Publicity chairman. So much for the officers, we know that they will do their work fine. AVe are all set so sell our chances for that trip that every one is talking yabout at the lodge. We need all of your help, girls, so come one and all and give us a big hand in this task. I now wish to extend my heartiest wishes for a very Happy New Year to all the lodge members, and may God grant us health and happiness throughout 1941. Your Supervisor, STELLA HERBERT. P. S. Meeting at 6:30 P. M. as usual, Wed., Jan. 15th, same place. PESEM MRAZA Potovalci,. ki so se seznanili s Sibirijo v najhujših zimah, poročajo o svojevrstnih zvokih, ki jih proizvajajo vse stvari pri temperaturi 50 stopenj pod ničlo. Te zvoke so imenovali "glasbo mrazu." Neki potovalec opisuje svoje vtise in trdi, da je ta "koncert" hujši od mraza samega. Nad zemljo se oglaša sikajoč zvok, ki ga ni mogoče opredeliti, vse zveni, kakor da udarja kovina ob kovino. Ljudje ne govore več, živali molče, konjska podkev udarja ob kamen, kakor da poje zvon. Prav tako se oglaša deblo, če udariš nanj, kakor da je iz jekla. Kadar se bližajo sani, čuješ strahovito zvenenje. Nekega dne, pripoveduje neki potovalec, sta vzela s spremljevalcem gnat s seboj. Bila sta krepka moža, toda ko sta hotela odrezati kos gnjati, je zazvenelo, kakor da udarja kladivo po nakoValu in ves napor je bil zaman. Ostala sta lačna. Drugič sta se peljala s sanmi. Presenetil ju je enakomeren, nepretrgan glas. Ko sta dospela do konca, sta ugotovila, da izvira ta glas od kosa zledenelega mleka, ki je udarjal proti zledeneli kokoši. Tam prevažajo mleko pozimi namreč tako, da ga puste zle-d^neti okrog palice. Sani škriplje,jo kakor diamant preko stekla. Sonce je podobno veliki bakreni krogli in visi le malo ur nad obzorjem. Hitro izginja in potem čuješ v strašni noči s^mo tisto nepretrgano sikanje. Takšna je nenavadna "glasba mrazu." Lahko smo veseli, da pri nas ni zim, v katerih bi se seznanjali s takšnimi pojavi. -o- "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" IŠČEM UPRAVITELJA hotela v sitarosti od 50 do 65 let. Mora biti za silo sposoben angleščine v branju in pisavi Za plačo in druge podrobnosti vprašajte na naslovu: Blue Island Hotel, 1921 Blue Island Avenue, Chicago, 111. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. NAZNANILO IN PRIPO« ROČILO Vsem dragim naročnikom "Amer. Slovenca" in "Novega Sveta" v Clevelandu in sicer v Collinwoodski naselbini in na St. Clair okrog sv. Vida ter v Euclidu in Notthinghamu sporočamo, da je z novim letom zopet sprejela zastopništvo za oba naša lista znana marljiva delavka za katoliški tisk Mrs. ZSZ ENGLISH SECTION IT WAS THE FAULT OF THE FLU The writer missed contributing an English article in our official organ last week for the first time in eighteen months. Like hundreds of others he was stricken with the flu. Hardly anyone in Denver escaped without ;»t least getting a touch of it around tin holidays. The regretable part about the whole thing for the writer was that he had to miss the grand party on New Year's Eve by the Slovenian Ilonje and an after-the-mecting party by the good ladies of the Queen of Holy Rosary Lodge as avcll as a few other imtiprtant affairs. Let it be stated now that it was reported that the Slovenian Home celebration was attended by one of the nicest crowds ever, and the proceeds were better than at anytime for yejirs Thanks to all who were responsible. This is indicative of the spirit of the folks of the community who, no doubt, are goiug to support the future constructive program of the Slovenian Home, Inc. The business part of the Home is now undergoing a remodeling which, when completed, will fit in with modern demands. Mr. and Mrs. Mike Ma> vetic will again be the custodian*, and ZVEZE S STARIM KRAJEM aHmiiiiiiiiLiiumujiiuuimiiiitiummTuiuiimummiuuunmmmM^ bo zdaj bolj neredne. Navadna pošta s parniki vzame včasih mesece, da pride na svoje nesto. Hitrejša je zračna posta, ki stane za navadno pismo 30c. Pa tudi ta potuje neredno, včasih pride skozi od dva do tri tedne, včasih je kje zadržana, ali čaka na letalo in tudi zakasni. Kar se tiče pošljanja denarja v Jugoslavijo je za enkrat najbolj priporočljivo poslati po kablu brzojavno. To sicer stane 1 dolar ekstra, a je dostavljeno od pet do deset ali dvanajst dni. NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ: Za $2.20................100 Din Za $4.00................200 Din Za $5.75................300 Din Za $7.55................400 Din Za $9.00................500 Din Za $11.00............ 600 Din Za $12.75............ 700 Din Za $14.50........... 800 Din Za $16.25............ 900 Din Za $17.50............1000 Din Pri višjih zneskih poseben popust. Pošiljatelje prosimo, d* nakazujejo svoje pošiljatve v ravnih svotah v dinarjih, ravno p*j sto in se poslužujejo zgorajšnjih cen.—Zgorajšne cene v&j&jo za pošiljatve po zračni pošti. Za BRZOJAVNA nakazila dodajte k vsaki pošiljatvi $J. 00. CENE LIRAM: Za $4.85...............„100 lir || Za $9.20..................200 lir Za $21.75....................500 lir Pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Margaret Poznič, ki je pooblaščena zastopnica za oba naša lista v zgoraj omenjenih okrožjih in je pooblaščena, da sprejema naročnine za oba lista, za, oglase, knjige in vse drugo v zvezi z našim podjetjem. Vsem jo prav toplo priporočamo, da ji gredo kot zastopnici na roko in ji pomagajo širiti dober tisk med naše ljudi. Uprava "Ana. Slovenca" in "Novega Sveta" MMnnm...mn»..im»Mti.M"tT'trimiHttnn!H ROMAN P. Rourget rtuiiiDiiiiiiriininiiiiiiiiiiiiiiniiiDiriiiimn j»im«iii»/iriiiuMiiiTw<»ir-'iiiBinrnnm»nmnn» Vendar se mi je vedno zdelo, da ta človek stoji vedno med menoj in med materjo. Zato sem bil ljubosumen nanj. Crtil sem ga s tisto nezavedno mržnjo, kakor to delajo pač ljubosumni otroci. Zaradi tega sem se vedno, kadar je bil on v sobi, prilizoval materi in jo božal, da bi mu tem jasneje in'moeneje pokazal, da je ona moja mati, njemu pa ni nič. Bogve, če je čutil to, kar sem mu hotel pokazati in dopovedati? Ali je on tudi mislil o meni? Da je v resnici nasprotno, da mati zame ni nič, ampak, da je vsa njegova in da#sem jaz tujec med njima. Vedno sem v njegovem pogledu našel neko mržnjo, ki je bila podobna moji, kljub temu, da je govoril s priliznjenim, božajočim glasom in se prijazno vedel do mene. V tej starosti, kakor sem bil takrat jaz, se človek navadno ne slepi v takih vtisih. Zaradi tega je moči razumeti zono, ki me je spreletela, ko sem izgovoril njegovo ime. Ta zona in pa krik, ki sem ga zavpil teti, sta bila povod, da se je teta začela na lepem tresti. "Z gospodom Termondom," je odgovorila, "res, a kako, da si se takoj spomnil nanj?" Pogledala me je globoko ter rekla s tihim glasom, kakor da bi jo bilo sram, da izprašuje otroka o takih stvareh: "Kaj veš o njem?" Na te preproste besede me je prevzelo nekako bolno razburjenje, ki me je popadalo že od očetove smrti. Začel sem se topiti v solzah. To se mi je večkrat pripetilo, kadar sem ' bil čisto sam v svoji sobi za zaklenjenimi vrati. Postal sem žrtev neznanega strahu, ki ga nisem mogel obvladati. Zdelo se mi je, ko da se mi bliža rMaHibst. Videl sem v domišljiji nesreče, ki naj bi me bile zadele: na primer, da bo tudi moja mati zahrbtno umorjena kakor moj oče in nazadnje še jaz. Polotil se jne je tak strah, da sem pregledal vse pohištvo, zlezel pod posteljo, cla bi videl, če je kdo skrit v sobi. Kadar sem se izprehajal s slugom, se mi je vedno vsiljevalo vprašanje, če ni ta človek morda zaveznik skrivnostnega zločinca in določen za to, dame odpelje k njemu ali da me ubije..Prerazburjena domišljija me je obvladovala. Rad bi bil ušel tem neznanim preganjalcem in velikokrat sem mislil, da bi pobegnil v Compiegne k teti. A nisem imel zadosti denarja. Govoril sem si, da bom prodal svojo uro in s tistim denarjem bežal. V tistem hipu, ko me je teta vprašala, me je popadla prav tista bojazen. Stokal sem v solzah, teta pa je hotela, da ji ra-zodenem, kaj imam na srcu proti gospodu Termondu. Pripovedoval sem ji najtežjo zgodbo, ki sem se je mogel spomniti.' Glavo sem ji naslonil na ramo in sem govoril. To je bil dogodek, ki je prav za prav vseboval vse druge različne malenkosti. Zgodilo se je pred dobrima dvema mesecema. Prišel setn iz šole domov,, proti svoji navadi zelo vesel. Profesor nam je dal brati nekaj zabavnega, ker se je bližal že konec leta in je pohvalil moje naloge. Kako vesela novica za domov! Doma sem brž spravil knjige in zvezke, umil si roke in planil v mali salon, kjer je ponavadi posedala mati. Vstopil sem, ne da bi potrkal, tako živahno, da je nalahno zakričala, ko sem se vrgel proti nji, da bi jo objel. Sedela je obrnjena proti peči, poleg nje pa gospod Termond, ki me je zgrabil za roko, da bi me potegnil stran. "Ah," je rekla, "kako si me prestrašil!" "Ali je to olika, da tako pridivjaš v salon?" je dodal gospod Tennond. Njegov glas je bil postal surov kakor njegovi gibi. Ko me je zgrabil za roko, me je tako močno stisnil, da seni zvečer našel črno liso na roki, kjer so me oklenili njegovi prsti. A ni bilo ne to njegovo nesramno vprašanje ne bolečina, ki so mi jo povzročili njegovi prsti, tisto, kar me je osupnilo. Osupnila me je mati, ki mu je rekla: "Nikar ga ne karajte, saj je še premlad. Se bo že poboljšal." Sproti je kodrala moje lase in v njenih besedah, v njenem naglasu, v njenem pogledu, v njenem smehljaju sem videl posebne vrste bojazen, skoraj ponižno vdanost, ki jo je izkazovala temu človeku. Termond je mrščil obrvi in si z nemirnimi prsti vlekel brke, kakor da ga moja navzočnost razburja. S kako pravico me je nagovoril kot gospodar in to pri nas doma? On, tujec? Zakaj je položil svojo roko name, čeprav samo nalahno? Da, s kako pravico? Ali sem jaz morda njegov sin ali njegov učenec? Zakaj'me ni mati branila pred njim? Ce sem ravnal napačno, sem to storil samo zaradi nje. Jeza je vstajala v meni in mi vzbujala strašno željo, da bi skočil na gospoda Ter-monda kakor na zverino, da bi praskal in grizel v obraz. Divje sem ga pogledal in mater tudi. Potem sem odšel iz sobe brez odgovora. Rad sem se trmil; to je bila naj-žalostnejša napaka na meni. Vsako stvar sem pretiraval in sem se jezil za nič. Da bi se bil vrnil v salon, bi se mi bilo zdelo poniževalno. Trudil sem se, da bi potlačil svoj sram. Višek ponižanja me je pa zadel, ko je gospod Termond pri mojem odhodu iz sobe dejal materi: "Zdaj se bo pa osem dni držal. Ta otrok ima v resnici neznosen značaj." Zadnje Termondove besede so dosegle, da se mi je začelo zdeti kot častna dolžnost in naloga, da se ne bom kujal. A ta preprosti prizor me je pregloboko ranil, da bi ga pozabil. Zdaj, ko sem pripovedoval ta dogodek teti, so se v fneni prav tako zbudila vsa čustva ko takrat, ko sem ga doživljal. Gorje je bilo le to, da se moj otroški pogled, čeprav je bil skoraj-nezaveden, vendar ni motil. In s tem dogodkom je označena vsa zgodovina mojih otroških let: človek, ki je zaVzel v materinem srcu očetovo mesto, mi je bil nepremagljivo odvraten. Mati pa ga je na mojo žalost in presenečenje slepo ljubila in se zavzemala zanj, namesto da bi mene branila in varovala pred njim . .. "Prezira me," sem dejal v solzah teti Luizi, "ampak le kaj sem mu storil?" "Pomiri se!" je odgovarjala ta zlata duša, "ti si tak ko tvoj ubogi oče. Vedno pretiravaš majhna razburjenja in žalitve, i (Dalje prih.) STENE POSLUŠAJO V sedanji vojni se često o-menja, da "imajo zidovi ušesa." Ta fraza,- ki se pojavlja v literaturi v začetku 16. stoletja, je jzdaj pojasnjena po za-slugi nekega ženevskega zgodovinarja. Ko je kraljica Katarina Medici prišla na Francosko,- je prinesla s seboj ne le preudarnost svoje rodovine, temveč tudi veliko mero nezaupljivosti. V Louvreu si je dala namestiti naprave, ki so ji omogočala prisluškovanje pomen-kov, ki so se vršili daleč od nje. To prisluškovanje se je vršilo na temelju posebnih akustičnih zakonov s »pomočjo dimnikov. Tako se je nekega dne pojavila krilatica, da "zidovi slišijo." Katarina Medici je vedno bila poučena, kaj govore o nji drugi ljudje in je po tem uravnavala svoje vladanje. -o- DOBRO MU JE POVEDAL V Meknesu so pripeljali preti preiskovalnega sodnika bivšega francoskega notranjega ministra Georgesa Mandela, ki je vodil notranje ministrstvo v vladi Paula Reynau- da. Med obtožencem in sodnikom je prišlo do naslednjega dvogovora: Preiskovalni sodnik: "Vaše ime?" Mandel: "Georges Man-del." Preiskovalni sodnik: "Vprašam vas, kakšno je vaše pravo ime." Mandel: "Kakor vidim hočete od mene dobiti izjavo, da sem Žid in da se pišem Jeroboam E.otschild. Dobro, ždaj sem vam povedal, kar ste zahtevali. Ce pa mislite, da je to sramota, vas opozarjam, 'da je sramota tudi to, da ste od Žida sprejeli imenovanje. Ne pozabite, da sem bil jaz tisti, ki je podpisal vaše imenovanje za preiskovalnega sodnika !" Zaslišanje je bilo s tem pre kinjeno, preiskovalni sodnik je vložil prošnjo za takojšnji od pust iz službe . .. J. M. Trunk, ŽEN1TNA PONUDBA V svrho ženitve bi se raci seznanil s kako žensko, v starosti od 40 do 50 let, katero bi veselilo življenje na farmi. Oglasi naj se na naslov: Mr. Jack Dolence, Route No. 1, Elk, Washington. "ŠIRITE AMER. SLOVENCA' POŽURITE SE, DA NE BOTE PREPOZNI! r Stenski koledarji "Am. Slovenca" gredb letos hitro izpod rok. Le še komaj 200 jih je na roki. Takoj ga naročite zase, ali svojim domačim, dokler ga ne zmanjka. Letošnji stenski koledar "A. S." je pravi kras za vsako hišo. Stane s poštnino za tu in stari kraj le samo: - 20 eentov Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West €ermak Road, -:- -:- Chicago, Illinois. Krasota za vsak dom! Nekaj novega za vsak dom! RCAVtcfooea, VRH 207 Na kateri doma rekordirate plošče! RADIO IN VICTROLA SKUPAJ krasno narejena, ki okrasi vsak dom tudi v pohištvenem oziru. Nedavno od tega je bilo nekaj proslav v Jugoslaviji in še kje drugje o — zedinjenju, Dosti ni bilo, dasi je nevarnost razkosanja še vedno pred vratmi. Pri povprečni menta-liteti politično in narodno malo prebujenih krogov nihče ne more pričakovati, da bi bilo pravega umevanja takega ze-dinjenja. Velja: vsak zase, le Bog za vse. To velja pa le za Boga, pri naših ljudeh večinoma: vsak za se, in pod nobeno ceno za drugega ali za vse. Pri političnem in narodnem naziranju so nam pokrivali mize le tuji elementi in tem je šlo za to, da nas raztrgajo, ločijo, med seboj na-hujskajo in tako nad nami vladajo. To je šlo skozi stoletja. Vsaka ideja o zedinjenju je Jerica-revica. Ni čuda, da je zedinjenje in kaka proslava bolj mršava roba, da preide dan zedinje-nja, kakor je prešel lanski sneg. Pa je le nekaj tudi v nas, ko ničesar ni v nas. Pri kritiziranju zedinjenja ali proslave o zedinjenju smo na nogah in še kerlci, kavlji smo, da zedinjenje ali proslavo čim bolj osmešimo in jo prikažemo kot zadevo nekih prismojenih in prismuknjenih ljudi. Tu smo na mestu in kavlji. Pri takih razmerah in taki mentaliteti je le eno mesto za nas: suženjstvo. Pri suženjstvu ni proslav, niti ne more biti zafrkavljanja. Za sužnje velja le eno: šuti! Zabavna storija, ki utegne imeti nekaj posledic. Vedno isto. Angleži so bombardirali Reko in tudi Šušak. Sušaka prav gotovo niso bombardirali namenoma. Poročajo pa, da je bila škoda na Sušaku velika, in ta škoda bi lahko škodovala Angležem, škoda na Reki pa je bila neznatna, in toraj ni bilo škode za Lahe. Ampak taka in slišna poročila so le za naivneže. RADIO APARAT je opremljen z najnovejšimi opremami. —- Ima 10-RCA posebnih Victor tubov z ma-j gičnim očesom. — Močan 12-palčni "Loudspeaker". I Praktično kontrolo, s katero se poljubno sprejema 1 debelejši, tanjši, glasnejši ali mehkejši glas, kakoršen j ton komu ugaja. Vsa oprema moderna najnovejše- j ga izvira. j .........\ 1 stane: pfl dobite breste i no ' v . I tehtanje. VICTROLA vam sama automatično spreminja 10-palčne in 12-palčne plošče. Plošče igra glasno, kakor bi vam svirala največja godba pred vami. — Glas se da poljubno regulirati, mehkeje, debeleje, tanjše, kakor kdo ^li. Plošče lahko sami rekordirate SESTAV ima zraven pripravo, s katero rekordirate sami, to je da napravite sami svoje lastne plošče. Morda imate sina, hčerko, ki je pevka, morda znate sami zapeti kako domačo pesmico. Tu na ta aparat zapojete, ali zaigrate na kak inštrument, bodisi na harmoniko, gosle, kitaro, ali kar že in rekordirate sami doma. Plošča je takoj porabna in lahko isto potem igrate takoj, da čujete sami svoj lasten glas, kak glas imate, ali kako igrate. To je zelo zabavno in premnogi zdaj rekordirajo sami doma, pesmice, deklamacije, govore, itd. Tudi vi poskusite to. Obilo zabave bote imeli pri tem. Vse to imate v skupnem (Combination) Radio in Victroli. Za vaš stari Radio dovolimo zelo liberalen popust. Pridite in oglejte si ta aparat pri nas predno si nabavite drugega kje drugje, da vidite kaj tu dobite. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, -:- Chicago, Illinois Ko je Hitler zablical ;tudi dol v Rumunijo, se je nekaj stemnilo v Moskvi. Slo bi bilo zaenkrat za to,'kdo ima besedo tam pri .izlivih Donave, Vsedimo se toraj h konferenci: Nemci, Rumunc*, Rusi in Lahi. Zdaj poročajo, da je konference konec, konca pa ni. Še več. Kaj ima Lah tu opraviti? Tako so grbančili čelo Rusi. Pa je rekel signor Musso, da imajo tam dvoje ladjic, ki imata italijansko zastavo. To je bilo celo Rusom preveč. Posledica je bila, da so se Rusi in Lahi dejknskq spopadli in drug drugega še pogledali niso, ko so odšli brez konca ob k o n c u konference domu. Churchill je svetoval Lahom v govoru, naj se iznebijo Mus-solinija. Angleži imajo nekaj in precej uspehov, še več morda Grki. Ampak Churchillov apel bo težko kaj izdal. Prvič je totalitarizem s svojim vladnim aparatom hud šment, ni nobena francoska demokracija (?), da bi se v tovarnah lahko plesalo mesto delalo, in drugič bi šle z Mussolinijem vse nacle na rimski imperij, ki je le prešel vsem Italijanom močno v kri, pred vsem prešel v kri laški mladini. Angleži morajo Italijane poraziti na polju mejdana, poraziti vojaško, potem šele bi bilo mogoče misliti na kak notranji preobrat. Silo le s silo,xje hudo grdo in krvavo, ampak pri sedanji mentaliteti ni druge pomoči. Da kak ujet poveljnik izjavi, da Lahi niso s srcem pri vojni, to so prazne bajže, ker vsak se skuša na kak način opravičevati za poraz. Sam Churchill je omenil, da Mussolini ni ravno na glavo padel, in Mussolini dobro pozna nemško vojno mašino in upa tudi pri porazih na to mašino, Angleži pa dozdaj te mašine niso poznali in se jim šele zdaj malo oči odpirajo, dasi je že enajsta ura in tako, tako pri vseh zdaj resnih angleških naporih. Naj so apeli, najboljši apel pa je pri orožju le orožje, pri sedanji borbi edinole najbolj odločna borba. -o- Naznanilo Planinka zdravilni čaj "BAHOVEC" iz Ljubljane, je še ved no na razpolago. Svetovnorslavno sredstvo zoper bolezni želodca, ledvic, črevesja ali žolča. Tudi zoper zaprtje in za utrjevanje krvi. Cena sedaj: 1 škat-lja $1.25, 2 šk. $2.40, 3 šk. $3.50. PRATIKE so i tudi dospele. Biasnikovc in Družinske, zaloga pa je majhna Kdor Pratiko želi, naj takoj naroči Cena 25c komad. Španski žefran, Muškatov cvet ali Lor-ber jagode. Cena velike škatlje 50c. Tavž.entrože, Kamelice, Encjan, La puh, Lipovo cvetje itd. v škatljah po 50c. Mešani čaji Knajpovih zdravil za želo dec, za pljuča, zoper prehlad, ledvice, čreva itd. v škatljah po 75c. Z vsakim naročilom od $1.50 ali več oošjemo zastonj naš krasen VELIK STENSKI KOLEDAR. Steve Mohorko Co. 704 South 2nd Street, MILWAUKEE, WIS. Skočil v Dravo Nedavno je v neposredni bližini Ptuja skočil v Dravo 24 letni Simon Svinšek iz Po-brežja. Drava je njegovo truplo naplavila pri Sv. Marku, kjer je bilo tudi pokopano. CENZURA Pošta z našim starim krajem, zračna in navadna, še vedno posluje, samo vojna cenzura povzroča znatne zamude. Izredno točne pa so brzojavne zve. ze. Zato je brzojav (kabel) priporočljiv pri pošiljanja denarja v stari kraj. Naše nove cene so. Za Din. I! Za Lir $ 3.00.......... 150 II $ 4.85......... 100 5.75.......... 300 li. 9.20........ 200 9.00.......... 500 II 13.50.......... 300 17.50.......... 1000 II 21.75.......... 500 3-1.00.......... 2000 II 43.00..........100Q 82.50.......... 5000 II S5.00.........2000 lr.o.oo..........ioooo || 210.00..........5000 Navedene cene veljajo za izvršitev potom zračne pošte, za brzojavno izvršitev'pa je treba poslati $1 več pri vsaki pošiljki. — Pri večjih zneskih se dovoljuje sorazmeren,, popust. Vse pošiljatve naslovite na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Street, New York, N. Y. Dr. Frank T. Grill ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira na 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zrečer. — Ob sredah in ob nedeljak po dogovoru. Stanuje na 1818 W. Cermak Rd. Tel. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027 Sreda, 15. januarja 1911 Sran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC "Ljubezen, ki ubija" $200.001