Stran 57.
Kmetijstvo.
Vinska klavzula.
Trgovinsko ministerstvo je pred kratkim začelo zbirati statistične podatke in drug materijal glede upliva trgovinskih pogodb z Nemčijo in z Italijo na naše gospo darske razmere in v raznih deželah se je že začelo prav živahno gibanje, ki meri na to, da se je pri bližajoči se obnovitvi trgovinskih pogodb dosežejo boljše in primernejše določbe.
Nobena stvar ne označuje našega slovenskega be* raštva tako dobro, kakor okolnost, da se skoro nihče ne zanima za tako velevažno stvar, kakor je obnovitev trgo* vinskih pogodb z inozemstvom. Temu ni vzrok indolenca, ampak vzrok je to, da smo Slovenci po trgovinskih pogodbah le v jako majhni meri prizadeti. Zaostali smo pač v vseh ozirih, najbolj pa v gospodarskem.
Prav za prav smo pri trgovinskih pogodbah inte-resirani samo glede izvažanja bukovega lesa in glede uvažanja italijanskega vina. Izvoz takoimenovanih tavolet iz bukovega lesa kakor sploh našega lesa je v zadnjih letih močno padel. Posebno izdelovanje tavolet je vsled amerikanske konkurence malone popolnoma zastalo in se ne bo moglo povzdigniti, dokler se v trgovinskih pogodbah izrecno ne določi, da se mora vse importirano južno sadje uvažati v zabojih iz avstrijskega bukovega lesa. Kranjski deželni zbor se je za to stvar že opeto-vano energično zavzel in je vsled tega upati, da se pri sklepanju nove pogodbe ugodi zahtevam kranjske dežele. To se toliko laglje zgodi, ker se Italija bržčas ne bo dosti upirala.
Vse drugačne težave pa bodo z odpravo vinske klavzule, to je tiste določbe trgovinske pogodbe z Italijo vsled katere se plačuje se uvoz italijanskega vina v našo državo le jako nizka carina. Še predno je bila uveljavljena vinska klavzula, se je na dolgo in na široko pisalo in govorilo o škodi, ki zadene vsled nje vse vinarstvo zlasti na Primorskem, v Dalmaciji in tudi na Kranjskem. Toda vse dokazovanje je bilo bob ob steno. Gospodje pri zeleni mizi so bili sklenili, da se dovoli Italiji s svojim vinom delati konkurenco domačim producentom in ta njihova volja je tudi resnično obveljala. V državnem zboru je bilo sicer nekaj nasprotovanja, ali vsi ugovori so bili le bolj akademični, nihče se ni potrudil, da bi se bil rano in brezobzirno uprl vinski klavzuli, da bi bil resno skušal preprečiti nje sprejetje.
Zdaj ga pač ni človeka, ki bi se upal zanikati, da je vinska klavzula domače vinarstvo silno oškodovala. Posebno veliko škodo je ta klavzula provzročila v Dalmaciji in na Primorskem. Prej je v teh deželah imelo vino, ki je vender njih poglavitni pridelek, dosti visoko ceno in se je dobro prodajalo, v tem ko je danes dalmatinsko vino izgubilo nad polovico cene.
Vinska klavzula je za Dalmacijo in za Primorsko bila prava katastrofa. Dalmatinci in Primorci se vsled tega že zdaj krepko zavzemajo za to, da bi se pri obnovitvi trgovinske pogodbe ta stvar za nas ugodno ureiila,
Pa tudi Kranjci bi imeli dovolj vzrokov, da se lotimo te zadeve. Pri nas na Kranjskem sicer laška konkurenca ni toliko škodovala, kakor na Primorskem in v Dalmaciji, a vzlic temu nam je provzročila dosti znatno dejansko škodo Gotovo je, da se naša izborna kmetijska družba z vso odločnostjo zavzame za varstvo teh kmetijskih interesov, a potrebno bi bilo, da se zavzamo tudi drtige korporacije, v prvi vrsti naš deželni zbor.