PoStnlna platana d gctmrtnl V dubllant, sobota 10. apdla 193? Cena 1 Din, s prilogo S Din SUu. 80 Z Ilustrirano prilogo "Teden o slikah«« leto II. Pot kneza namestnika Pavla v Prage Praga, 10. aprila. CTK. Pred odhodom predsednika republike dr. Beneša iz Belgrada so določili, da bo knez namestnik Pavle obiskal Češkoslovaško. Datum za ta obisk bo v kratkem objavljen. Po uradnem poročilu češkoslovaškega tiskovnega urada smatrajo, da knez Pavle ne bo prišel v Prago pred letošnjo jesenjo, še verjetneje pa je, da bo do tega obiska prišlo prihodnjo pomlad. V poštev bi prihajal predvsem konec meseca maja ali začetek junija 1938. Predsednik republike dr. Beneš se je pripeljal v Prago predvčerajšnim ob 4. popoldne. Na postaji ga je pozdravila vsa vlada, zastopniki oblasti in velika množica ljudi. Pri prihodu je dr. Beneš izrazil svoje popolno zadovoljstvo z uspehi svojega potovanja in izrazil svoje veselje nad prisrčnim sprejemom, ki so mu ga v Jugoslaviji pripravili dvor, vlada in ljudstvo. Zunanji minister dr. Krofta, ki je predsednika na njegovi poti spremljal in se z njim vrnil _ v Prago, bo na današnji seji ministrskega sveta izčrpno poročal o zadnjem sestanku stalnega sveta Male zveze in o obisku predsednika dr. Beneša v Belgradu. Podobno poročilo bo imel tudi pri zunanjepolitičnem odboru senata in poslanske zbornice. Predsednik dr. Beneš je včeraj obiskal bivšega predsednika Masaryka in mu poročal o svojem potovanju ▼ Belgrad in o uspehih tega potovanja. Dr. Beneš o Habsburžanih Praga, 10. aprila, c. Včeraj je znani francoski framasonski tednik »La Marianne« objavil vsebino razgovora znanega pisatelja Rachefoucaulda s predsednikom Benešem. Dr. Beneš bi mu naj bil tudi rekel, da sedaj CSB ni več tako nasprotna vrnitvi Habsburžanov v Avstrijo. Češkoslovaški uradni tiskovni urad objavlja zvečer, da ta del razgovora ni točen in bi bil lahko pisatelj na pristojnem mestu dobil takoj točno in jasno pojasnilo o tej zadevi. Bruseliske volitve v geslu: ,Rex ali Moskva' Bruselj, 10. aprila, o. Za nadomestne volitve v Bruslju, ki bodo jutri, vlada v Belgiji ogromno zanimanje. V volilnem boju, ki divja po belgijski prestolnici že dve meseca, se vidi, da so te volitve preizkušnja za moč, ki jo imajo v Belgiji tako zvane demokratične in brez razlike precej korumpirane stranke liberalcev, socialistov ter katoliških konservativcev na eni strani, na drugi strani pa mlado narodno belgijsko gibanje Rex, ki hoče pomesti korupcijo, slepomišenje in kompromise. Boj med starimi strankami in med novim gibanjem je tako hud, kakor ga Belgija ne pomni. Za poslansko mesto v Bruslju kandidirata voditelj rexistov Leon Degrelle, kot zastopnik meščanskih strank in komunistov pa sedanji ministrski predsednik van Zeeland. Ker je komunistična stranka, ki z ostalimi nasprotniki Rexa oznaSa kot fašizem, dala javen proglas na svoje pristaše, naj vsi volijo van Zeelanda, je Rex vrgel v volilni boj geslo »Rex ali Moskva«. Ker tvorijo volilno jedro omenjenih meščanskih strank predvsem srednji in mali meščani, ki se komunizma po pravici boje kot živega vraga, je očitno, da bo neprijetna bratovščina van Zeelanda in komunistov vzela van Zeelandu veliko glasov in jjh dala Rexu, drugi pa bodo oddali prazne glasovnice. Nasprotniki Rexa očitajo Degrellu veleizdajo, ker se je sporazumel s fiamskimi nacionalisti, ki se bore proti valonskemu centralizmu in hočejo popolno avtonomijo v okviru belgijske države. Toda Degrelle je na včerajšnjem shodu, ki se ga je udeležilo 20.000 ljudi, prinesel dokaze, po katerih je predsednik vlade van Zeeland natančno vedel za njegove razgovore z nacionalisti in za sporazum. Obveščen je bil o tem tudi dvor. Rexisti sami ne pričakujejo, da bi zmagali v Bruslju. Pri zadnjih volitvah so oni dosegli s flamskimi nacionalisti vred v Bruslju okrog 75.000 glasov, vse stranke s komunisti vred pa, ki nastopajo pri teh volitvah skupno, pa okrog 250.000. Rexistom gre samo za moralni uspeh, to je, da dobe več glasov, kakor 75.000, ker bo s tem dokazano, da njihovo gibanje raste in dobiva vedno več tal. V tem volilnem boju razpolagajo rexisti z velikimi množicami disciplinirane in navdušene mladine, ki je pripravljena za vse in zna tudi udariti, če je potrebno. Nasprotne stranke pa, ra?en komunistov, ki so tudi organizirani v bojnih formacijah, pa ne razpolagajo z drugim, kakor z velikim številom kimovcev ter z vse mogočimi oziri zvezanih koritarjev. V načelnem oziru bodo jutrišnje belgijske volitve važne predvsem za Belgijo, po drugi strani pa tudi za druge države v Evropi. Nadaifevanfe bojev na vseh frontah Biskajsko bojišče, 10. aprila. AA. (Havas). Včeraj so nacionalisti nadaljevali prodiranje ob lepem vremenu. Nad bojnimi črtami je letelo veliko število letal, ki so se vračala po opravljenih nalogah. Vse ceste so natrpane z raznimi transporti, zlasti pa s tovornimi avtomobili, z živili za prebivalstvo krajev, ki so jih nacionalisti zavzeli. Morala Francovih čet je izvrstna. Uspeh nacionalistične ofenzive na biskajskem bojišču je ogromen. Brez dvoma pripada letalstvu velika zasluga. V zraku je bilo neprestano povprečno 100 Francovih letal, ki so bila absolutni gospodar zraka. Letala so s pehoto vred sodelovala pri zavzetju najglavnejših postojank. Med zavzetjem Urciolaje je vladne postojanke preletelo v teku 2 ur 40 letal. Trimotorna letala za bombardiranje so metala razstreliva na več utrjenih hiš, tako da se je sovražnik popolnoma demoraliziran pognal v beg. Tedaj je nastopila pehota in po kratkem očiščenju Grenade je zavzela in utrdila postojanko, ki je ključ do Durangea. Med malimi operacijami za izravnanje bojne črte je davi nacionalistična kolona, ki prodira iz vzhoda, davi zavzela višino Gorobeja, 2 km severo-zapadno od gore enakega imena. Čete generala Franca so zavzele te postojanke po kratkem boju. Baskovski nacionalisti so se slabo upirali. Bodoči odnošaji med Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko Bukarešta, 10. aprila, o. List »Moment«, ki ima dobre zveze z romunskim zunanjim ministrstvom, poroča iz Belgrada, da pričakujejo obisk avstrijskega kanclerja dr. Schuschnigga t Bel-gradu za konce aprila. Ta obisk se bo izvršil na pobudo Mussolinija, ki je svetoval Avstriji, naj sklene z Jugoslavijo podobno pogodbo, kakršno je sklenila Italija. Ta pogodba bo koristila Avstriji tako v gospodarskem kakor v političnem oziru. Glede sestanka Male zveze v Belgradu in glede obiska dr. Beneša piše list, da so se razgovori sukali predvsem o bodočem razmerju držav Male zveze med seboj in o njihovem razmerju do Francije. Francosko-češkoslovaškega načrta o sklenitvi vojaške obrambne pogodbe med državami Male zveze in Francijo niso odklonili, pač pa ga je dr. Stojadinovič dal v proučevanje posebnemu odboru izvedencev, da doženejo, v koliko je ta načrt združljiv z obveznostmi, _ ki Jugoslavijo vežejo na druge države. Torej niso francoskega načrta v načelu odklonili, marveč samo odgodili razgovor o njem. Odločilo bo o sprejetju ali o zavrnitvi mnenje strokovnjakov. Z ozirom na Madžarsko je dr. Stojadinovič dopisniku »Momenta« izjavil dobesedno: »Lahko poveste romunskemu javnemu mnenju, da Jugoslavija ne bo podvzela nobene ločene pobude v kolikor se tiče Madžarske posebej in Podonavja na splošnem, ampak da bo vsak korak na tem področju storjen skupno in na osnovi skupnega in soglasnega sklepa vseh treh zaveznic.« Iz teh izvajanj je razvidno, kakšno bo bodoče stališče naše zunanje politike: Jugoslavija bo ohranila vsa stara prijateljstvo in obveznosti do svojih dolgoletnih zaveznikov in njihovih koristi. V novih prijateljstvih in zvezah pa šla tisto pot, ki ji jo narekajo njene koristi in bo zlasti previdna pri sprejemanju kakih novih obveznosti, pa naj bi prišlo ponudbo za nje od koderkoli. Predsednik turške vlade bo potoval v Belgrad Ankara, 10. aprila. A A. Predsednik vlade Ismet Ineni je snoči odpotoval iz Ankare v Istambul, odkoder bo jutri zvečer z zunanjim ministrom Ruždi Arasom krenil v Belgrad. Na postaji v Ankari se je od predsednika vlade poslovil osebno tudi predsednik republike Kemal Ataturk. Na postaji so bili tudi vsi člani vlade, člani diplomatskega zbora in drugi visoki dostojanstveniki. Za letalsko zvezo s Severno Ameriko so se že začeli spori, kdo jo bo prej uvedel. Francoska vlada namreč trdi, da se je že 1935 začela pogajati a Portugalci glede Azorov, kjer bo treba zgraditi umesno pristajališče. Toda pogajanja so zastala in so Francijo prehiteli Nemci. Našli so sedmo žrtev storžiškega plazu -Zdravka Kostanjevca V snežnem grobu sta še dva Tržič, 10. aprila. Snoči okoli 6 so reSevalci, ki se trudijo že ves (eden, da bi našli še ostala trupla ponesrečencev pod storžiškini plazom, odkrili pod snežnim grobom Zdravka Kostanjevca. Ležal je vznak, kakih 8 m od mesta, kjer sc plaz končuje, torej čisto blizu tam, kjer so prej našli trupla še treh ponesrečencev. Kostanjevec je ležal kakih 6 m globoko pod snegom. Sicer bi človek pričakoval, da bo imel na nogah še smučke, kajti plaz. ki je tako nenadoma pridrvel z višin, ni dovolil prav nič časa. da bi kdo vsaj malo utegnil pomisliti, na kak način bi se bilo mogoče rešiti. Kostanjevec je v trenutku nesreče imel najbrž še toliko prisotnosti in urnosti, da je hitro odpel smuči. Pri njem so sedaj reševalci našli tudi še. foto- grafski aparat, za pasom pa je imel zataknjene smučarske rokavice. Na truplu ni nikjer znakov kakšnih udarcev ali drugih poškodb, zaradi česar bi se dalo sklepati, da se je Kostanjevec pod Bno- J;om zadušil. Reševalee-domačine je vodil oskrbnik jubeljske koče g. Golmajer. On je ponesrečenca tudi našel. Pokojnega Zdravka Kostanjevea bodo danes prepeljali v Tržič, kjer ga bodo položili na mrtvaški oder v Občinskem domu. Pogreb bo jutri ob pol 6 popoldne. Ker domači reševalci še vedno z največjo vnemo raziskavajo svet, kjer je storžiški plaz zahteval devet smrtnih žrtev, upamo, da bodo v kratkem našli tudi še ostala dva ponesrečenca P1 a j b e s a .Viktorja in Lombarja Vinka, Nacionalistična križarka »Almirante Cervera« je bombardirala cesto Santander Pontaron. Bombardiranje ni napravilo nikake posebne škode. Shod Martineza Barria Pariz,'10. aprila. AA. (DNB). Predsednik španskega parlamenta Bario je imel govor na shodu, ki ga je sklicalo več levičarskih zvez. Govor so prenašale vse radijske postaje na Francoskem. Na shodu je bil tudi predsednik belgijskega parlamenta Hymans. G. Bario je med drugim dejal: »Še zmerom čakamo z upravičeno nado, da nam bodo demokracije pomagale.« Nato je govoril predsednik bejgijskega parla-meta Hymans. Dejal je, da grozi po morebitni Francovi zmagi Belgiji ista nevarnost in prav tako tudi Franciji. Rekel je, da ne razume vedenje Anglije glede na položaj v Sredozemskem morju in na gibraltarsko vprašanje. Namestnik predsednika francoskega parlamenta komunist Duclos je nato izrazil svoje obžalovanje, da demokracije niso priskočile na pomoč španski vladi, kakor bi bile morale storiti. Nade generala Mia|e Madrid, 9. aprila. AA (Havas) Poveljnik madridske obrambe general Miaja, je sprejel danes popoldne novinarje, in fim v svoji izjavi tolmačil svoj optimizem glede na operacije, ki so v teku. General Miaja je med drugim izjavil: »Hoteli so vojno, zdaj jo bodo imeli. Zdaj smo mi na vreti, da napadamo. Naša armada se bori dalje. Naše čete so popolnoma obkolile vseučiliško predmestje in nacionalisti nimajo več zveze z glavnimi nacionalističnimi oddelki.« Ob 15 je topniški ogenj nekoliko popustil. Nad prestolnico in bojiščem so letela le vladna letala in sicer tako lovska kakor bombniki s 4 motorji. Ti so se to pot prvič pojavili nad madridskem bojiščem in so francoskega izvora. Zbiranje vladnih čet Vittoria, 10. aprila. AA. Posebni Havasov dopisnik pri nacionalističnih četah na baakUki fronti poroča: Po zaupnih vesteh ni več dvomljivo, da so vladne čete zbrale vse svoje sile ob cesti, ki vodi iz Duranga v Bilbao. Ob cesti eo namreč višine, ki jih je lahko braniti. Zato je verjetno, da nacionalisti ne bodo naleteli na odpor, dokler ne pridejo do vznožja te gorske verige. Glavni oddelki vladnih čet morajo biti že na tem gorovju. Zdi pa se tudi, da je letalstvo zelo zavrlo nacionalistične načrte na tej fronti. Boji pred Madridom Salamanca, 10. aprila. AA. DNB: Po vesteh nacionalističnih radijskih postaj so nacionalisti v več odsekih okoli Madrida odbili napade marksistov. Hude izgube so imeli marksisti pri Casa de Čampo, kjer eo boljševiki pognali v borbo mednarodno brigado. Borba je trajala ves dan. Poziv Špancem v Inozemstvu London, 10. aprila A A. (Havas) Španski konzul v Londona javlja, da |e prejel od svoje vlade v Valenciji navodila, naf vsi Spanci letnika 1932 do 1936 odpotujejo iz tujine v Valencijo, da stopijo v vojsko. Špansko poslaništvo v Londonu razglaša, da so vesti, ki krožijo o tem, da je Azana v Kataloniji interniran, smešne. Poročilo navaja, da je predsednik Azana v zadnjih tednih dal mnoge dokaze svojega delovanja. Zadošča opozoriti na močni moralni vtis, ki ga je napravil na špansko ljudstvo njegov govor po radiu. Edenov obisk v Belgiji London, 10. aprila. A A. DNB: Bližnji obisk angleškega zunanjega ministra Edena v Bruxel-Ieeu je zbudil veliko zanimanje v vsem angleškem tisku. »Times« pišejo, da je ta obisk namenjen razgovorom med Edenom in Van Zeelandom. Eden se bo sestal tudi z zunanjim ministrom Spaakom in tako nadaljeval razgovore, ki jih je imel z belgijskim kraljem v Londonu. »Times« pišejo, da bo Belgija že pred prihodom Edena oproščena obvez iz lokarnske pogodbe, ■ Vesti 10. aprila Judje izgube pravice samoupravnih meščanov v Nemčiji po zadnji odločbi notranjega ministra. Beduini v Siriji so se začeli seliti s svojimi čredami iz notranjosti dežele k morju, zaradi velike suše. Francoske oblasti so morale ukreniti vse potrebno, da so zavarovale polja pred beduinskimi čredami. Prepoved komunistične stranke na ozemlju ženevskega okrožja je prepovedal ženevski zvezni svet. O prepovedi bo še prej splošno ljudsko glasovanje v tem okrožju. Romunski ministrski predsednik Tatarescn pojde v AnikaTO 29. aprila letos. Angleške protestantovske misijonarje izganjajo iz Abesinije italijanske oblasti. Vsi misijonarji so morali oditi že pred veliko nočjo. Grof Ciano pojde v Ankaro, da sklene po- fodbo med Turčijo in Italijo pod konec jeseni, 'ako poročajo turški listi. Najdaljša telefonska proga na svetu je zveza med Argentino in Japonsko, katero so odprli pred dvema dnevoma. Po novi telefonski zvezi sta se najprej pogovarjala japonski in argentinski zunanji minister. Japonsko letalo »Božji vihar« je v 94 urah priletelo iz Tokia v London in s tem doseglo »voj namen, da bo potolklo vse dosedanje rekorde. Pot je bila dolga 16.000 km. Za spravo Nemčije z Rusijo se baje zavzema malce neumni nemški maršal Ludendorff. Baje zahteva tudi odpoved konkordata in pa odpoklic prostovoljcev iz Španije, ker bi Francova zmaga v Španiji pomenila zmago katoliške Cerkve. Tako poroča »Jutro«. Romunski regentski svet je vzel princu Nikolaju, bratu kralja Karola vse pravice, ker se ni hotel odreči zakonu, ki ga je sklenil pred šestimi leti, in ki nasprotuje določilom romunskega kraljevega doma. Francoska socialna stranka bo sodnijsko preganjala organizatorje komunističnih pobojev v Clichy, ker vlada preganja le tiste, ki eo bili žrtve pobojev. Potovanje italijanskega kralja in kraljice v Budimpešto je po vesteh iz Budimpešte odloženo in ga ni pričakovati pred koncem maja. Kriminalne in zločinske filme je prepovedala francoska vlada, ker se je ugotovilo, da so francoski roparji pri napadih na banke, ravnali natanko po takih amerikanskih filmih. Ni pa vlada prepovedala boljševiških propagandnih filmov. Hitler je sprejel v gradu Godesbergu v Porenju več inozemskih diplomatov ter nemških politikov in sicer čisto tajno. Novega razvrednotenja francoskega franka ne bo, kakor trdijo številne vesti v evropskem tisku. Tako je izjavil finančni minister Avriol, ki je označil take vesti eamo kot propagando proti svetovni razstavi. Poljski zun. minister Beck se je na podi iz Francije v Varšavo ustavil na Dunaju in se sestal z državnim tajnikom dr. Schmidtom. Sestanek je bil tajen. Cene življenskim potrebščinam rastejo tudi v Angliji. V treh mesecih se je kruh dvakrat podražil, cena sladkorju je poskočila za 25%, cena sočivju in krompirju pa za 1000%. Preiskavo o političnem ozadju ameriških stavk so zahtevali člani manjšine v zbornici. Toda njihov predlog je bil odbit. 300 uradnikov GPU je dal aretirati Ježov, novi komisar te boljševiške politične policije. Turški zun. minister Ruždi Aras bo konec maja obiskal Bagdad in Teheran. Njegova pot j® v zvezi s poskusi, da se ustanovi blok prednje-azijskih držav. 1000% dobička je ▼ zadnjem letu razdelila delniška družba za izdelovanje revolverjev, ki ima svoje tovarne v Birminghamu. Dobiček gre v precejšnji meri na račun priprav za svetovno revolucijo, ki utegne zaviti vrat tudi srečnim podjetnikom te uspevajoče tovarne. Grški kralj Jurij nadaljuje svoje potovanje p« Peloponezu med velikimi manifestacijami vsega prebivalstva. Bivši voditelj angleške delav. stranke Lanns-bury odpotuje v ponedeljek v Berlin, kjer 6e bo sestal s kanclerjem Hitlerjem. »Vašo brzojavko o svoji smrti sem prejeL To ni res. Pismo sledi«, tako je odgovoril nemški letalec Fiseler s svojega doma v Kasellu, francoskemu dnevniku »Intransigeantu«, ki se je hotel prepričati, če so senzacionalne vesti francoskega levičaTsikega tiska o smrti tega slavnega letalca na španskih bojiščih resnične. Lindbergh je srečno dospel v London kljub vsem vestem, da je na sorazmerno kratkem poletu iz Zagreba v London izginil. Neguš fe razočaran nad ZN, češ da ga je vse do zadnjega vodila za nos s sankcijami in z oboroženo intervencijo, katere ni bilo. Če bi bil to vedel prej, bi se bil rajši z Italijani sporazumel. Tako se glasi izjava, ki jo je dal pariškemu »Ia-transigeantu«. Črna kuga, ki je izbruhnila v kitajski pokrajini Fukienu, pobere dnevno okrog 100 ljudi. Boje se, da se kuga ne bi razširila. Svetovna brezbožniška zveza je imela včeraj sejo ^ v Moskvi, na kateri so sklenili, da ustanove tečaje za »znanstveno« pobijanje vere. Guverner nemške narodne banke Hjalmar Schacht bo 25. aprila odpotoval v Pariz. Najnovejše vesti pravijo, da bo tam imel več zelo važnih razgovorov z guvernerjem francoske narodne banke Bivši predsednik francoske vlade Albert Sar-raut je snoči prispel na Dunaj. Za madžarskega notranjega ministra bo ▼ najkrajšem času imenovan, kakor se trdovratno vzdržujejo vesti, podpredsednik vrhovnega upravnega sodišča dr. Fell. Njega smatrajo za prvovrstnega administratorja in strokovnjaka, pa tudi m človeka, ki ijna močno roko, , Načrt za javna dela sprejet Maribor, 9. aprila. Včeraj smo poročali o važnih sklepih socialnega značaja, ki jih je na sinočnji svoji seji sprejel mariborski občinski svet. To so: zgradba zasilnih stanovanj, nakup Rosenbergovega posestva v Magdalcnskem predmestju, ki ga bo občina raz-parcelirala ter po ugodni ceni prodala interesentom, da tako omogoči tudi manj imovitim slojem zidanje lestne strehe in pa nov službeni red za občinske delavce. Poleg teh socljalnih vprašanj pa je razpravljal občinski svet tudi o obsežnem gradbenem programu, ki se bo v bližnji bodočnosti začel izvajati ter se bo znjim zunanjost Maribora precej izpremenila. Nove ceste, prehodi, kanali Mestni svet je odobril načrt za regulacijo starega Maribora, ki ga je predložil gradbeni odbor. O tem načrtu smo v »Slovenskem domu« nedavno obširneje pisali. Središče mesta se bo [»vezalo s pasažami, ki se bodo zgradile med Kopališko, Vetrinjsko in Gosposko ulico ter Rotovškim in Slomškovim trgom Najstarejši del mesta bo s pasažami dobil mnogo lepši izgled in boljše zveze. Razširile se bodo tudi nekatere ceste, da se omogočijo boljše prometne zveze med vzhodnim in zapadnim ter južnim in severnim delom mesta. V zvezi s temi projektiranimi razširitvami je sklenil mestni svet tudi nakup hiše v Slovenski ulici 34, ki stoji nasproti gledališča. Ta hiša se bo podrla ter se bo Slovenska ulica s tem primerno razširila. V Mag-dalenskem predmestju se bo podaljšala Metelkova ulica do Tržaške ceste. S tem bo dobil ta del mesta lepo zvezo s tezenskim kolodvorom. Občina bo morala radi nove ceste odkupiti nekatere parcele. NoVi podaljšek se bo zaenkrat izgradil v širini 5 metrov pozneje pa se bo razširil na 12 m. Začela se bo graditi tudi obdravska cesta od Melja do železniškega mostu. To bo prvi del velike obdravske promenadne ceste, ki bo sčasoma zgrajena ob levem dravskem bregu iz Melja do Mariborskega otoka ter bo predstavljala najlepšo promenadno avenijo mariborskega mesta. Podaljšala se bo tudi Gregorčičeva ulica preko dvorišča Got-zove pivovarne do Prešernove ulice. Izvršile se bodo tudi važne kanalizacije in sicer se bodo napravili novi kanali v Popovičevi, Ketejevi, Kacija-narjevi, Motherjevi, Poljski, Marijini in deloma v Jurčičevi ulici. Izdatki za te kanale bodo znašali okrog pol milijona dinarjev. Adaptacija gradu se bo pričela v najkrajšem času, ker so sedaj odobreni načrti za preureditev te zgradbe, ki bo postala središče mariborskega kulturnega življenja. V gradu dobe prostore pokrajinski muzej, študijska knjižnica in banovinski arhiv, v pritličju pa Tujsko-prometna zveza. Slednja bo pričela prihodnje dni z adaptacijami svojih prostorov, da se lahko vseli vanje že začetkom junija. Tako udobno, moderno in obenem lepo opremljenih lokalov ne bo imela nobena tujskoprometna ustanova v državi, kakor mariborska Tujskoprometna zveza. Ostale adaptacije se bodo začele v gradu najprej v severnem traktu, kamor pride Studijska knjižnica, da ec bo lahko čimprej preselila. Najbrže dobi knjižnica tudi kovinasta stojala za knjige, tako da bo čimbolj zavarovana pred nevarnostjo požara. Nowe zgradbe Mestni svet je odobril prodajo parcele poleg glavnega mosta, za katero se poteguje Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Parcela meri 1250 kvadratnih metrov, prodajna cena pa je 300 din za kvadratni meter. Vzajemna zavarovalnica bo zgradila na tem prostoru štirinadstropno reprezentativno palačo, ki bo v okras vsemu mestu in bo stala na najlepšem prostora Maribora. Druga zanimiva zgradba se bo postavila letos v Sodni ulici na 30 metrov dolgi in jedva 4.50 m široki parceli ob požarnem zidu Paltaufove hiše. Tu bo zadruga »Mariborski dom« postavila trinadstropno »palačo«, s katero bo gidi požarni zid docela zakrit. Občina je zadrugi prodala zemljišče v izmeri 250 kv metrov po 75 din za meter. Na vogalu Vetrinjske in Tattenbachove ulice je začela občina rušiti bivši »Vinski hram«, da bo vhod v Tatten-bachovo dobil normalno širino. Ostala bo po poru-šenju hiše ozka parcela, na kateri je bila prvotno projetkirana zasilna stavba, sedaj pa se bo zidava opustila, ker so se pojavili interesenti, ki bi ta prostor skupaj s sosednjimi objekti zazidali z reprezentativno večjo zgradbo. Za nova javna poslopja so se določila stav-bišča, ki se ne smejo zazidati z drugimi zgradbami. 0 tem smo že svoječasno pisali. Za nov magistrat se je določilo etavbišče med Aleksandrovo cesto ter Frančiškansko, Marijino in Sodno ulico, za hišo Mestnih podjetij pa med Marijino, Frančiškansko in Kopališko ulico. Novo gledališče naj bi stalo med podaljšano Gregorčičevo in Razlagovo ulico, umetniški paviljon bi se priključil Unionski dvorani, ki bi dobila primerne zveze z Aleksandrovo in Prešernovo ulico. Novo sodno poslopje naj bi se gradilo na prostoru Pogrebnega zavoda v Župana Permeta tarna je zopet redno odprta VSAKO ne* (lello m proznih do Vseh svetih. Oglejte si očarljivo krasoto Marijini ulici, novo kopališče z zimskim plavalnim bazenom ob Dvorakovi ulici, novo policijsko poslopje s policijskimi zapori na Gustinčičevem prostoru ob Tattenbachovi ulici, prva tržnica se bo gradila na Vojašniškem trgu, druga za Magdalen-sko predmestje pa naj bi stala ob Ljubljanski ulici. Mostna oskrbnišnica in sirotišnica pa naj bi se postavila izven mesta ob Bctnavskem gozdu. To so glavne smeri zanimivega načrta, po katerem se bo razvijal bodoči Maribor Dokazujejo pa, da se sedanja občinska uprava res intenzivno peča z usodo mariborskega mesta in se zaveda važnosti in dalekosežnosti primernega regulacijskega načrta, da se v bodoče preprečijo slične napake pri izgradnji mesta, kakor so se zalibog v preteklosti dogajale. Gregorčičev večer v Mariboru Snoči je bil v veliki unionski dvorani Gregorčičev večer, ki ga je priredilo Slovensko pevsko društvo »Maribor«. Prireditev je sijajno uspela, ka- Filmi »Alotria« (Kino Union). Film je nekaj čisto svojskega in posebnega v rsti komedij. Willy Forst, ki se je izkazal kot izvrsten režiser že v nekaterih drugih filmih resnejše vsebine, se je poskusil tudi kor menda letos še nobena. Ogromna dvorana je i s to vr9to filma. V vsem je ubral svoja pota. Ni sle-enreiela več tisoč obiskovalcev, ki so pred začetkom di o običajni dunajski komedijiis kočijaškimi popevčicami, še manj o privlečenih komičnih situaci ©prejela več tisoč obiskovalcev, ki so pred izvajanja sporeda navdušeno pozdravili prihod notranjega ministra dr. Antona Korošca, ki se je koncerta osebno udeležil. Navzoči so bili tudi prevzv. knezoškof dr. Tomažič, predstavniki oblasti, župan dr. Juvan ter mnogoštevilne vidne osebnosti iz mariborskega javnega življenja. Koncert je krasno jah in narejenih zapletih. Libreto je sam napisal v družbi avtorja »Burgtheatra«. Duhoviti domisleki so režijsko in igralsko izvrstno ponazorjeni. Nekajkrat se človek spomni ob filmu na Chaplinov »Moderni svet« in na opereto »Pastir Kostja«, ker so usipel. Uvodno besedo je imel prof. dr. Sušnik, ki j tudi v »Allotriji« prizori, ki ne morejo drugače izje v izklesanem govoru naslikal lik pesnika Gre- j zveneti kot parodija na dosedanjo komedijo in na gorčiča. Za tem je bilo na sporedu petje moškega j vrtoglavi svet, ki je našel poveličevalce prav v fil-in mešanega zbora »Maribora«, nato pa tudi recita- j mu. Tempo je izreden. Naglo se preliva situacija v ciji dveh Gregorčičevih pesmi. S solo točkami je i situacijo, ne da bi šel ta pospešek na račun celote. Občni zbor Aerokluba Belgrad, 10. aprila, m. Jutri bo v Belgradu 11. občni zbor delničarjev »Aeroputa«, družbe za zračni promet. Iz poročila, ki ga je upravni odbor sestavil za občni zbor, je razvidno, da je država v zadnjem času podprla »Aeroput« z vsoto 6,595.814 dinarjev. Upravni odbor v svojem poročilu tudi ugotavlja, da je materialna stran »Aeroputa« zato tako ugodna, ker so tej družbi s svojo veliko uvidevnostjo priskočili na pomoč merodajni krogi z najvišjih mest. Med drugim ima vojni minister v finančnem zakonu pooblastilo, da z »Aeroputoin« sklene novo pogodbo za dobo 10 let in da zagotovi načrtni razvoj civilnega letalstva. Iz podatkov v poročilu upravnega odbora je razvidno, da je lansko leto potovalo z letali »Aeroputa« 4262 potnikov, prenesene pa je bilo na teh letalih 33.917 kg prtljage. Letala so prenesla 5100 kg pošte. Ves ta promet je bil na rednih progah. Naša civilna letala pa so imela tudi nekaj izrednih poletov. Na njih je potovalo 540 potnikov, robe pa so na teh izrednih poletih prenesla letala 66.831 kg. Da se ljudje vse bolj poslužujejo letalskega prometa, je dokaz tudi dejstvo, da lansko leto ni moglo dobiti voznilt kart 1521 oseb, ker so bile karte vse prej razprodane. Samo na progi Belgrad—Sarajevo 426 potnikov ni moglo potovati. Letala »Aeroputa« so napravila 1916 poletov ter so preletela 321.347 km. V poročilu se upravni odbor obširno bavi tudi s strašno letalsko nesrečo, ki se je lani pripetila na Bizoviku pri Ljubljani, ter ugotavlja vzroke nesreče. Ker je odbor mnenja, da so to nesrečo zakrivili »atmosferski fenomeni«, je sklenil, da se letos ukinejo jutranji poleti iz Ljubljane, kljub temu. da v drugih državah zelo prakticirajo tudi letenje v megli. »Aeroput« je imel z omenjeno nesrečo 1,355.870 Din škode. Družine smrtno ponesrečenih na Bizoviku so dobile 1,075.000 Din odškodnine od zavarovalnih družb. V programu za leto 1937 so predvidene tele zračne proge: 1. Belgrad—Borovo—Zagreb (od 1. maja do 30. septembra). 2. Belgrad—Skoplje (od 1. maja do 30. sept.). 3. Belgrad—Sarajevo—Dubrovnik — Sarajevo — Zagreb—Belgrad (od 15. junija do 1. septembra). 4. Zagreb—Sušak—Ljubljana (od 15. junija do 11. septembra). 5. Zagreb—Dunaj (trikrat na teden v obeh smereh, od 15. junija do 11. septembra). 6. Belgrad—Skoplje—Bitolj—Solun (enkrat na teden v obeh smereh, od 30. maja do 1. sept.). Zaradi zboljšanja zračnega prometa je »Aeroput« kupil tudi štiri nova potniška letala, in sicer dve v Ameriki, dve pa v Frnnciji. ★ Belgrad, 10. aprila, m. Za jutrišnjo nogometno tekmo med BSK-om in Ljubljano je odbor BSK-a postavil tele igralce: Popovič II, Radovanovič, Petkovič, Knježevič, Svetovič, Lehner, Tirnanič, Vujadonovič, Marjanovič, Božovič in Grišovič. nastopil tudi znan slovenski basist g. Rus. Vse te točke pa je s primerno besedo ilustriral profesor Vilko Novak. Ves spored je podal na pester način življenjski razvoj pesnika Simona Gregorčiča. Poslušalci so vse točke, posebno pa pevske, viharno nagradili. Naročnina na ilustr. prilogo »Teden v slikah« znaša za redne naročnike »Slovenskega doma« 2 din na mesce. Ta znesek se plačuje obenem z redno mesečno ali trimesečno naročnino. Ker so nekateri naročniki še v zaostanku z doplačili za ilustr. prilogo, jih tem potom opozarjamo, da bomo po 15. aprilu pošiljali »Teden v slikah« izključno samo onim p. n. naročnikom, ki bodo redni naročnini redno dodajali mesečno po 2 din. Prosimo torej, da se zamujeno čim preje nakaže. Štiri osebe igrajo (Renate Miiller, Jenny Jugo, Adolf Wohlbriick in Heinz Ruluuann), pa se vse dejanje tako duhovito zapleta, da je prava komedija zmešnjav. Ob vsem tem mora človek pozabiti na dolžino filma, ki gre preko običajne mere. Vremensko poročilo (po stanju danes zjutraj): Planiea-Tamar: —1, jasno, mirno, 150 cin osre-njenega snega. Staničeva koča: —4, jasno, mirno, 4 do 5 m suhega snega. Kredarica: —2, srež. Koča pri Triglavskih jezerih: —3, jasno, sever, 4 m snega, srež. F.rjavčeva koča na Vršiču: —2, delno oblačno, 180 cm osrenjenega snega. Komna: —2, jasno, 4 m snega. Kofcc: jasno, 2 m snega, opoldne solnat. Krvavec: 0, 2 m snega, zrnat. Velika Planina: 0, 2 m sreža, zjutraj zmrznjen. Kriza v ljubljanskem ,Napredku' Ljubljana, 10. aprila. Približno pred letom dni je bila ustanovljena v Ljubljani podružnica lirvalskega kulturnega društva »Napredak«. V društvu se je prijavilo precejšnje število v Ljubljani živečih Hrvatov. Za predsednika podružnice je bil na ustanovnem občnem zboru izvoljen g. Harasin, uradnik pri Trboveljski premogokopni družbi. Društvo je zastavilo vse silo, da zbere pod svojini okriljem po možnosti vse v Ljubljani živeče Hrvate. Prva nesoglasja Ze ob satni ustanovitvi društva je ostala izven društva večja skupina Hrvatov. Skupina je dvomila, če bo društvo v Ljubljani pod vodstvom, kakršno je bilo izvoljeno, moglo izpolnjevati one naloge, zaradi katerih je bilo ustanovljeno in kakršne zasleduje centrala v Sarajevu ter podružnica v Zagrebu. Ze od vsega začetka je torej ostala skupina Hrvatov skeptična. Ta skepsa je počasi prehajala tudi med članstvo društva. Začela so se medsebojna trenja, ki so bila deloma osebnega značaja, deloma idejnega. Elitni ples v Trg. domu Za pust je priredil »Napredak« elitni ples v Trgovskem domu. Ta ples je bil zgovoren dokaz v tem, kaku trenja so med ljubljanskimi Hrvati. Nastala sta zopet dva tabora: prvi so bili za ples, drugi pa so vodili odločno borbo proti temu, da se priredi elitni ples v taki obliki, kakor je bil predviden. Ostra trenja so bila glede plesa zlasti tudi v »Napredku« samem. Vodstvo je kljub nezadovoljstvu druge skupino ples priredilo, kar Sarajevo, Zagreb, Pariz... v - Ljubljani Ljubljana 10. aprila. Ni Vam treba ovuiu »c v Pariz, ne v Zagreb, ne v Sarajevo; če hočete vedeti, kaka so ta mesta, oziroma kako bodo ta mesta zidana, recimo v kakih 100 letih, potem stopite samo naprej po Aleksandrovi c seti čez železniški prelaz v Jakopičev paviljon. Sprehod v bodočnost Tu v Jakopičevem paviljon« Vam zagrebški arhitekt Juraj Neihardt nazorno prikazuje, kako zidajo sedaj velemesta in kako bodo ta mesta izgle-dala morda že čez nekaj decenljev. In da boste vse točno in lažje razumeli, Vas vsak večer ob sedmih vodi mimo arhitektonskih kontur in velemestnih kompleksov arhitekt g. ing. Sever. Jutri, v nedeljo dopoldne ob 11 pa Vas bo popeljal po paviljonu avtor projektov sam. Najprej boste zavili v desno razstavno sobo, kjer si boete lahko ogledali vse moderne zgradbe, ki jih je avtor postavil deloma na papir, deloma pa tudi že na teren v Sarajevu, Zlyn-u in drugod. Od tam boste stopili nazaj v i glavno razstavno sobo, kjer boste lahko občudovali Alkohol, denar in kriminal Ljubljana, 10. aprila. Demon alkohol je brezposelnega mladeniča spravil v kriminal. Bilo je 27. februarja letos zvečer v neki gostilni na ljubljanski gmajni. Gosti so igrali tako zvani ru3ki biljard, ki je sedaj najbolj uvaževana gostilniška igra. Biljard najde človek že skoraj v zadnji hribovski vasi. Igrali in igrali so pozno do policijske ure. V dotični gostilni je bil železniški skladiščnik Janez, ki je iinel pri sebi precej denarja. Tam pa je oprezoval tudi mladenič Emil. Skoraj njegov sosed je. Ko se je Janez vračal proti domu, ga je v bližini njegovega doma nekdo telebnil na tla in mu pobral 580 Din. Janez je obležal nezavesten. Pozneje se je pobral in odšel domov spat. Sele drugi dan je njegova žena ugotovila, da je nekdo pobral možu ves denar. Emil pa je po ropu, ki ga je bil izvršil okoli 11 ponoči, odšel naprej krokat in je obredel znane nočne lokale. Zjutraj jo je primahal domov. Kmalu je vstal in odšel z bratom na izlet k Sv. Katarini. Ko je prišel domov, mu je mati razodela, da ga je iskal policijski stražnik. Fant je materi po daljšem omahovanju priznal, da je vzel Janezu 580 Din. V ponedeljek, dne 1. marca je mati denar vrnila. Emil pa je bil aretiran. Državni tožilec g. Branko Goslar je sedaj Emila obtožil hudega zločina ropa jjo §§ 326. in 828. k. z. Ti paragrafi določajo najnižjo kazen 5 let robije. Včeraj ob 17 se je vršila v dvorani št. 79 glavna razprava pred velikim senatom. Kot predsednik je fungiral s. o. s. g. Ivan Kralj, sosodniki so bili gg.: Alojzij Žigon, Ivan Brelih, Rajko Le-derhas in Fran Gorečan. Emil je star nekaj nad 21 let. Po poklicu je pečarski pomočnik. Stanuje tam na Gmajni. Pri materi je imel shranjenega nekaj denarja. Pred sodniki je mladenič vse skesano priznal. Poprej ni zasnoval nobenega načrta za napad. Vse je kar tako mehanično prišlo. Kot priča zaslišani Janez Škafar je povedal, da je okoli 23 šel domov. Po cesti je peljal kolo. Nekaj korakov pred njegovim domom je nekdo na cesti nekaj zagodrnjal, nato ga je udaril po desni strani obraza, tako da se je zvrnil na tla in tam obležal. Razprava je trajala dobri dve uri. Senat je upošteval vse olajšilne okolnosti in je mladeniča E. K rožiča obsodil le na 1 leto robije in za 2 leti izgube častnih državljanskih pravic. Emil bi sedaj moral oditi k voiakom. Pa mu za dve leti ne bo treba , • ' Mali senat pod predsedstvom g. Alojzija Žigona pa .je obsodil Jožeta Kastelica, doma iz okolice Velikega Gabra, na 1 leto in 10 dni robije zaradi manjše podstrešne vlonine tatvine in zaradi zločina klevete dveh policijskih stražnikov. poleg projektov iz Pariza in drugih mest zlasti načrte za Zagreb. Ta pogled skozi razstavišče pomeni pravcat sprehod v bodočnost. Toda, ta bodočnost ni tako daleč, da bi za nas ne imela pomena. Saj vemo, kako se arhitekti trudijo da pri vseh svojih načrtih upoštevajo bodoči razvoj mest, bodoči način življenja v velemestih. 2e sedaj se pri vsaki večji graditvi predvfdevajo vse okolnosti, ki jih morejo arhitekti slutiti za bližnjo bodočnost. Posebno pa velja to za one zgradbe, ki naj bi predstavljale rešitev gradbenega problema kakega kolektiva, predmestja, industrijskega naselja itd. Že naši otroci Kakor rečeno, čas, v katerem bodo postavljali zgradbe, kakršne predstavljajo Neihardtovi načrti, ni tako daleč, da bi se nam še ne bilo treba zanimati zanje. Ce se ne zanimamo za te načrte radi nas in radi načrtov 6amib, potem se lahko zanimamo za te zamisli radi — naših otrok. Če namreč ne bomo dočakali tega časa mi, ga bodo skoraj gotovo dočakali naši otroci. Je pa vsekakor tudi za nas zanimivo, če pogledamo, v kakih poslopjih bodo stanovali in kako bodo živeli naši otroci in vnuki. Ze iz tega stališča se splača prekiniti za kakih deset minut promenado in stopiti v Jakopičev paviljon. V 6 dneh 200 ljudi V Ljubljani je že neka tradicija: če otvorijo v Jakopičevem paviljonu razstavo slikarji, potem gredo gledat razstavo največ slikarji in slučajni interesenti; če jo otvori kaka druga umetniška skupina, potem so obiskovalci samo iz dotične vrste umetnostnega udejstvovanja. Povprečen Ljubljančan, pa naj bo tudj takozvan inteligent, navadno skomigne z rameni, češ: jaz se na to stvar ne razumem. Tako je tudi z razstavo arhitekta Neihardta. Marsikdo bi si razstavo ogledal, a misli, da je na razstavi prikazano vse tako učeno, da mora biti obiskovalec temeljito strokovno podkovan, če hoče kaj razumeti. Ljudje mislijo, da je razstava samo za inženerje. Zato je tudi obisk temu primeren. Danes je sedmi dan, odkar je razstava odprta. Dosedaj si je ogledalo razstavo šele okrog 200 ljudi (pri tem niso všteti skupinski ogledi šol, ker se pri takih ogledih ne vodi evidence o številu obiskovalcev). Značilno pa je, da si je tudi večina teh 200 obiskovalcev ogledala razstavo šele prav v zadnjih dneh, ko se je po Ljubljani že izvedelo, da je razstava prirejena tako, da ima ogled smisel tudi za vsakega laika. Vsakdo z lahkoto lahko doume načrte; če Vam predloži projektant načrt, je skoraj toliko, kakor če bi Vam dal daljnogled, skozi katerega lahko pogledate v bodočnost. Tn ravno zato ima razstava pomen za vsakogar, ki zna — gledati. je povzročilo, da so se medsebojna, že itak napeta razmerja še bolj poostrila. Pred prireditvijo so prihajala na uredništva ljubljanskih listov nepodpisana sporočila, da se naj elitni »Napredkov« ples no smatra kot prireditev ljubljanskih Hrvatov, marveč kot osebna prireditev nekaterih članov iz vodstva ljubljanskega »Napredka«. Tožba radi besede fjettičevc' Takoj po ustanovitvi se je zateklo v društvo nmogo takih Hrvatov, ki ne v političnem, ne v kulturnem oziru niso uživali zaupanja ostalih v društvu včlanjenih Hrvatov. Tako so Hrvatje sami začeli govoriti po Ljubljani, da društvo ni kulturna organizacija Hrvatov, marveč zatočišče nekdanjih profesorjev, orjunašev in jeftičevcev. Višek napetosti je nastal, ko je ugleden član »Napredka«, bančni ravnatelj g. Skarpa, javno zabrusil v obraz predsedniku »Napredka« g. Ilara-sinu, da je — jeftičevec. Predsednik g. Harasin je smatral to za žalitev in je vložil proti g. Škarpi tožbo. G. Skarpa pa je na sodišču nastopil dokaz resnice in tako se je proces zavlekel. Sodni spis je romal tudi že izven Ljubljane,, da so zaslišijo nekatere priče, ki ne žive več v Ljubljani. Proces je že od vsega začetka središče zanimanja ljubljanskih Hrvatov. V njem nastopajo kot pričo nekateri najugledneši ljubljanski Hrvatje. Udeležba pri napadu na „Hrv dnevnik" Huda razburjenost jo nastala v vrstah članstva ljubljanskega »Napredka« tudi, ko se je izvedelo, da je pri znanem napadu na »Hrvatski dnevnik sodeloval tudi nek člau ljubljanskega »Napredka«. Tedaj je bila vodsvtu »Napredka« ponovno izražena zahteva, naj se doličnika izključi iz organizacije. Ker pa vodstvo proti napadalcu ni nič ukrenilo, je del članstva zopet smatral, da vodstvo »Napredka« ne samo, da ne ščiti splošnih hrvatskih interesov, marveč da dela proti koristim in interesom vsega hrvalskega naroda. Ostavke v odboru Vse to je povzročilo, da se je v ljubljanskem »Napredku« tvorila nepomirljiva opozicija. Opozicijo so tvorili zlasti pristaši bivše HSS. Nastala so očitna nasprotstva, ki jih ni bilo mogoče več pomiriti. Prišel je celo poseben delegat iz Zagreba, ki naj bi oba tabora spravil in s tem omogočil »Napredku« nadaljnjo udejstvovanje. Delegat pa se je moral brez uspeha vrniti v Zagreb. Opozicija vztraja pri svoji trditvi, da je ljubljanski »Napredak« ustanovljen za zatočišče nekaterih političnih konjunkturistov in da ne zasleduje tistih ciljev, ki bi jih inoral in ki jih zasleduje isto društvo v Sarajevu in Zagrebu. Vse te razmere so privedle do prvih izstopov iz društva in do demisije nekaterih odbornikov. Tako so med drugimi izstopili iz društva in podali ostavke med drugimi: zdravnik dr. Ivo Rakuljič, ki je zavzemal v društvu mesto podpredsednika, ter odborniki Dobroslav Uglješič, dopisnik »Hrvatskega dnevnika«, odvetnik doktor Jakob Petrovič in prof. Tnnfara. V kratkem naj bi imelo društvo občni zbor, ki bo morda prinesel malo več jasnosti. Ljubljanska javnost se za razmere v društvu zanima, ker je kazalo, da bo društvo zavzelo odlično mesto med ljubljanskimi društvu Ustavitev obrata ffPetovie,f Ptuj, 9. aprila. Tukajšnja, tovarna čevljev »Petovia«, edino večje industrijsko podjetje sploh, je zaradi stalnega padanja kupne moči našili konsumentov, zlasti javnih nameščencev, zaradi vse večje ekspan-zivnosti sličnih podjetij z večjo kapitalno močjo in končno zaradi vodno večjih dajatev — žal prisiljeno obrat opustiti, ker ga pod sedanjimi pogoji ni mogoče več držati niti na minimalni rentabilni bazi, kar je vsekakor pogoj za vzdrževanje takih obratov sploh. Kolikor smo zvedeli, je podjetje sicer v razgovorih z raznimi interesenti zaradi prodaje ali soudeležbe pri podjetju, vendar izgledi za uspešen rezultat teh razgovorov niso veliki že zaradi tega, ker je tudi banovina s svoje strani z uvedbo skupne banovinske trošarine še močno povečala dajatve, ki jih mora tako podjetje že itak nositi. Vodstvo podjetja je zato svojemu delavstvu odpovedalo službeno razmerje že s 15. t. m., uradništvu pa s 30. junijem t. 1. S to odpovedjo je na mah izgubilo svoj, četudi skromen zaslužek, okrog 300 delavcev in delavk. Ze v interesu teli je želeti, da uspejo vodstvu tovarne »Petoviai razgovori zaradi možnosti nadaljevanja obrata. Murni koledar Stefan Kocjančič 9. aprila 1883 je umrl v Gorici jezikoslovce in zgodovinar Kociančič Štefan. Rodil se je 25. dec. 1818 v Vipavi, gimnazijo in teologijo je končal t Gorici. Kot bogoslovec se je seznanil z Val. Staničem, ki ga je navdušil za slovenščino. Ko je zapustil bogoslovje je odšel za kaplana v Ločnik k staremu dekanu Jos. Stibielu, čigar »Pridige in druge slovenske spise« je pozneje izdal. V tem času je priredil tudi molitvenih: »Vodnik pobožnega kristjana«. L. 1846 je bil pozvan v Gorico za profesorja starozakonske vede in semitskih jezikov. Kociančič je bil izredno nadarjen in se je naučil okrog 30 jezikov. Najljubša mu je bila hebrejščina. Njegova jezikoslovna dela, ki so nekatera zelo obsežna so ostala v rokopisu. Po časopisih je vendar izšlo nekaj njegovih razprav. Poleg jezikoslovja se je bavil tudi z zgodovino in je napisal več razprav, ki so priobčene po raznih slovenskih časopisih. Napisal je tudi nekaj šolskih in podučnih knjig. Ljubljana danes Koledar Danes, 10. aprila, Ecehiel. Nedelja, 11. aprila: Leon Vel. * Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste. * Drama: »Dr«. Izven. Opera: Manon. Izven. Kino Matica: Prisega in ljubezen. Kino Sloga: Kar hočete. Kino Union: Allotria. B»THW7 1 E UNION ALLOTRIA. Renta: WUly Forst Jonny Jugo, Renate MttHer Adolt Wohlbrttck MATINEJA danes ot> 1416. }utn OD 11. un Brezsmrlne gosli Gustav FroMicli TEI. 27-30 SLOGA Premiera grandlloznega filmskega dela Kar hočete v glavni vlogi EllsaBeth Bergner MATINEJA danes ob 1«-10, |u*rl ob 11. url Božanslvena žena Marta Eggert TEI. 21-24 •BS lufijto MATICA Prisega m ljubezen v glavni vlogi. wm> uirgei, Hansi Knoteck Režija: Karl Haiti DDEnb Sobota, 10. aprila: »Dr«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 11. aprila ob 20: »Matura*. Izven. OPERA Začetek ob osalb Sobota. 10. aprila: »Manon«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol Nedelja U. aprila ob 15: »Vesela vdova«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20: »Aida«. Izven. Gostovanje tenorista g. Marija Šimenca. Znižane cene od 30 Din navzdol. V soboto zvečer bodo ponovili Nuiičevo igro »Dr«. Delo ima vse vrline tega priljubljenega pisatelja, čigar dela so vedno učinkovita. Zaradi bolezni ge. Mire Danilove igra vlogo Klare ga. Sava Severjeva. Predstava je izven abonmaja po znižanih cenah. Repriza Fodorjeve »Mature« bo v nedeljo zvečer. Premiera je doživela zelo živahen sprejem, posebno s strani dijaštva, pa tudi ostale publike. Delo je bolj lahkega značaja in nudi s svojo snovjo vpogled v odnos profesorjev do učencev. Predstava bo izven abonmaja. Kakršen si ti, tak bo otrok Predavan.e dr. Gogale o vzgojnih težavah rodbine in doma Ljubljana, 10. aprila. Peto predavanje vzgojnega tedna za starše, ki fa prireja »Pedagoško društvo* v osnovni šoli v Sfp. iški je imel g. dr. Stanko Gogala, ki je predaval o vzgojnih težavah rodbine in doma. Težka je naloga vzgajati otroka. Nemalokdaj pa se zgodi, da vse prizadevanje staršev in njihov trud ne rodi prav nikakih sadov. Starši in vzgojitelji tožijo, da je težko vzgajati. Res, vzgajanje je umetnost. Kakor vzame mizar v roko kos lesa in iz njega ustvari podobo, tako je tudi z otrokom. Tudi njega je treba piliti in rezljati, toda tisti, katerih je to delo, naj pazijo, kako nastavijo dleto in kako globoko ter kam zarežejo. Vzgajanje traja pravzaprav celo življenje, kajti človeku se neprestano odkrivajo nove in zanimive stvari. In če starši vidijo in spoznajo, da z vzgojo nimajo uspeha, naj teda*j .pogledajo malo nase in naj ee vprašajo, kolikšno in kakšno pa je pravzaprav njihovo vzgojno delo. Ali se ne zgodi skoro vedno in povsod, da starši gledajo le na velike otrokove slabosti, manjše pa puste v nemar, kot da jim ni znan pregovor, da iz malega raste veliko. Če pa bi otroka že takrat, ko se mu niti še sanja ne o kakšnih slabostih, o teh poučili, bi otrok njihove nauke sprejemal kakor vsakdanjo hrano. Mnogi pa žalibog mislijo, da je vzgajanje dresura in tako otroke dresirajo dan za dnem, leto za letom, ne vedo pa, da morajo otroka vzgajati tako, da bo otrok pri vsaki napaki takoj spoznal, kaj je storil napak in loj bi pravzaprav moral storiti. V otroku je neobhodno potrebno vzbuditi glas, ki ga bo neprestano opominjal, glej to 6meš in to ti je prepovedano. Če tako starši ali vzgojitelji sploh enkrat prodro v globino otrokove duše, tedaj bo vzgoja imela veliko uspehov. Ni pa prav, ee je način vzgajanja pri vseh otrocih enak. Saj vemo, da se ne da iz vsakega lesa izoblikovati kip, vemo pa tudi, da so si otroci eno družine včasih nemalo podobni. S pri vseh otrocih enako vzgojo bi starši dosegli le nasprotno, kar bi zahtevali. Ni mogoče iz vsakega otroka narediti karkoli. Nikar pa pri vzgoji preveč Idealizma! Pri presoji uspehov ali neuspehov, ni pomanjkanje slednjih samo krivda otrok in vzgojiteljev, ampak so še drugi, ki zaustavljajo lepo vzgajanje. Na svetu je toliko ideologij, in vsak posameznik zagovarja svojo kot najboljšo. Smer vzgoje torej za-visi ocl svetovnega nazora posameznika, zato ee starši ne smejo dati begati, kajti oni morajo predobro vedeti, kaj je namen njihovega življenja. Neobhodno je torej potrebno, da imajo starši svoj svetovni nazor, svoje prepričanje, po katerem naj žive sami in tudi svoje otroke naj vzgajajo po njem. Vsi želimo, da bi otroci živeli po svoji vesti, kar najlepše, da l>i bili socialni in duševno kakor tudi telesno krepki, naj bi živeli po lepem Kristusovem nauku: kar nočeš, da bi drugi tebi storili, tudi ti njim ne stori. Vzgojna težava je tudi skrb za vsakdanji kruh, skrb za življenje, ko se morajo starši neprestano spraševati: kako pa danes? Taki ljudje navadno ne vedo več, kaj se smo ali ne sme, mislijo, da je dovoljeno vse, samo da si rešijo življenje. Pa tudi pri tistih, ki plavajo v obilju, nastajajo vzgojne težave, kajti tam se otroci prehitro zavedajo, kaj so. Taki otroci se žal prehitro zavedajo, da so dandanes da 7. denarjem vse doseči. Težava vzgoje nastaja tudi zaradi pomanjkanja družinskega življenja. Otrok sicer ve, da mu je doni jedilnica in spalnica, ne ve pa, da je dom nekaj prijetnega, nekaj, po čemer človek vedno hrepeni. Potrebno je, da iz kroga družine padejo v otrokovo dušo semena, ki bodo kasneje rodila obilne sadove. Naj bo dom občestvo očeta, matere in otrok, predvsem pa naj starši pazijo, kaj govore v navzočnosti otrok. Težavo v vzgoji povzroča otrokova laž. Toda do tega je prišlo samo zaradi nedoslednosti vzgojiteljev. Naj starši stokrat nekaj, kar od otroka zahtevajo, prej premislijo, potem pa naj to svojo zahtevo brezpogojno izvedejo. To pa jo mogočo samo tam, kjer delata oče in mati skupaj. Bistvo vzgajanja pa je: samo od tistega otroci sprejemajo nauke, ki jim v življenju nekaj pomeni. Kdor pa sam nič ni, pri takem se lahko pridige vrše dan za dnem, pa ne bodo rodile uspeha. Naj--rej delo na samem sebi, potem šele zahtevati ne-aj od drugih. Od tu in tam £ Telefonska mizerifa bose trajala Maribor, 9. aprila. Na Kralja Petra trgu so je pričela sedaj regulacija, ki jo vsi Mariborčani že toliko časa željno pričakujemo. Vršijo se sedaj predpriprave, ki obstojajo v tem da se spravijo v red vse napeljave, izpeljane pod zemljo preko trga, da bo potem, ko bo trg enkrat tlakovan in asfaltiran, za do-gle fno dobo mir ter ga ne bo več treba razkopavati. Tako urejajo sedaj monterji mestnega električnega podjetja električne kable, delavci plinarne so se spravili nad plinske cevi, jih popravljajo in pregledujejo, strokovnjaki pri vodovodu pa bodo izkopali dovodno cev, ki se odcepi na križišče Masarvkove ceste in Kralja Petra trga ter dovaja vodo mimo palače Pokojninskega zavoda po Dvorakovi na Frankopausko cesto. Namesto po tem dovodu, — ki je star že 3 let — se bo dovajala voda v bodoče iz Ruške ceste v Frankopan-sko. Vsa omenjena podjetja delajo sedaj s polno paro, samo delavcev poštne uprave pogrešamo med njimi, da bi položili nov telefonski kabel ter tako omogočili boljše telefonske zveze med desnim in Peto kolo državnega prvenstva Jutri bo odigrano peto kolo pomladnega drž. nogometnega prvenstva. Topot bodo izgubljali ki-bici svoje živce samo v Zagrebu in Belgradu, kjer imajo povsod dvojni program, središče zanimanja pa ne bo jutri niti Zagreb niti Belgrad ampak »silna Londra« — Split, kjer se bosta srečala dva skoraj enaka protivnika. Pri vsem pa je zanimivo tudi dejstvo, aa bodo od petih prvenstvenih tekem, tri tekme sodili inozemski —• italijanski sodniki, kar postavlja prav v slabo luč naše športne razmere. Naša Ljubljana bo potila svoj pot v Belgradu proti BSK. Izgledov ni prav nobenih, ampak je zelo verjetno, da Bo Ljubljana zdrknila za eno mesto navzdol. Tudi drugo nedeljo proti splitskemu Hajduku ne bo mogoče nič napraviti. Edina rešitev za Ljubljano je v tem, da bo vse tri poslednje ligine Mariborsko gledališče Sobota, 10. aprila ob 20: »Na ledeni plošči«. Premijera. Nedelja, 11. aprila o.b 15_: »Rdeči nageljni«. nemo na koncu tabele m tako — izpadli. Drugi par v Belgradu je Gradjanski — BASK. Ce bo dosegel Gradjanski še jutri uspeh, potem je njegovo prvenstvo zagotovljeno, saj je že itak velik favorit. V Zagrebu se srečajo jutri trije poslednje plasirani klubi: Concordija — Slavi ja (O) in Hašk — Slavija (S). Concordija je nanovo oživela in tako moramo zmago skoraj pripisovati Zagrebčanom, ki bodo Osječane s tem potisnili na zadnje mesto, kjer bodo najbrž tudi ostali. Težjega nasprotnika ima HAŠK. Toda HAŠKu bodo pomagala domača tla in pa domače občinstvo. S tem bo Ljubljano prehitel. Split bo najbolj vroč. Obema kluboma. Hajduku in belgrajskt Jugoslaviji, gre za zmago in oba še vedno načunata. Poleg tega sla pa tudi oba kluba, kot rečeno, močno izenačena, tako da je težko prerokovati. Verjetno je. da se bo Hajduku posrečilo... Prav gotovo pa je, da prvenstvena tabela ne bo ostala neizpremenjena, kot je ostala v nedeljo. Šport po svetu Inozemski časopisi poročajo, da je italijanska nogometna zveza odpovedala mednarodno tekmo Italija — Francija, ki bi se morala vršiti v Parizu. Razlog te odpovedi je bila bojazen, da ne bi prišlo do protiitalijanskih neredov 111 demonstracij. Iz Pariza poročajo, da je glavni odbor za mednaiodno razstavo v Parizu v 1. 1937 sklenil, da bo v dneh 21. in 22. avgusta organiziral veliko mednarodno lahko atletsko prireditev. Math bo organiziran tako, da bodo tekmovali na eni strani najboljši lahkoatleti iz vse Evrope proti onim iz Amerike. Računajo, da se bodo tekmovanja udeležili vsi najboljši atleti in zmagovalci lanskih olimpijskih iger v Berlinu. Kakor je znano, je bila meddržavna tekma med Avstrijo in Italijo radi neredov prekinjena. Predstavniki obeh držav pa so se dogovorili, da bodo 11. marca na Dunaju odigrali ponovno novo tekmo. SREDNJEŠOLCU »Pomoč v vseh predmetih se Vam nudi v privatnem učnem tečaju na Zrinjskega c. 8.« levim bregom. Dejstvo je namreč, da so sedanje telefonske napeUjave na desnem bregu tako obremenjene, da ne morejo dohiti telefona številni interesenti, ki stanujejo na desnem dravskem bregu, če bi poštna uprava položila močnejši kabel, bi število telefonskih naročnikov v magdalenskem predmestju takoj znatno porastlo. Mesto se na tej strani nenavudno naglo razvija, naseljuje se nova , industrija in vse to bo potrebe po telefonskih zvezah neprestano večalo. Poštna uprava pa jim ne bo mogla zadostiti, ker je sedanja zveza preobremenjena, kabla pa po regulaciji trga tudi ne bo mogla več polagati. Mesto ji ne bo moglo dovoliti, da bi razkopavala tlakovan in asfaltiran trg, druge poti za napeljavo kabla, kot je državni most ‘in Kralja Petra trg, pa ne bo. Poštna uprava bi kabel rada položila, nima pa zanj potrebnega kredita na razpolago, dasi innvesticija ne bi bila tako velika. Zaradi tega nesrečnega kredita pa bo za dolga leta ves desni dravski breg še za naprej obsojen na telefonsko mizerijo, iz katere ne bo tako kmalu izhoda. Na živilskem trgu Ljubljana, 10. apr. . Lepo vreme je v prvi vrsti pripomoglo, da je iivilsju trg že vse dni, posebno ob tržnih dneh poln in živahno obiskan. Poleg tega pa je na trgu tudi vedno kaj novega. Sedaj so podrli nekaj mesarskih barak in tako povečali perutninski trg, ki je bil do sedaj skrit med njimi. Na trgu so pa tudi postavili priprave za dvokolesa, da jih kupovale! ne vlačijo s seboj po trgu in z njimi ne napravljajo še večje gneče. feVt.?v rlb>‘ tr& )e Prav dobro založen. Kib je bilo okrog 400 kg. Zaradi prevelike raitnine (na kg 3.50 Din) pa se pojavlja že strah, da bo prihodnji ribji trg brez morskih rib. — Cene ribam pa so bile naslednje: skuše kg 24 Din, sardelice, brgluni po 18 Din, ligni, trilje, riboni in osliči kg 30 Din, smudi 28 Din, š'čuke 20 Din, postrvi in jastog kg 40 Din, morski jeziki in zlatice kg 42 Din in cipli po 28 Din. Bilo pa je zelo malo žabjih krakov, ki so pa itak dragi, od 0.75 do 1.50. Kmetice in branjevke nas zalagajo z zelenjavo. Vedno več je domače, slovo pa jemlje uvožena, pcedvsem cvetača. Endivija je še vedno od 6—8 Din za kg, dočim je salata boljših vrst, v glavicah, tudi po 10 Din. Cenena pa je domača salata, tako motovilec, radič in regrad, vsa po 1 do 1.50 Din merica. Stročji grah je kg 10 Din, novi krompir pa po 10 in po 6 Din. Semenski krompir, ki ga je zelo veliko na Šentpetrskem nasipu pa je po J Din ali 0.80 Din kg. Tudi jabolk je letos kljub poznemu času še vedno veliko in jih prodajajo slabša od 5 Din, boljša od 8 Din dalje. Le vedno pa je založen perutninski trg, vendar je na njem zaznati malenkosten poskok cen. Tako je sedaj dobiti za kovača le 18 kom, jajčk. Cetia perutnini, živi in zaklani, se ni spremenila. Pred velikim in malim senatom Maribor, 9. aprila. Kakor smo že poročali, Bta se vršili danes I pred velikim in pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča dve zanimivi razpravi. Delavec Marko Mohorko iz Turniša pri Ptuju se je zagovarjal pred velikim senatom zaradi umora svoje žene. Okolriosti, v katerih se je dejanje izvršilo in povod za strašni obračun med možem 5n ženo so vplivali na izid sodbe, ki je bila v primeri z dejanjem mila. Mohorko je bil obsojen na 5 let zatoienja (kazen, milejša od robije in strožja od j strogega zapora) in na 5 let izgube državljanskih pravic. Pred malim senatom je sledila nato razprava I proti »junaku i* juga« Panteliji Boža niču, ki je poskušal na nespreten način ofrnažiti našo poštno | hranilnico za 400.000 din, s tem, da je ponaredil vložek 10 din na spredaj označeno vsoto ter potem prezentiral knjižico pri mariborski pošti. Pantelija I je prišel pred sodnike ogorčen, da ga imajo toliko časa v kehi in ga dolžijo take pregrehe. Kljub ogorčenju pa je prejel 3 mesece in 15 dni strogega zapora, s katerimi se je zadovoljil. V hrvatski starokatoliški cerkvi so v zadnjem času precej prečedili vrste glavnih ljudi. Zavrgli so enega svojih soustanoviteljev Marka Kalodjera, ki je bil tudi prvi njihov škof. Otrehtska unija, v kateri je s taroka toliška cerkev včlanjena, je Kalo-djeri vzela škofovski čin. Ozadje čiščenja, ki ga prav za prav lahko smatramo kot notranje razpadanje te cerkve, je ločevanje zakonov, ki ni bilo drugo kakor kupČijska stvar. Nova uprava cerkve, v kateri ne sede več pristaši te stare prakse, pa zatrjuje, da pojmuje zakon kot nerazdružljiv. Če je temu tudi res tako, potem ni pričakovali več številnejšega pritoka vernikov drugih cerkva v staroka-toliško vero, ki so se itak rekrutirali največ iz ločencev. 0 borbenosti, kakor so jo spočetka kazali starokatoliki, pa že več let ni čuti. Ponarejevalce znamk so prijeli v Zagrebu. Tri-je so bili: brata Konrad in Ivan Gjuriš ter Štefan Novačič. Vsi so bili zaradi ponarejanja znamk in denarja že zaprti in so svojo kazen ze presedeli. Komaj pa so se vrnili spet na svobodo, eo se že oprijeli stare obrti. Delo jim je bilo toliko lažje, ker je Novačič litograf. Ponarejali so znamke ter nato nanje pritiskali žige vseh vrst. Znamke so potem oddajali v inozemstvo, ker so bile v prvi vrsti namenjene zbiralcem znamk. Policija jih je zalotila prav pri delu. Ogromne količine sardel so že ujeli dalmatinski ribiči. Pokupijo jih skoro vse tovarne. Na trgu pa jih prodajajo po 4—5 dinarjev kilogram. Za ribiče je toliko boljše, ker je povpraševanje po morskih ribah veliko in so tovarne za konzerviranje rib kar vnaprej sklenile z raznimi ribiškimi družinami in vaškimi zadrugami kupne pogodbe. Zaradi znamke (etikete) vina, ki je ziumio pod nazivom »Frnškogorski biser«, sta se tožili dve tovarni, Kruno Moser in »Fruškogorac« d. d. Obe to-varni sta namreč dali v promet vino pod isto označbo. Zato je Moser, ki je menda prvi začel izdelovati vino pod tem imenom, (ožil FruSkogorca d. d. Sodišče pa bo zaslišalo najprej strokovnjake, ki bodo ugotovili, če res obe tovarni etiketirata vino z enakimi etiketami. 0 svečanostih pri kronanju angleškega kralja ho v Sarajevu predaval angleški politik Wil,liani Theeling. Enaka predavanja bo imel tudi v Belgra-gradu, Zagrebu, Osijeku, Splitu, Novem Sadu, Dubrovniku in Ljubljani, nakar se bo vrnil v London na svečanosti, ki bodo koncem tega meseca. Pri teh : svečanostih ima Theeling važno funkcijo. Pri Kloštru Ivaniču sla se udarili dve ciganski družini zaradi lepe ciganke Lele iz rodbine Nikolič. Lela je še hodila v šolo in bila najboljša učenka v vsakem oziru. Ker je bila redka »pismena« med , cigani, je imela med cigani častno mesto. Za njo ko | zvedeli cigani iz družine Goman. S tremi vozovi so se odpremili proti Ivanič Kloštru, da bi jo ugrabili za 17-letnega cigana Mika. Najprej so se dogovarjali, ker so bili pa Nikoliči nepopustljivi, so jo Gomani hoteli kar ugrabiti. Morali so se udariti. Kmetje, ki so gledali to bitko, so uživali: ženske so regjjale in vrtele jezike, moški pa so se premetavali po cesti. Bil jih je samo vik in krik. Nazadnje | so morali Gomani pobegniti. K sreči krvi ni bilo. Veliko število tujcev se nahaja v Dalmaciji. V Dubrovniku so vsi hoteli zasedeni, kar je za mesto ob tem času nenavaden dogodek. Tudi v Splilu in I °£o!ici jih je mnogo. Med drugimi je prišel na letovišče tudi kancler predsednika češkoslovaške re-[ publike dr. Šamal. Modra galica se bo podražila zaradi skoka cen bakru na vseh svetovnih tržiščih. Prvo skrb je povzročilo to dejstvo našim vinogradnikom, ki so še : juhi plačevali za kilogram galice do 4.80 Din. Proizvajalci galice pri nas pa Se niso stavili vinograd-nikom nobenih ponudb, čeprav so jih lani ob tem I času že. Očividno hočejo izkoristiti konjunkturo in počakati trenutka, ki jih bo opravičil, da bodo nastavili ceno čim višje. Za sedaj napovedujejo ceno : 7 do 7.50 Din. Vinogradniki pa pravijo, da proizvajalci niso upravičeni dvigniti cen, ker so svojo zalogo 450 vagonov galice izdelali še prej, preden j so ceno bakru poskočile. Zato zahtevajo, da se cene | galici maksimirajo. Pšenice za izvoz v Vojvodini ni več dosti. Časopisje je sicer prineslo rezultate ocenjevanja, ki je pokazalo, da je še mnogo pšenice zn izvoz. Proti temu pa so se izjavili trgovci z žitom, ki pravijo, da [ pšenice skoro primanjkuje in da smo previšek že izvozili. Letos so je iz Vojvodine izvozili 7,750.000 meterskih stotov. I časa in ljudi je pokazala razprava pred sodiščem v Subotici, ko so sodili čevljarju Maliji Szabu, ki je zaklal svojo ženo zaradi razkošja in j pohlepa po udobnem življenju. Obtoženec je povedal, da sc je kot čevljar moral truditi od rane zore do poznega večera, da je zaslužil za živež. Njegova zena pa je hotela živeti lagodno, brez dela, ves denar je hotela porabiti za svojo obleko in luksu«, kakršnega si privoščijo »boljše gospe«. Mož pa inno-‘ gokrat mti kruha ni imel. Ker ni bilo denarja, žena ni hotela ostali pri možu. Razdvojen je bil mož, ko ga je nazadnje še zapustila. V takem stanju je svojo J ženo tudi umoril. Ko je pred sodiščem pripovedoval I svojo žalostno zgodbo, so z njim vred jokali poslu- I šalci. Sodišče ga je obsodilo na tri leta težke ječe. 0 novem »čudežnem« otroku ve povedati bel-grajsko »Vreine«. Že svoj čas so časopisi javnost seznanili s petletnim Mehom Fočičem, ki je -pokazal izreden talent za matematiko. Sedaj so mu našli podobnega, namreč triletnega Perico Popoviča,‘sina uradnika v Podgorici v Črni gori. Fantiček zna kljub svojim trem letom že gladko brati in pisati in zna baje tudi že velik del zgodovine junakov iz srbskih in črnogorskih osvobodilnih bojev. Vaška žalost je nastala v Triideljah pri Belnov-cih, ko je pred dnevi umrla vaška »čarovnica« Jovana Vračara. Štirideset let je ta ženska »čarala« | s črnim premogom in globoko zeleno skledo lahkovernim ljudem, ki so k njej hodili po nasvete in zdravila za vse mogoče in nemogoče stvari. Znana je bila vse naokoli ter je bil njen pogreb prava manifestacija praznoverja. Žene, ki so j>ri njej našle pomoč, so se več ur valjale na grobu in jokale (naricale). Druga za drugo se je vlegla na grob, da si še pri slovesu izprosijo pomoči. Pred osemnajstimi leti je Milan Oergovič v Zaječaru ustrelil svojega očeta v prepiru, njegovo truplo pa zakopal. Ko so sosedje opazili, da starega Ilije ni več, so domači dejali, da je odšel v Bolgarijo tihotapit vole. Kmalu potem po na meji res našli neko truplo, za katerega so domači dejali, da je truplo njihovega očeta. Tako je zadeva zaspala. Ker pa je bil morilep doma zelo nasilen, mu jo pobegnila tudi žena. Nazaj pa ni bolela, češ da je mož prenevaren človek, saj je ubil svojega očeta. To je prišlo na uho oblastem, ki so morilca prijeli. Nazadnje je svoj zločin tudi priznal. *. A? • V A s m • \ US* Malce je počakal, da se uveri o uspehu svojih besedi, in že se je spet zarogal: »Cim dalj časa boste tu, v tem divnem kraju, tembolj bo vstajala v vas vedno ista želja, — želja po begu! No. dobro pazite! Kadarkoli se vam porodi ta želja, kadarkoli vam pride na misel kak lep načrt o begu, tedaj pomislite na tole vodo. Ta obkrožuje vso jetnišnico To je sijajno zamišljeno in še bolj sijajno napravljeno. Takšne temnice ni »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. ta Inozemstvo 26 Din OredniStvo: Kopitarjeva n lica «/m Telefon 2994 tu 2996. Uprava; Kopitarjeva fc. Telefon 29&i Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: EL Ce& Izdajatelja Ivan Rakovec. Urednik; Jože Kožiček, Srečanje z Belgijcem Degrellom V Bruslju, glavnem mestu Belgije, je v zadnjem času še vse bolj živo, kakor ponavadi. Tam se še danes in jutri pripravljajo na važno odločitev, na volitve, na katerih se bo pokazalo, kdo med tamkajšnjim prebivalstvom več pomeni in kdo je bolj priljubljen in v koga stavljajo večje nade, v predsednika belgijske vlade Van Zeelanda ali v voditelja tako imenovanih rexistov Degrella. To je Vodja reksistov Degrell. nekak političen dvoboj, ki bo jutri zvečer prinesel zmago prvemu ali drugemu, čeprav je malo verjetno, da bi izšel iz tega volivnega boja Degrell, vendar se bo tu gotovo pokazalo, da je od zadnjih volitev tudi Degrell precej napredoval kar se tiče političnih somišljenikov, in da ima vedno več iz-gledov, da vsaj pozneje, če že sedaj ne, izpodrine Van Zeelanda. Da agitacija za te volitve ni tako malenkostna, kaže dejstvo, da kroži med belgijskim ljudstvom toliko volivnih letakov, da bi z njimi lahko pokrili površino 80 kvadratnih kilometrov. Kakšen je mož. ki v Belgiji prihaja vedno bolj na površje, ta Degreli, bo morda vsaj deloma prikazal članek, ki ga je belgrajski dopisnik napisal za svoj list novembra meseca 1936. Takole nekako poroča ta dopisnik iz Belgije: V štabu rex?stov Tu v Ulici Chartre št. 3 je nastanjen štab rexistov — mi je pojasnil šofer, ko je zaustavil svoj avtomobil pred visoko zgradbo v starem delu mesta Bruslja, pred katero je vsak čas živahno vrvenje. Pročelje zgradbe prav sedaj popravljajo, vrata in okna so rdeče pobarvana, prav s krvavo rdečo barvo. V palačo prihaja in zopet odhaja velika množica mladih in resnih ljudi, kakor da imajo tod zelo važen posel. Prvi vtis, ki ga dobi opazovalec, je ta, kakor da bi bil pred kakšnim dijaškim domom, ali še bolje rečeno pred domom, v katerem K gimnazijci pripravljajo z veliko vnemo na kakšen SVoj koncert, igro ali zabavo. Na pločniku poleg zgradbe stojita dva orožnika. V pritličju, kjer je tudi uredništvo nekega rexističnega lista, stoji daleč tam na koncu hodnika miza, kjer morajo počakati vsi tisti, ki zaprosijo za sprejem pri Degrellu. Okoli te mize je sedelo nekaj mladeničev. Niti najstarejši med njimi menda še ni bil 20 let star. Vsak ima na rokavu znak. Vsi sede zamišljeni, kakor da gre za zelo važne stvari, vsi zelo resni. Približal sem se tem mladeničem in vprašal, če ni morda Degrell že prišel. Čim sem spregovoril Degrellovo ime, že je vstal najstarejši med njimi, upognil roko in mi pokazal dlan. Tak je pozdrav rexistov. »Kdo ste vi?« me je vprašal, in ko sem spregovoril besedo »časnikar«, so se vsi ostali spogledali, me precenili od glave do pete in še bolj se mi je zdelo, da mi ne verjamejo in tudi ne zaupajo. »Gospoda predsednika ni tukaj,« so mi kratko pojasnili. Ker pa tudi jaz nisem tem besedam dosti verjel, sem se napravil, kakor da mi je vseeno. Le to sem še povedal, da je g. Dey dal neko pismo za Degrella. »Potem izvolite iti z menoj!« je postal malo bolj dovzeten za moje besede nek mladenič. »Do Degrella se le težko pride. Celih deset minut čakam, da me bo sprejel, pa me niti ne pogleda, ko hodi numo mene' iz tne sobe v drugo.« »Poslušajte, gospod,« 6em začel ves nervozen, »kaj je z mojim pismom?« »Dal sem ga tajniku. Morate pač počakati, ne kaže drugega!« Res sem počakal še kakšnih deset minut, nato pa sem kar tako ne da bi se prej prijavil, vstopil v tajnikovo sobo. »Prosim, sedite,« me je povabil vljudno tajnik. »Predsednik še ni prišel in ga mogoče tudi ne bo danes.« Tako sem čakal še kakšne četrt ure. Mladi re-xisti so vstopali neprestano v sobo in nekaj šepe-taje sporočali tajniku na uho. Tudi pošto in razne listine so mu prinašali. Vse ie hitro šlo izpod rok, vse gladko brez oporekanja, kakor na kakšni važni vojaški postojanki med vojno. Vedno bolj sem postajal nestrpen. »Oprostite, gospod tajnik, nekaj bi vseeno rad vprašal glede vašega predsednika. Že res, da je on poleg ostalih odličnih sf>osobno6ti, ki jih ima, tudi sijajen organizator, vendar pa je tudi precej netočen glede časa, ki si ga je namenil za sestanek.« »Ah. saj res, vi še vedno čakate. Zdi 6e mi, da je najbolje, če vas povedem h kabinetnemu šefu. Prosim, izvolite iti z menoj!« Šel sem z njim eno nadstropje višje, v pisarno, ki je bila najmodernejše in najrazkošnejše urejena. Na koncu pisarne je sedel za mizo mlad človek, tako resen, da bi mu bili te resnosti gotovo lahko nevoščljivi celo častitljivi senatorji. Ko me je zagledal, je vstal ter me takoj sprejel. Že takoj v začetku mi je povedal, da dvomi, če se mi bo danes posrečilo govoriti z Degrellom. Prvič on prihaja navadno precej pozneje, poleg tega pa čaka nanj topot toliko važnih stvari, da bo težko govoriti o čem drugem, kakor le o najnujnejših poslih. Če ne bi odpotovali že čez eno uro iz Bruslja, bi lahko prišli sem kak drug dan. Na vse zadnje fe le prišel tudi Degrell Ker se mi je zdelo, da me drugič lahko doleti ravno takšna smola, da ne bom sprejet pri Degrellu, sem se odločil, da vseeno še malo počakam. Že nekaj trenutkov za tem, pa je prav na koncu, za vsemi ostalimi prišel tudi on. Po rexistovsko me je Spalnica največjega potniškega letala »A. W. 27«. V njej je dvajset postelj. Belgijski ministrski predsednik Van Zeeland/ pozdravil, spregovoril nekaj prijaznih besedi, nato pa me kaj hitro opomnil, da je z menoj napravil danes vendarle izjemo. Takole je dejal: »Ne zamerite mi, dragi gospod, če ste me malo dlje čakali. Šele zjutraj sem se vrnil z dežele, kjer sem imel nekaj 6hodov, od katerih je bil vsekakor najzanimivejši oni v Chatleu, v črni deželi, kakor mi imenujemo naše rudarske kraje. Moram reči, da sem imel tam toliko uspeha, kakor bi si ga ne mislil nikdar prej. Pomislite: Na tem shodu je bilo nad 15.000 delavcev, samih takšnih; ki so bili prej socialisti ali komunisti. Da se je zbralo toliko pristašev bivših levičarjev, to pomeni zame in za moj pokret mnogo več, kakor dvakrat ali trikrat toliko buržujev. Toda oprostite, zakaj ne sedete. Izvolite!« Spustil sem se v enega od dveh ogromnih naslonjačev in se še bolj neprisiljeno zagledal v Degrella. Šele sedaj sem mogel prav videti, kakšen je ta mož od blizu. Zdi 6e, kakor da je pravkar napravil maturo ali največ, da je akademik. Mlad je, zdrav, lepega 6vežega obraza, inteligentnega čela, temperamenten in tudi zelo simpatičen. Pravijo, da je star že 30 let. Človek bi mu jih več kot 20 ne prisodil. Ni posebno visok, tako nekako srednje postave je bolj. Njegova temperamentnost in gibčnost ga delata moža, ki more na dan imeti nič manj kot 14 shodov, na katerih vseh tudi govori. Njegov glas je prijeten, čeprav nekoliko zamolkel, kar pa ni čudno, ko toliko govori. Vsak njegov gib izdaja izredno živahnost, velika je tudi njegova govorniška sposobnost. Vse to mu je prirojeno. Najpomembnejša pa je zanj lastnost, da je sam do dna duše prepričan o pravilnosti in moči svojih zamisli in besedi. Poleg tega ima v sebi neko silno prepričevalno moč, na vsakogar, ki ga posluša, kadar govori, ali kdor bere to, kar je Degrell napisal. (Vse fe točno, kar pravi Dey' »Gotovo vam je znano, da me je včeraj sprejel g. Dey, predsednik parlamentarne skupine vaše stranke...« »Da,« me je hitro prekinil. »Tudi to mi je znano, da vam je dal neko izjavo, za katero je pristavil, da jo smete objaviti v časopisu. V tej izjavi je tudi poudaril, da sem tudi jaz istih misli. Dey je naš najboljši diplomat in vse kaže, da bi bil to bodoči naš najboljši zunanji minister.« Glede one izjave sem Degrellu prijx>mnil, da se mi glede Italije vsaj ne zdi vse tako verjetno, kakor pravi Dey. Toda, komaj sem to spregovoril, že me je Degrell prekinil: »Oprostite, vse je točno tako. kakor vam je on povedal. Novi evropski konflikt ie neizbežen in se bo pokazal že v desetih dneh. Njegovo pozo-rišče bo na španskem, posebno na španskih vodah, kajti vojna bo bolj pomorskega značaja. To je vse točno!« »Sedaj mi to zadostuje,« sem se ga usodi! prekiniti, »toda samo še nekaj bi rad vprašal. G. Deyu sem obljubil, da vas ne bom prosil za kakšno izjavo ali razgovor. To mi sedaj tudi ni potrebno, ker smatrate vi njegove izjave kakor za svoje. Samo za sliko bi vas še prosil, da jo objavim v našem časopisu « »To vam radevolje odstopim, samo izberite si jo!« V tem trenutku pa je že vstopil nek gospod, tudi zelo še mlad. Pod pazduho je nosil veliko aktovko. Degrell me je predstavil Imel sem čast govoriti s tajnikom mističnega pokreta. Francffa na poti za Spanilo Ko sem Degrellu povedal, da nameravam čez nekaj minut že odpotovati iz Bruslja v Francijo, se je najin pogovor prenesel na francoska tla. S jjosebnim poudarkom je Degrell nadaljeval: »Vidite, gospod, moje mišljenje in, če hočete, celo prepričanje glede Francije je to, da se Francija nahaja v težkem položaju, iz katerega ni izhoda. Prepričan sem, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo tam nastala še večja in strašnejša zmeda, kakor pa je tista, ki jo imate sedaj priliko videti na Španskem. Francijo bodo upropastili levičarji in z njo je konec.« »Potem pa moram res pohiteti; da vsaj še enkrat vidim Pariz,« 6em izrabil priliko, da se poslovim. Degrell pa je še pristavil: »Izvolite vzeti fotografijo, naročam pa vam tudi svoje pozdrave za vaše čitatelje. Kadar pride naša 6tranka na oblast, tedaj takoj spet pridite. Tedaj vam bom marsikaj še lahko povedal.« Nato sem se poslovil od njega. To je vsekakor človek, ki po svojih sposobnostih predstavlja res človeka svoje vrste, človeka, ki mu pač ne bo najbrž dolgo treba čakati, da se uresniči njegova namera, da pride v Belgiji popolnoma na površje, seveda mu še v bodoče ne bodo ovirali razni podtalni elementi v njegovi lastni deželi, ali pa izven nje. $ef abesinskega zdravilstva -Bolgar Leta 193.5 je odšel — v Bolgariji še ne preveč znani zdravnik dr, Jagoridkov — iz Sofije v Rim. Tam je namreč svojefasno končal medicinske študije. Ko se je leta 1935 vrnil v Rim, je kmalu nato odrinil v Abesinijo in sicer istočasno kakor Graziani, sedanji podkralj Abesinije. Na fronti je dr. Jagoridkov zn časa bitk vršil svojo službo zelo vestno in uspešno. Ko je Italija zavojevala Abesinijo in ko je bil Graziani imenovan za podkralja, je Mussolini podpisal ukaz, s katerim je imenoval dr. Jagoridka za vrhovnega šefa vsega abesinskega zdravstvenega skrbstva. Zanimivo je, da je dr. Jagoridkov že svoj čas kot slušatelj na univerzi dobil od Mussolinija posebno darilo, ki je bilo razpisano najboljšemu dijaku. V Sofiji se govori, da je dr Jagoridki bilo svoj čas ponujeno mesto direktorja narOldrfSgS zdravja v Bolgariji, da pa je on tedaj stavffnaKB pogoje, da jih pristojni minister ni mogel sprejMil! Programi Radio Ljubljana Sobota, 10. aprila: 12 Plošča za ploščo hiti pa vsaka vesele drobi — 12.45 Vreme, poročila — 13 CaB. sporod, obvestila — 13.15 Plošča za ploščo hiti pa vsaka vesele drobi — 14 Vreme — 18 Za delopust (igra Radijski orkester) 16.40 Češkoslovaško šolstvo (g. Rudolf Bratok) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila 19.30 Nac. nra: Napredovanje poljedelstva od postanka naše države do danes (dr. Ivo Jovičič iz Zagreba) — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) 20.30 Pratika za mesec april ali mali traven — 20 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Za vesel konec (igra Radijski orkester). Drugi programi Sobota, 10. aprila: Belgrad: 19.50 Orkester — 20.30 Humor — 21.30 Zbor — Zagreb: 20 Vokalni koncert ___ 20.30 Pester večer — Dunaj: 19.30 Opera — 21.50 O filmu 22.20 Violina — Trst-M itan: 17.15 Komorna glasba _ 21 Bizetova opera »Carmen« — nint-Hari: 21 Opereta »Plesalka Katrica« — Praga: 19.50 Pester večer — Var-Sava: 19.3« Orkester — 21 Zbor - Kdnigsberg: 20.10 Straussova opereta »Netopir« - tipsko: 20.10 Saški večer — Monakovo-Frankfurt: 20.10 Monakovski večer. letniki s 12 Hudičevih otokov Vsi kaznjenci so se postavili drug poleg drugega ob ograji. Ta most je bil meja med svobodo in robetvom. Voda pod mostom je bila meja med kopnim in jet- Take misli so blodile jetnikom po glavi. Zrli so mrko predse in čakali, kaj bo. Tudi sam narednik se je naslonil na ograjo mostu, nato pa je začel zbadljivo: »Pazite dobro, kaj vam bom sedaj povedal. To je za vsakega od vas velike važnosti, mnogo večje važnosti, kot pa življenje samo... Da, da, ker gre tu bolj za smrt, kakor pa za življenje.« nišnico. Bil je to z morjem. . Za jetniki so sfali čuvaji črnci s puškami v rokah. Na puškah so se v soncu bleščali dolgi bajoneti. V31' so se zazrli v temno vodno površino. Čemu neki jih je surovi narednik poklical sem? Kaj jim je hotel tu pokazati? Kaj neki si je spet izmislil, da bi povečal njihovo trpljenje? nikjer drugod več na svetu. Če bi jo jaz sam gradil, je ne bi mogel bolje napraviti, ha, ha, ha!« Njegov 6meh, s katerim je pospremil svoje besede, je zvenel naravnost strahotno. Mrke postave v raztrgani obleki, nekatere brez obutve, so molčale in buljile predse. Vsak posameznik od teh nesrečnih jetnikov je sicer vedel, da ga po obsodbi ne more doleteti ničesar dobrega, toda da bo moral prestati tolikšen pekel, o tem ni nihče niti sanjal. Narednik Rankin je bil človek, ki je naravnost užival nad mukami drugih. Nesreča drugega je njega veselila, trpljenje, ki so ga morali prestajati drugi, je bilo zanj naravnost veselje. Zdelo se je, kakor da 6e hoče ta človek, ki je bil zaradi nekega zločina dodeljen tej jetnišnici, nad kaznjenci, ki so bili brez moči, maščevati za krivico, ki se mu je po njegovem mnenju zgodila, ko so ga premestili na ta kraj. Navajen na hrupno življenje p>o mestih, na pijančevanje, na družbo, na ženske, je težko prenašal to samoto, kjer se je moral odreči vsemu, kjer ni bilo zabave in razuzdanosti. Toda, sčasoma se je navadil tudi na ta kraj. Tudi tukaj je našel zase razvedrila... Svojim živalskim nagonom je tu dal popolnega duška. To so dobro občutili jetniki, ki so mu bili jx>verjeni, to je, pa še kako, občutil prav vsak kaznjenec, ki so ga pripeljali sem. Stoječ sedaj na mostu pred kaznilnico, je razlagal narednik Rankin jetnikom, ki so stali tik ob ograji mostu: »Pazite tudi dalje, kar vam bom povedal. Torej o begu ni niti govora. Še nikomur se ni jx>srečilo, da bi pobegnil odtod. Ta jarek je napolnjen z vodo, ie petindvajset metrov širok in deset metrov glo-bok. Pa veste, kaj je še v tej vodi? Ha, ha, v njej so lepi, mali psički... Toliko jih je, da jih ne morete prešteti... Tudi hranimo jih, toda ne prav pogosto. . Mnogo bolje je, če niso preveč siti!« Narednik Rankin je obšel s pogledom četico kaznjencev, se zlobno nasmejal, nato pa nadaljeval: »Sedaj vas, dragi moji, ker vas ljubim, — vi vsi moji otroci — na, ha, ha — sedaj vas hočem še na nekaj opomniti. — Hej, Bob!« Poklical je f>aznika, ki je 6tal nekoliko zadaj in je imel pri sebi neko vrečo. Narednik je segel po njej in iz nje potegnil staro, črno mačko. »Halo, fantje, pozor!« je zavpil in vrgel v vodo žival, ki se je zaman prizadevala, da bi se rešila. Bil je redek prizor Komaj je mačka padla v vodo, že se je po bliskovito pognalo proti njej nekaj deset velikih, gibčnih živali. Voda se je kar skalila, penila na vse strani, nato pa se spet pomirila. Kaznjenci 60 nepremično stali ob ograji in strmeli od groze. Široki kanal okoli kaznilnice je bil poln morskih psov. »Morski psi!« se je zarežal narednik, »ali ste jih že kdaj videli?« »Gotovo jih je več, kakor si vi mislite... Bob!« je poklical spet čuvaja, »prinesi cev!« Že mu je vojak ponudil dolgo leseno cev, narednik pa je z zlobnim nasmehom spet nadaljeval: »Diven prizor, dragi moji prijatelji, mar ne? Prizor, ki zasluži, da se človek malo dlje pomudi ob njem ..« Ste-li videli, kako so se psički trgali za mačko? Pa nikar ne mislite, da ti psi žro samo mačke... Pokazal vam bom ostanke nekega pro-palega človeka, ki je prav tako mislil, da bo živ prišel preko tega jarka. Za vas, ki od prvega trenutka, ko ste prišli v to ječo, ne mislite ničesar drugega kot samo to, kako se je boste rešili, — za vas je to dober nauk in nasvet, da se varujete takšnih norih poizkusov, ki bi se končali prav tako, kakor se je končal ponesrečen poizkus onega nespametnega paglavca.« Kaznjenci so, kakor da se zelo zanimajo za vse to, zasledovali vsak njegov gib. Kakšno strahoto jim je spet nameraval pokazati? Narednik je medtem že pokleknil na tla in vtaknil konec lesene cevi v vodo. »To je cev, s katero se lahko gleda pod vodo,« je pojasnil. »Najslavnejši zločinec med vami je vsekakor dr. Muad, zato bo tudi on imel to čast, da bo 6edaj prvi pogledal skozi to cev.« Zdravnik Mudd se je nekoliko obotavljal, a je vendar stopil bliže, prijel cev v roke ter pogledal skoznjo. Videl je nekaj tako strašnega, da ga je prevzela groza.