V II. izdaji! Zanimanje za k-oledar KZ 3'e toliko, da je prva izdaja pošla. Bilo je treba novo izdajo prirediti. In ta je sedaj že na razpolago. Ker pa ni bilo mogoče ugotoviti, koliko bi še bilo kupcev za ta koledar, je ta druga izdaja izšla v manjšem številu. Kdcr torej koče dobiti žepni koledar KZ z varstveno sliko, naj se požuri! Cena koledarja je 11 Din (10 Din in 1 Din za poštnino). Koledar dobiš pri krajevnih kmetskih zvezah, ali ga pa naročiš sam, oziroma z drugimi skupaj, tako, da pošlješ 11 Din za izvod naprej Tiskarni sv Cirila v Mariboru, Praznih farcitosfi. Varčnost — naša narodna dolžnost. 31. oktober je svetovni praznik varčnosti. Vsa^' en dan v letu naj bo posebno posvečen delu za širjenje varčevanja. Med narodi sveta se bije hud boj. Ta boj 3'e v prvi vrsti gospodarski. In ta boj se bo odločil na fronti varčevanj^a. Zato moramo Slovenci ne samo zaradi ljudskega blagostanja, ne samo radl gospodarskega napredka, ampak zlasti tudi radi svoje narodne zavesti poskrbeti, da varčnost postane naša narodna lastnost. Nebroj je razlogov, ki nas silijo K varčnosti. Ni to le skrb za naše živlljenje v sedanjosti in bodočnosti. Ni tukaj le socijalni obzir, da moramo skrbeti in varčevati, da ne bomo v breme občnosti. Ni tukaj le gospodarski smisel, da imamo veselje pridobivati in ustvarjati nove dobrine potom varčevanja. 1. Varčacst — skrb za bodcčaos*. Varčevanje je predvsem skrb za bodočnost. Kdor varčuj^e, ta 3#e pameten, je previden, ker misli na bodoge dni, na bodoča leta, na svoja stara leta. — Zgodba starega testamenta o sanjah egiptovskega faraona nam j'e še vsera znana. Njegove santje o sedmih debelih kravah in o sedmih suhih kravah je egiptovski Jožef razložil tako, da bo najprej sedem rodovitnih let, katerim bo sledilo sedem hudih let. In faraon je modrega Jožefa postavil za žitnega komisarja cele države. Jožef je postal vrhovni vodja za varčevanje naroda in vrhovni upravitelj zalog, ki jih je narod v sedmih letih nakopičil. V sledeCih letih nerodovitnosti pa je Jožef te razdeljeval. Tako je bil Jožef rešitelj celega naroda pred lakoto in poginom. Ta zgodba je za nas vse poučna, poučna zlasti za kmeta in obrtnika, ki živita od dohodkov svojega zemljišča, oz. svoje obrti. V dobrih letih, kadar je bogata žetev, kadar je dosti zaslužka, je treba misliti na huda leta. Zato pa moramo del izkupička, oziroma zasluž ka, devati na stran za huda leta! To načelo naj velja zlasti tudi za mladino. Mlada leta so leta priprate, ko si je treba nabirati zaklade za starost, so Ieta moči, ko s pridnim delom lahko toliko zaslužimo, da denemo marsikaj na stran. Mlada leta so leta vzgoje, ko se odloča, ali se bomo navadili varčevanja in postali dobri gospodarji in dobri družinski očetje, ali pa se ga ne bomo navadili in bomo iz lahkomiselnih mladeničev postali še bolj lahkomišljeni zapravljivi gospodarji, nesposobni skrbeti za svojo družino. 2. Varčevaaje — pogoj napredka v kmetijstvu. Varčevanje je pa tudi pogoj napredka v gospodarstvu. Vsevprek dandanes zdihujemo pod težko gospodarsko krizo. Pripovedujejo nam, da je naše gospodarstvo treba izboljšati tako, da bomo več pridelali, pridelali boljše kakovosti pridelek in pridelovali tudi ceneje. Toda vse to je nemogoče, ako nimamo kapitala. Vsako izboljšanjc in napredek kmctijskega gospodarstva je strogo vezan na en poglavitni pogoj: na kapital. Kapital, ki naj bo kmctu poceni na razpolago za izboljšanje njepovega gospodarstva, pa mora kmet privarčevati. V tem je ravno veliki pomen naših hranilnic in posojilnic, da mladino in odrasle — k varčnosti in te \iavajajo vse ljudstvo, vse stanove — prihranke potem po nizki obrestni me- ri posojajo za izboljšanje gospodarstva ali za pomoč v nesreči. 3. Vzgoja k varčnosfi v družini. Če hočemo, da bo varčnost postala naša narodna lastnost, moramo z vzgo jo k varčnosti začeti pri mladini. Najuspešnejše se more vzgoja k varčnosti vršiti v družini. Družinsko življenje in druži^sko gcspodarstvo nudi na tisoče prilik, da otroke z vzgledom in z bessdo navajamo k varčsicsii. K varonosti jih navajajmo pri jedi, da ne propadajo ostanki jed.il. K varčnosti jih navajamo pri obleki in obutvi, da se luknja zakrpa, še predno je ves rokav raztrgan in da se na ta način varujemo pred nepotrebnimi in prezgodnimi velikimi izdatki za novo obleko, za novo perilo, novo obutev. K varčnosti jih navajamo pri delu na polju, v vinogradu, v hlevu, da ne propade noben, tudi ne najmanjši del pridelka, ki ga nam je rodila zemlja, obdelovana s stro.ški in s potom. Zlasti pa naj se vzgoja mladine k varčnosti vrši v tem, da se ne navadi denar lahkomišljeno izdajati, iemvsc da se fao mladma nasprc.no navadila trikrat clinar v rcki obrniti in dobio premisliti, predno dinar izda, Koliko tisočev, lahko trdimo: milijonov slovenskega narodnega kapitala bi bilo rešenih, ako bi povsod v pravem času začeli s tako vzgojo k varčnosti, ako bi po načrtu in promišljeno začeli loviti v mrežo vse tiste dinarje in kovače, ki jih mladina po nepotrebnem izdaja za sladkarije, za igrače, za igro, za lišp, za modno obleko, za pijaco, za kajenje, za veselice itd. itd. Zato bi bilo pravilno, da poleg navajanja k varčnosti pri jcdi, obleki in pri delu itd. začnemo v družinah pri otrokih, pri fantih in dekletili reševati dinarje in kovače, ki gredo za ravnokar navedene nepotrebne izdatke. 4. Dcmr.či hrasilniki (šparovčki). In najprikladnejši način proti vsem bližnjim priložnostim za zapravljanje je ta, da v vsaki družini za vsakega o- troka, za vsakega fanta in za vsako dekle usivarimo bližnjo priložncst za vaičsva-ila. Taka bližnja priložnost so dG-nači IiranilBiki, ki naj bi res proflrii v vse družine, tako da bi bližnja priložnost za varčevanje postala močnejša od bližmje priložnosti za zapravljanje. Ne gre pri tem samo za gospodarski uspeh, da rešimo vsako leto tiste milijone dinarjev, ki bi sicer šli za nepotrcbne izdatke. Gre nam pri tem predvsem za vzgojo t&h fantov in deklet, za njili življenjsko srečo! Življenjska sreča pač obstoji v tem, da nismo igrača v rokah svojih navad in razvad, ki izviraijo iz zapravljivosti — temveč da s pamctjo in previdnostjo vodimo svoje gospodarstvo, da kot dobri gospodarji, dobre gospodinje moremo družini nuditi ne le vzrejo, ampak tudi vzgojo. Za vzrejo in za vzgojo dru žine so dandanes potrebni prihranki, ki jih ustvarja varčnost. Zato bi vsaj eno stvar skušali vsevprek izpeljati za praznik varčnosti §e tekom te zime, da si namreč v domači hranilmci in posojilnici uabavimo domače hranilnike in jih kot najlepše da tilo damo naši mladini! To nsaij skušajo izvesti vse družine, pa bodo gotovo najbolj učinkovito proslavile — dan varčnosti! Ąpra§an(@ in odg@Ą©ri. 6. B. v 0. Ali in kako se morajo očistiti steklenice, v katerih se je preje nahajal bencin, petrolej ali različna druga olja? O dg o v o r: Te steklenice se lahko z malimi potroški očistijo vsake nesnage. Važno je le, da vemo, kaj je bilo prej v steklertici. Ako je bil v steklenici petrolej, ttencin ali katerokoli mazilno olje, se očisti steklenico na sledeči način: V steklenico se vlije toliko olja, bodisi bučnega, lanenega ali nainiznega, kolikor ga je potrebno, da se porosi, oziroma omoči cela steklenica. Nato se prilije ravno toliko špirita in za eno kavino žličko salmijaka. To vse se dobro premeša in pretrese, potem pa se steklenica izplakne z vrelo vodo. Za slučaj, da ima steklenica še vedno duh po petroleju ali bencinu, ali da je še mastna, se razreže polovica surovega krompirja na drobne kosce in te kosce se dene v steklenico. Ta krompir se izplakne z vrelo vodo. Steklenica je potem gotovo čista in brez vsakega duha. Ako pa je steklenica onesnažena od namiznega, bučnega ali lanenega oIja, je čiščenje še enostavnejše in sicer: Polovico surovega krompirja se razreže v drobne kosce, katere se dene v steklenico. V steklenico se vli3-e voda in po malem pretresanju zopet izlije. Ko steklenico oplakneta z mrzlo vodo, je steklenica čista. Z. P. v P. Vi ste pasll vašo živino na sosedovem travniku. Jasno je, da ima sosed pravico do odškodnine. Za cenitev škode, oziroma za odmero odškodnine pa je važno sledeče: Ali ste pasli pred koš njo ali po košnji? Ali ste pasli dnevno, redno, ali vam je živina le katerikrat užla na sosedov travnik? Ako upoštevamo vaše navedbe, je odškodninski zahtevek v znesku 500 Din vsekakor previsok in za določitev odškodnine so pač merodajni sodno, oziroma glavarstveno zapriseženi cenilci. Pišete nam, da je višino odškodnine cenil g. župan. Ako je gospod župan obenem tudi sodni cenilec, je gotovo ravnal po svoji ^estl in ni dvoma, da je bil pri tej cenitvi popolnoma objektiven in nepristranski. Ako pa ni sodni cenilec in ste prepričani, da škoda ni tako velika, po tem pa zaprosite za sodne cenilce. Čisto sam-o po sebi pa se razume, da je škoda, oziroma odškodninski zahtevek za polovico manjši, ako .morete dokazati, da je na tem travniku pasel tudi nekdo drugi svojo živino. To postopan3'e pa 3'e zvezano z nemalimi stroški, in nosila jih bodeta pač vi sama, ako niste v pravici. Najbolje pa je, da se s svojim sosedom mirno in prijateljsko poravnate, ker naš star pregovor: Kjer pričkata se dva, tretji dobiček inia — je še vedno resničen. A. B. v M. V nedeljo popoldne sem na uzdi peljal svojega dveletnega žrebička na izprehod. Na glavni cesti je nama pridrvel nasproti avtomobil. Konjič, začuvši hupo, je pričel skakati in se plašiti, in sicer tako močno, da sem ga moral držati z obema rokama in nisem avtomobilistu mogel dati znamenja, da naj avtomobil ustavi. Avtomobilist se ni zmenil za moj težaven položaj in je z nezmanjšano brzino drvel mimo naju. Ko je privozil do naju, 3'e konj odskočil in mene z vso silo vrgel v bližnji jarek. Uzda se je odtrgala in konj je v divjem diru bežal po cesti. Avtomobilist se tudi sedaj ni zmenil za nesrečo in 3*e vozil naprej. Jaz sem se močno potolkel. tako da že dva dni ne morem ničesar delati, konja so pa tudi še le proti večeru vsega premočenega vjeli in seda-j hudo kašlja. Jaz sem z lastnikom avtomobila, ki je tedaj slučajno sam vozil, govoril in sem zahteval od njega odškodnino. On pa mi je rekel, da sem cele nesreče sam kriv, zakaj pa nisem dvignil roke in mu dal znamenje, da se konj plaši. Prosim za nasvet, kako mi je v tem slučaju postopati? O dg o v o r: V tem slučaju je za vso nesrečo odgovoren samo avtomobilist. Ne samo da vam mora povrniti vsako najmanjšo škodo in plačati odškodnino za vašo poškodbo, ampak on bode tudi kaznovan, ker se je pregrešil proti cestnopolici3'skemu redu. M. 6. B. D. Vaše vprašanje nam je nejasno. PoSlljite nam natančne podatke in želje, kaj z otrokom nameravate. Travnik je mati kraetije! To vedno povdarja kmetovalcc. Srečen je, ako ima mnogo dobrih travnikov. Toda za svoj travnik kmetovalec navadno malo žrtvuje in ga pusti neobdelanega. NaS kmetovalec še precej vestno obdeluje in gnoji svoje njive v jeseni, svoj travnik pa navadno pušča brez nage. Zakaj, travniki so poraščeni z zeleno rušo, ki spomladi po prvih solnčnih žarkih spet sama ozeleni. Vsled tega pa vendar ni potreba na travniku nič delati! Ka,jti vsako leto travnik itak sam zazeleni in seno raste. Če na travniku raste med redkimi in visokimi travami mnogo plevela, to še ni najveČ3'a nesreča, kajti pokošeno seno in plevel istotako napolni kozolec in živina bo pojedla to seno, če bo lačna. Da je pa med pokošenim senom tudi mnogo — strupenega plevela, na to nikdo ns pomisli. Kmetovalci, ki tako rnislijo o svojih travnikih, ne bodo. daleč prišli s svojo živinorejo. Krava pri gobcu molze! Kolikor se kravi da hrane v obliki sena, oziroma drugih poljskih pridelkov, toliko da ona mleka, oziroma pridobi na težinl. Travniki so z vsakoletno košnjo izčrpai"o s precejšnjo količino rastlinske hrane, vsled tega moramo od časa do časa travnikom vrniti rudninsko hrano, ki jo v obliki sena odpeljcmo domov in pokrmimo živini. Zelo dobro je, ako ima kmetovalec toliko lilevske- ga gnoja, da lahko vsako četrto leto dobro pognoji svoje travnike. Ako želi kmetovalec vsako leto imeti dobro košnjo, potem mora travnik gnojiti vsako leto. Tu mu pride na pomoč umetni gnoj. Sedaj v jeseni moramo travnike pobranati in pognojiti z Nitrofoskalom Ruše, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij obenem. Ako so travniki vlažni, potcm moramo najprej izkopati jarek, tako da so lahko voda odteka. Na mokrem travniku no pomaga nikakšno brananje in gnojenje. Z jcsenskirn obdeiovanicm travnikov dosežemo prvo to, da zravnamo površino travnikov in krtine. Nadalje rušo z ostrimi Eobmi brans raztrgamo in na ta način se omogočuje pristop zraka v zemljo. Nadalje lahko travnik, ki je dobro pobranan, v mnogo večji meri upija padavine in na ta način preskrbi sebo 2 dovoljnimi množinami zimske vlage, tako da spomladi, oziroma poleti, ko nastane suša, lahko korenje od trav 8e vedno vsrkava dovoljno vlage. Zelo dobro je tudi, ako se travnik pognoji z apnenim dušikom. Seveda se mora v tem slučaju za polno gnojenje poleg apnenega dušika rabiti tudi fosfatno In kalijevo gnojilo, če hočemo doseči popoln uspeli. Do pred kratkim je veIjalo pravilo, da se travnike ne gnoji prcveč z dušikovimi gnojili, ker se na ta nač.in zmanjša sestavina ruže v odfitotkih detelje. Novcjši mnogoštevilni poskusi pa so dokazali, da temu ni tako. Travnike pognojimo z apnenim duBikom in seveda tudi z vsemi ostalimi potrebnimi gnojili. Razvijajo se visoke, srednje in nizke trave, procent detelje pa nikakor ne nazaduje. Travnik, gnoJen z apnenim dušikom, da mnogo dobrega sena, v katerem je procent belijakovine mnogo večji. Ravno beljakovino pa so za hrano živine velike važnosti. Torej, kmetovalec, ako želiš pridelovati mnogo krepko hra>ne za tvojo živino, potem ne zamudi sedaj v jescni svojih. travnikov pobranati In jih dobro pognoji! Domači hranilniki so res najprikladnej?e srcdstvo za vzgojo k varenosti v družini. To je prav dobro razloženo v današnjem članku: »Praznik varčnosti«. Vprašate se, kje pa naj dobimo take domače hranilnike? Pojdite v branilnico in posojilnico in zahtevajte jih. Radi vam jih bodo dali, če jih nimajo, Jih bodo pa takoij naroČili pri Zadružni svezi v Ljubljani. Eoljo za sadna drovesa in vsake vrste rezan le.9 prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25. MariJjorskl trg. Na mariborski trg v soboto 'dne 25. oktobra 1930 so pripeljali Speharji na 53 vozeh 126 kornadov zaklanih svinj: kmetie 23 voz krompirja, 2 voza čebule, 46 zelja, scna in slame ni bilo. Svinjsko meso je bilo po 15 —27, špeh 17—20, krompir 0.75—1.50, Pebuia 2—2.50, zslje 0.75—1, pšenica 2—2.50, rž 1.75, Ječmen 1.75, oves 1.25—1.50, koniza 2, ajda 1.50, ajdovo pSeno 5, proso 2.50, kokoS 30—40. _»i8čar-c. 25—70, raca 25—LO, stos 00—70. curan 55—80, divji zajcc 30—40, surevi kostanj 2—2.50, pečeni koatanj G, jaboika 3—G, hruške 5 —10, grozdje 5—12, mleko 2—3, smetana 12— 14, surovo maslo 38, jajca 1.25—1.75, med 15—] 1S Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 4. oktobra 1930 se je pripeljalo 299 svinj, cene sc bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari eden po 90—100 Din, 7—9 tednovi stari po 150—200 Din, 3—4 mesece stari po 250 450 Din,' —G00 Din, 5—7 mesecev stari po 400 8—10 mesecev stari po 510—650 Din, 1 leto po 900—1000 Din, 1 kg žive teže 10—13 Din, 1 kg mrtve teže 15—17 Din. Prodalo se je 216 ko- madov. Gospodarj., gospodiaja, pozor! Kakor vsako loto, tako si morate tudi letos nabavitl toplaoblačila. Da pa dobite po znižani ceni, se o- glasite v trgovini Mira Penič, Maribor, Ve-!trinjska nlica 9 (preje pri zadrugi). — Tamdobito dobro kmečka blago, kal;or: vseh vrstštofe, mo-.no h!ačevino, različno platno, bla-go za ženske plašče in obleke, močne parhan-te in flanele, štrikane robce (freče), moške,ženske in otročje jopice, najnovejšo svileneronce, posteljns odeje, koce. — NadaJjo do-bite najmočneiše podplate, nepremočljivo us-njo in prima bo-ks, kakor tudi špoceri.jskoblago in umetna gnojila. 1320