ČATEŠKI GRIČ Zrinka Mileusnić, Alenka Jovanović 78Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S ČATEŠKI GRIČ Zrinka Mileusnić, Alenka Jovanović ⁞ Prispevki: Branko Mušič, Aleksandra Bugar, ⁞ Boris Kavur, Zdravka Hincak 78 Čateški grič ⁞ ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorici Recenzentka ⁞⁞Špela Karo, glavna urednica ⁞ ⁞ Zrinka Mileusnić ⁞ ⁞ Alenka Tomaž ⁞⁞Barbara Nadbath, odgovorna urednica ⁞ ⁞ Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞ ⁞ Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec ⁞ ⁞ Fakulteta za humanistične študije, ⁞ ⁞ Fakulteta za humanistične študije, ⁞⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice ⁞ ⁞ Univerza na Primorskem ⁞ ⁞ Univerza na Primorskem ⁞⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna ⁞ ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper ⁞ ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper urednica ⁞ ⁞ zrinka.mileusnic@fhs.upr.si ⁞ ⁞ alenka.tomaz@fhs.upr.si ⁞⁞Vanja Celin, tehnična urednica ⁞⁞Matija Črešnar, član ⁞ ⁞ Alenka Jovanović Lektorici ⁞⁞Milan Sagadin, član ⁞ ⁞ ARHOS, d.o.o. ⁞ ⁞ Martina Rotar, Nina Krajnc (slovenščina) ⁞⁞Maša Sakara Sučević, članica ⁞ ⁞ Šolska ulica 4, SI-8250 Brežice ⁞ ⁞ Rachel Novšak (angleščina) ⁞⁞Katharina Zanier, članica ⁞ ⁞ alenka.jovanovic@guest.arnes.si ⁞⁞Bernarda Županek, članica Prevajalka Ostali avtorji ⁞ ⁞ Maja Sužnik Izdajatelj ⁞ ⁞ Branko Mušič ⁞ ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ ⁞ Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Oblikovanje in prelom ⁞⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ ⁞ Univerza v Ljubljani ⁞ ⁞ Andrejka Likar Kofol ⁞ ⁞ Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Zanj ⁞ ⁞ branko.music@ff.uni-lj.si Tehnična priprava teksta ⁞⁞Jernej Hudolin, generalni direktor ⁞ ⁞ in ⁞ ⁞ Gearh, d.o.o. ⁞ ⁞ Vanja Celin ⁞ ⁞ Radvanjska 13, SI-2000 Maribor ⁞ ⁞ brankomusic1@yahoo.com Tehnična priprava slik ⁞ ⁞ Vanja Celin, Maja Jerala ⁞ ⁞ Aleksandra Bugar ⁞ ⁞ Muzej grada Zagreba Računalniška obdelava in priprava slik ⁞ ⁞ Opatička ulica 20, HR-10000 Zagreb ⁞ ⁞ Aleš Ogorelec, Aljoša Ozmec ⁞ ⁞ abugar@mgz.hr Fotografije ⁞ ⁞ Boris Kavur ⁞ ⁞ Mitja Guštin, Alenka Jovanović, Slobodan Olić, ⁞ ⁞ Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞ ⁞ Damjan Snoj ⁞ ⁞ Fakulteta za humanistične študije, ⁞ ⁞ Univerza na Primorskem Načrt najdišča ⁞ ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper ⁞ ⁞ Georg Tiefengraber, Miran Erič, Slobodan Olić ⁞ ⁞ boris.kavur@fhs.upr.si ⁞ ⁞ Zdravka Hincak Geodetske izmere ⁞ ⁞ Odsjek za arheologiju, Filozofski fakultet, ⁞ ⁞ Georg Tiefengraber, Aleksandra Bugar, ⁞ ⁞ Sveučilište u Zagrebu ⁞ ⁞ Slobodan Olić ⁞ ⁞ Ivana Lučića 3, HR-10000 Zagreb ⁞ ⁞ zhincak@inet.hr Risbe predmetov ⁞ ⁞ Janja Tratnik Šumi (keramika, kamnita orodja), ⁞ ⁞ Boris Kavur (kamnita orodja) Fotografije predmetov ⁞ ⁞ Aleš Ogorelec, Zrinka Mileusnić Spletna izdaja Ljubljana, 2018 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. ISSN 2630-2055 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=295803648 ISBN 978-961-6990-20-2 (pdf) Vsebina 1⁞ Uvod 5 2⁞ Geografski oris prostora 6 3⁞ Arheološki oris prostora 10 4⁞ Geofizikalne raziskave Branko Mušič 12 5⁞ Potek in metodologija terenskih raziskav 20 ⁞ 5.1 Čateški grič 20 ⁞ 5.2 Izkopavanja Čatež – Sv. Jurij Aleksandra Bugar 35 ⁞ 5.3 Nadzor 45 6⁞ Analize 47 ⁞ 6.1 Rezultati analize kamnitih orodij Boris Kavur 47 ⁞ 6.2 Osteološka analiza živalskih ostankov Zdravka Hincak 50 ⁞ 6.3 Antropološka analiza skeleta Zdravka Hincak 56 ⁞ 6.4 Radiokarbonska analiza 59 7⁞ Sklep − poselitvena podoba Čateškega griča in okolice 60 8⁞ Conclusion – settlement image of Čateški grič and its surroundings 64 9⁞ Literatura 65 10⁞ Katalog gradiva 67 1Uvod Čateški grič je najdišče naselbinskega značaja z ostali- Uroš Bavec, Bojan Djurić in Janez Dular, se je 6. 11. 2003 nami, ki kronološko obsegajo razpon od bakrene dobe odločila, da bo objava obsegala vse omenjene lokacije na preko železne dobe, rimskega obdobja do srednjega in Čateškem griču in v okolici. novega veka. Namen skupne predstavitve teh najdišč z rezultati izko- Najdišče obsega večjo kopo severozahodno od kraja Čatež, pavanj na Čateškem griču je oblikovanje publikacije, ki bo na severni strani avtoceste Ljubljana−Zagreb, dober kilo- predstavljala vir podatkov za podobo čateškega kraja v meter zahodneje od izvoza za Brežice, in leži na skalnem preteklosti. Vsaka lokacija je opisana ločeno, medtem ko je izrastku Gorjancev pod Šentviško goro nad sotočjem reke najdišče Čateški grič v interpretaciji obravnavano kot celota. Krke s Savo. Lega, ki istočasno omogoča kontrolo nad vo- Gradivo je predstavljeno skupaj, na koncu publikacije. dnimi in kopenskimi komunikacijami, je imela v preteklosti zagotovo pomembno strateško vlogo. O tem pričajo števil- ne najdbe z griča in njegove okolice, ki so bile podlaga za različne interpretacije arheološke podobe Čateškega griča. Čeprav je Čateški grič zaradi omenjenih najdb kot arheolo- ško najdišče že dolgo znan, so bile prve večje arheološke raziskave narejene šele v sklopu pripravljalnih del za izgra- dnjo avtoceste Ljubljana−Zagreb leta 1998. V letu 1998 je bil na tem območju izveden ekstenzivni arheološki pregled (Pintér 1998). Kasneje so bile izvedene georadarske meritve in izkop testnih jarkov ter izdelan mikrorelief najdišča (Djurić 2000), poskusno arheološko sondiranje na južnem pobočju leta 2000 (v nadaljevanju sondiranje 2000; v dokumentaci- ji Čateški grič I; Posavski muzej Brežice; Alenka Jovanovič), izkopavanje leta 2002 (v nadaljevanju izkopavanje 2002; v dokumentaciji Čateški grič; Univerza na Primorskem; Mitja Guštin; pogodba DARS, št. 410/2001; pogodba ZVKDS OE NM, št. PA-18/2001), izkopavanje leta 2003 (v nadaljevanju izkopavanje 2003; v dokumentaciji Čateški grič II, Čateški grič − JV pobočje; ZVKDS OE Novo mesto, Uroš Bavec; pogodba DARS, št. 174/2003; pogodba ZVKDS OE NM št. PA-1/2003). Ob nadzoru so bila odkrita še tri potencialna najdišča v bližnji okolici Čateškega griča. Leta 2002 je bilo izvedeno izkopavanje na lokaciji Čatež − Na vrtih. Najdišči Čatež − Sv. Jurij (ZVKDS OE NM, Uroš Bavec; pogodba, DARS št. 174/2003; pogodbe ZVKDS OE NM PA 1/2003) in Čateški grič − jug sta bili raziskani v letu 2003. Osnovne informacije o najdiščih so bile objavljene leta 2003 (Bavec 2003, 116; Bugar 2003, 114−115; Predan 2003, 113). Komisija za določitev potenciala arheoloških najdišč, ki so jo sestavljali Mitja Guštin, Alenka Jovanović, Slobodan Olić, Čateški grič, AAS 78, 2018 5 2Geografski oris prostora Arheološko najdišče Čateški grič (sl. 1, 2) leži na jugo- tega dela kvartarja izvirajo tudi aluvialni prodni nanosi tretje vzhodnem delu Krško-Brežiške kotline. Tam se začenja savske terase in aluvialni nanosi recentnih tokov Save, Krke, panonsko obrobje na predelu, kjer se Sava in Krka najbolj Sotle in njihovih večjih pritokov (Lipoglavšek Rakovec 1951). približata vznožju Gorjancev. Nahaja se na mestu, kjer se Raziskave na tem območju so bile razdeljene v tri sklope; pobočje Gorjancev v svoji najzahodnejši točki spušča v izkopavanja na Čateškem griču (izkopavanje v letih 2000, Krko ob izlivu Krke v Savo. Leži na apnenčasti vzpetini 2002 in 2003), izkopavanje Čatež − Sv. Jurij ter nadzor na lo- med Šentviško goro in Krko na strateško pomembnem kacijah Čateški grič − jug in Čatež − Na vrtih (sl. 3, 4, 5, 6, 7). položaju, ki nadzoruje pot od zahoda proti vzhodu. Apnenčasti grebeni, ki ležijo v smeri sever−jug, dajejo Z geološkega vidika Krško-Brežiško kotlino večinoma prekri- pobočju valovito obliko in določajo lego kulturnih plasti. va apniški prod, Gorjanci so zgrajeni iz apnenca in dolomita, v okolici Čateža so tudi kraške plasti. Prehodni pas iz ravnine Krško-Brežiško kotlino so po udoru v pleistocenu reke in po- v Gorjance je razrezan in ponekod visok nad 300 m (Šentvi- toki začeli zasipavati s prodom, v spodnjem pleistocenu so ška gora 382 m). se odlagali jezerski sedimenti, prod, pesek in glina. Na ob- močju posavskih gub se je iz zgornjega pliocena nadaljevalo Zaradi trajnega ugrezanja je kotlina pritegnila nase ne le tudi nastajanje regionalnih neotektonsko aktivnih prelomov v manjše vode, temveč tudi reko Savo. Ker prehaja v Panon- smereh vzhod−zahod in sever−jug. Osrednjo os občine se- sko kotlino, je Brežiška kotlina najpomembnejše hidrograf- stavljajo najmlajši aluvialni nanosi rek Save in Sotle in njunih sko zbiralno območje na Slovenskem (Lipoglavšek Rakovec pritokov. V pleistocenu so se odlagale aluvialne naplavine. Iz 1951). 1 Pogled na lokacijo Čateški Grič (foto D. Snoj). 6 Čateški grič, AAS 78, 2018 ČATEŠKI GRIČ (2000, 2002, 2003) ČATEŠKI GRIČ − JUG ČATEŽ − SV. JURIJ ČATEŽ − NA VRTIH 2 Geografski položaj Čateškega griča na DMR 100; ©GURS. 3 Lokacija izkopavanja najdišč Čateški grič, Čatež − Sv. Jurij, Čateški grič − jug in Čatež − Na vrtih, M 1 : 100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska Knjiga Založba, d.o.o. ČATEŠKI GRIČ 2000 (ČG I) ČATEŠKI GRIČ 2003 (ČG II) ČATEŽ − SV. JURIJ ČATEŠKI GRIČ 2002 (ČG) ČATEŠKI GRIČ − JUG ČATEŽ − NA VRTIH 4 Položaj najdišč Čateški grič, Čatež − Sv. Jurij, Čateški grič − jug in Čatež − Na vrtih na AC trasi Krška vas−Obrežje, M 1 : 10 000; podlaga TTN5, lista I220100 in I220200 ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Čateški grič, AAS 78, 2018 7 ČATEŠKI GRIČ 2000 (ČG I) ČATEŠKI GRIČ 2003 (ČG II) ČATEŽ − SV. JURIJ ČATEŠKI GRIČ 2002 (ČG) ČATEŠKI GRIČ − JUG ČATEŽ − NA VRTIH 5 Položaj najdišč Čateški grič, Čatež − Sv. Jurij, Čateški grič − jug in Čatež − Na vrtih na Franciscejskem katastru; M 1 : 10 000, AS 3000/C360, N165, N316; c360a01, c360a02, c360a03, c360a04, c360a05, c165a01, c165a02, c165a03, c165a04, c165a05, c165a06, c165a07, c165a08, c165a09, n316a01, n316a02, n316a03, n316a04, n316a05; ©Arhiv Slovenije, georeferenciran. ČATEŠKI GRIČ 2000 (ČG I) ČATEŠKI GRIČ 2003 (ČG II) ČATEŽ − SV. JURIJ ČATEŠKI GRIČ 2002 (ČG) ČATEŠKI GRIČ − JUG ČATEŽ − NA VRTIH 6 Položaj najdišč Čateški grič, Čatež − Sv. Jurij, Čateški grič − jug in Čatež − Na vrtih na trasi AC na digitalnem ortofoto posnetku; M 1 : 10 000, podlaga DOF5, lista I220161B in I220261B; ©GURS, ©DARS. 8 Čateški grič, AAS 78, 2018 tih; M 1 : 3000. . Jurij, Čateški grič − jug in Čatež − Na vr G JV pobočje) G) G II IN Č ČG I) (Č (Č tih t najdišč Čateški grič, Čatež − Sv . Jurij - izkopavanja Čateški grič sondiranje 2000 ( Čateški grič izkopavanje 2002 Čateški grič izkopavanje 2002 Čatež - Sv Čateški grič - jug Čatež - Na vr Kompozitni načr7 Čateški grič, AAS 78, 2018 9 3Arheološki oris prostora V okolici Čateškega griča so številne lokacije, na katerih zidanem grobu in nekropoli poroča Pečnik, ki omenja loka- so bile odkrite najdbe, ki kažejo na stalno poselitev in cijo ob cesti 200 m od Čateža. O rimskih toplicah in sledovih rabo prostora od prazgodovinskega časa, natančneje gradenj pišejo številni avtorji, ki se verjetno opirajo na Lin- od mlajše kamene dobe do danes. Vzroke za kontinu- hartovo omembo o podolgovatem četverokotu nad Savo irano poselitev lahko prepoznamo v naravnih danostih pri Čatežu. Kamnolom pri Čatežu naj bi izkoriščali že Rimlja- območja, med katerimi so najpomembnejše lega ob ni, skozi Čatež pa je potekala tudi rimska cesta. Na podlagi pomembni rečni poti po Savi in Krki ter vzdignjen polo- žrtvenika, posvečenega bogu Neptunu (CIL III 14354, da- žaj nad rekama, bližina strateških višinskih postaj na Sv. nes v Narodnem muzeju Ljubljana), ki so ga leta 1896 našli Vidu in Čateškemu griču, izviri pitne vode v bližnji okolici 92 m vzhodno od izliva Krke in 21 m južno od savskega ter izviri tople vode jugovzhodno od vasi Čatež. brega, nekateri tam domnevajo brodarsko postajo. Z ob- Lokacije arheoloških najdišč, ki jih najdemo v starejši stro- močja Čateža je znanih tudi več rimskih spomenikov (ANSl kovni literaturi, niso vedno natančno navedene in opisane, 1975, 250 in tam navedena literatura). kar je posledica dejstva, da so zgodnje raziskave Čateškega Pri delih za traso nove ceste Ljubljana−Zagreb leta 1959 griča in odkritja naključnih najdb iz 19. stoletja. so med razstreljevanjem vzhodno od prazgodovinskih go- Starejša literatura navaja več arheoloških najdišč z obmo- mil ob izlivu Krke (že omenjena halštatska nekropola) sredi čja Čateža. Med najstarejše sodi navedba Antona Tomaža useka med Čatežem in Krško vasjo in situ našli fragmenti- Linharta, da se pri Čatežu, kjer se Krka izliva v Savo, nahaja ran miljnik Antonina Pija, v podrtem hlevu v Čatežu pa fra- vzpetina v obliki podolgovatega pravokotnika, ki je obdan gmentiran napis konzularnega beneficiarija desete dvojne s starim zidovjem. Linhart navaja, da se na tem mestu ter legije ( X Gemina). Pri delih so bile odkrite tudi sledi antične-na območju v razdalji ene milje zelo pogosto najdejo nov- ga cestišča (Petru 1960; Petru1961). ci, žare, stebri in napisi ter poroča o podzemnih zidovih, Pri Čatežu, na desnem bregu Save, kakšnih 200 m vzhodno obokih in pravilno rezanih kamnih z nečitljivimi napisi, ki naj od novega mostu čez Savo, so leta 1971 ob popravilu kana- bi jih našli pri kopanju za novo cesto. Slavko Ciglenečki je lizacije našli gornji del rimske amfore z napisom SEPULIUM na podlagi topografskih podatkov in rezultatov terenskega (Škaler 1974, 122). obhoda sklepal, da se Linhartov opis nanaša na lokacijo Ča- Na podlagi terenskega obhoda širšega območja Čateža, ob teškega griča (Ciglenečki 1983, 432−434). katerem so bili odkriti fragmenti prazgodovinske in rimsko- O prazgodovinski naselbini in nekaj gomilah v gozdu pri dobne keramike, ter Linhartovih topografskih podatkov je Čatežu piše starinokop Jernej Pečnik (Pečnik 1904, 193). Slavko Ciglenečki na Čateškem griču lociral prazgodovinsko Najverjetneje gre za isto halštatsko nekropolo, ki jo v virih gradišče, v neposredni bližini ali delno na samem Čateškem nekaj let kasneje najdemo nekoliko natančneje umeščeno v griču pa predvideval obstoj rimske naselbine (Ciglenečki gozd ob izlivu Krke v Savo (KLDB 1937, 258; ANSl 1975, 250 1983). Na podlagi rezultatov terenskega obhoda je bila kot in tam navedena literatura). Podatek o keltskih grobovih pri prazgodovinsko gradišče in poznoantična postojanka pre- Čatežu, ki jih pri naštevanju najdišč iz širše okolice rimske- poznana tudi lokacija Šentviška gora tik nad Čatežem (Ci- ga mesta Neviodunum omenja Jožef Bezlaj, kasneje pa po glenečki 1981, 224; Ciglenečki 1983, 436). njem povzemajo tudi Arheološka najdišča Slovenije (Bezlaj Z arheološkimi sondiranji in zaščitnimi izkopavanji, ki so bila 1888, 564; ANSl 1975, 250), je zavajajoč − Bezlaj je dejansko izvajana med letoma 2000 in 2003 v sklopu arheoloških raz- mislil halštatske in ne latenske grobove, ker je enako kot iskav pred gradnjo nove avtoceste, so bili vzhodno od vasi starinokop Pečnik halštatske najdbe in najdišča poimenoval Čatež na lokaciji Čatež − Sredno polje ugotovljeni ostanki »keltske« (Pečnik 1892, 225; Božič 1993, 138). neolitske naselbine (Guštin 2002; Guštin 2003, 247, 248), na Viri navajajo tudi številne rimske najdbe z območja Čateža. Čateškem griču pa so bili potrjeni naselbinski in utrdbeni Na njivah pri vasi se omenja rimska nekropola, o rimskem ostanki iz bakrene, mlajše železne in rimske dobe (Guštin, 10 Čateški grič, AAS 78, 2018 Olić 2003, 110−113). Sledi rimske ceste, gre za ostanke glavne rimske ceste Emona−Siscia, katere trasa je potrje- na na številnih lokacijah, so bile ugotovljene z južne strani avtoceste, na lokaciji Čateški grič – jug (Predan 2003, 113), medtem ko so na lokaciji Čatež − Sredno polje izkopava- nja na dan prinesla ostanke začasnega rimskega vojaškega tabora. Približno 60 m severno od župnijske cerkve Sv. Jurij s se- verne strani stare avtoceste Ljubljana−Zagreb so bili odkriti sledovi prazgodovinske, rimskodobne in srednjeveške po- selitve (Bugar 2003, 114−115), na lokaciji Na vrtih pa osta- line mlajšedobnega močno utrjenega cestišča ter zidanega odtočnega jarka (Bavec 2003, 116). Zgodovinski viri prvič omenjajo pražupnijo v Čatežu leta 1323. Sedanja župnijska cerkev Sv. Jurij je bila zgrajena leta 1833 v poznobaročni tradiciji in se navezuje na starejšo prednico, ki najverjetneje datirano v obdobje, ko se prvič omenja pražupnija. To pomeni, da je naselbina obstajala že v 14. stoletju in da je bila v tem času verjetno naseljena tudi bližnja okolica cerkve (KLS 1976, 29−30). Čateški grič, AAS 78, 2018 11 4Geofizikalne raziskave Branko Mušič Uvod ki je verjetno deloma posledica litološke sestave naravne geološke podlage. Čateški grič s širšo okolico je namreč V sklopu predhodnih arheoloških raziskav (glej tudi zgrajen iz litološko raznolikih miocenskih plitvomorskih se- Djurić 2000; Jovanovič, Olič 2000; Bugar 2003a; Guštin dimentov, kar se predvidoma odraža tudi v morfologiji da- et al. 2003; Olič 2003; Predan 2003; Predan 2006) na našnjega površja (sl. 10). Za zanesljivejšo arheološko in- Čateškem griču (trasa AC Krška vas−Obrežje) je bilo v terpretacijo rezultatov geofizikalne metode na topografsko maju 1999 opravljeno geofizikalno kartiranje z geoelek- razgibanih terenih se poslužujemo t. i. topografske korek- trično upornostno metodo (Geoscan RM15) na površini cije, ki zmanjša neželen učinek površinskih oblik in geolo- 3.600 m2 (Mušič, Berič 1999). Južni rob Čateškega griča ške podlage na prepoznavanje koristnega signala, tj. arhe- smo v začetku decembra 1999 raziskali še z georadar- oloških ostankov. V okviru predhodnih arheoloških raziskav sko metodo. Dolžina georadarskih profilov z 200-MHz je bila narejena tudi natančna topografska podlaga Čate- anteno znaša 115 m in s 500-MHz anteno 710 m (sl. 8, škega griča, ki je bila na južnem robu najdišča dopolnjena 9). Arheološko najdišče se nahaja na vrhu Čateškega gri- še z dodatnimi meritvami višin za natančnejši digitalni mo- ča v glavnem na pedosekvencah na mehkih karbonatnih del reliefa. Podrobno karto nadmorskih višin smo uporabili kamninah (Stritar 1990) na nadmorski višini od 185 do za prepoznavanje upornostnih anomalij, ki so lahko posle- 192 m. V času geofizikalnih raziskav je bila celotna razi- dica učinka trdne geološke podlage (sl. 11b, 13, 16). skana površina v gozdu na morfološko razgibani podlagi, Geoelektrično kartiranje 9 Površina raziskana z geoelektrično upornostno metodo in položaj georadarskih profilov na digitalnem modelu reliefa. Georadarski profil z 200 MHz anteno Georadarski profil s 500 MHz anteno Čateški grič sondiranje 2000 (ČG I) Čateški grič izkopavanje 2002 (ČG) Čateški grič izkopavanje 2003 (ČG II in ČG JV pobočje) 10 Položaj raziskane površine na Osnovni geološki karti 1 : 100.000, list Zagreb (Šikić et al. 1972). Čateški grič je zgrajen iz sedimentnih kamnin zgornje miocenske starosti; 8 Površina na Čateškem griču, ki smo jo raziskali z geofizikalno metodo; M 1 : 2000. M 1 : 25 000. 12 Čateški grič, AAS 78, 2018 ki je verjetno deloma posledica litološke sestave naravne geološke podlage. Čateški grič s širšo okolico je namreč zgrajen iz litološko raznolikih miocenskih plitvomorskih se- dimentov, kar se predvidoma odraža tudi v morfologiji da- našnjega površja (sl. 10). Za zanesljivejšo arheološko in- terpretacijo rezultatov geofizikalne metode na topografsko razgibanih terenih se poslužujemo t. i. topografske korek- cije, ki zmanjša neželen učinek površinskih oblik in geolo- ške podlage na prepoznavanje koristnega signala, tj. arhe- oloških ostankov. V okviru predhodnih arheoloških raziskav je bila narejena tudi natančna topografska podlaga Čate- škega griča, ki je bila na južnem robu najdišča dopolnjena še z dodatnimi meritvami višin za natančnejši digitalni mo- del reliefa. Podrobno karto nadmorskih višin smo uporabili za prepoznavanje upornostnih anomalij, ki so lahko posle- dica učinka trdne geološke podlage (sl. 11b, 13, 16). Geoelektrično kartiranje 9 Površina raziskana z geoelektrično upornostno metodo in položaj georadarskih profilov na digitalnem modelu reliefa. Georadarski profil z 200 MHz anteno Georadarski profil s 500 MHz anteno Geološka zgradba terena Čateški grič sondiranje 2000 (ČG I) Raziskano območje se nahaja na priobalnih in plitvomorskih Čateški grič izkopavanje 2002 (ČG) Čateški grič izkopavanje 2003 (ČG II in ČG JV pobočje) sedimentih zgornjega miocena (sl. 10). Za interpretacijo rezultatov geofizikalne raziskave je pomembna raznolikost sedimentnih kamnin, ki se odraža v različni konsistenci, di- namiki preperevanja in posledično tudi v različni vodopre- pustnosti. Geološka sestava terena je povzeta po tolmaču Osnovne geološke karte 1: 100.000, list Zagreb (Šikić et al. 1972). Čateški grič in širše območje gradijo sedimentne ka- mnine zgornjega miocena. Avtorji navajajo, da gre za široko paleto klastičnih in karbonatnih sedimentnih kamnin, od ka- terih so najpogostnejši breča, konglomerat, apnenčev pe- ščenjak, litavski apnenec, litotamnijski apnenec ter glinasto- -peščeni in apnenčevi laporji. To so v glavnem apnenčeve kamnine, ki jih lahko glede na način nastanka razdelimo na sedimente, nastale kot rezultat intenzivnega delovanja pli- tvomorskih organizmov, medtem ko drugi tip sedimentnih kamnin karakterizirajo značilnosti klastičnih sedimentov s 10 Položaj raziskane površine na Osnovni geološki karti 1 : 100.000, list Zagreb (Šikić et al. 1972). Čateški grič je prisotnostjo terigenega materiala. Med klastičnimi sedimen- zgrajen iz sedimentnih kamnin zgornje miocenske starosti; ti plitvomorskega razvoja so pogoste debelozrnate bazalne 8 Površina na Čateškem griču, ki smo jo raziskali z geofizikalno metodo; M 1 : 2000. M 1 : 25 000. breče in konglomerati. Čateški grič, AAS 78, 2018 13 Geofizikalna metoda in rezultati vpliva bistveno na izmerjene vrednosti. To metodo praviloma uporabljamo za geoelektrično kartiranje, ker beležimo vre- Geoelektrična upornostna metoda dnosti navidezne upornosti do enake globine, ki je določena Geoelektrično kartiranje smo izvajali z metodo elektrodnih z razdaljo med premičnima elektrodama. Globina dosega dvojčkov ( Twin probes) na površini 3.600 m2 (sl. 11–18). Ge- pri razdalji 0,5 m pri optimalni vlažnosti tal znaša največ oelektrična upornostna metoda temelji na električnem polju, 1,5 m. Izračunane vrednosti (navidezne) upornosti predsta- ki ga pod površjem vzpostavimo preko galvanskega člena in vljajo integralne vrednosti upornosti do globine 1,5 m. Raz- para tokovnih elektrod. Z drugim parom elektrod spremljamo dalja med merilnimi točkami v smeri geoelektričnih profilov spremembe v potencialni diferenci, ki jo ob poznavanju toka in razdalja med profili sta bili enaki in sta v obeh primerih izrazimo v (navidezni) upornosti določene prostornine tal. znašali 1 m. Zaradi podobne razdalje med parom premičnih Ta je opredeljena z geometrijskim faktorjem, kot imenujemo elektrod (C P ) in parom oddaljenih nepremičnih elektrod 1 1 razvrstitev štirih elektrod na površju. Za različne elektrodne (C P ) je bila za izračunavanje (navidezne) upornosti upo-2 2 razvrstitve dobimo različne vrednosti upora, ki ga šele z enač- rabljena preprosta enačba: ρ=πRd (ρ – upornost, R – upor, bami, ki upoštevajo specifični geometrijski faktor, pretvorimo d – razdalja med parom premičnih elektrod), ki jo predlagata v (navidezno) upornost (sl. 11a). Metoda elektrodnih dvojč- Walker in Somers (1994). Vrednosti upornosti, izračunane po kov, ki se najpogosteje uporablja za geoelektrično kartiranje tej enačbi, in štirje razredi, v katere smo razdelili te vrednosti, v arheologiji, je dobila ime po dveh identičnih parih elektrod so prikazani na sl. 11a. (C P in C P ). En par tokovne in potencialne elektrode je te- 1 1 2 2 Nizke in srednje vrednosti upornosti (razred A: 60–120 ohm.m oretično neskončno oddaljen od drugega enakega para. Pri in razred B: 120–180 ohm.m) pripisujemo učinku geološke takšni medsebojni oddaljenosti orientacija merilnega para ne podlage oz. različni stopnji pedogenetsko spremenjenih 11a Rezultati geoelektričnega kartiranja prikazani kot upornost (ohm.m). 14 Čateški grič, AAS 78, 2018 11b Razpon vrednosti smo razdelili v štiri razrede: razred A (nizke vrednosti upornosti; 60−120 ohm.m), razred B (srednje vrednosti upornosti; 120−180 ohm.m), razred C (visoke vrednosti upornosti; 180−240 ohm.m) in razred D (zelo visoke vrednosti upornosti; več kot 240 ohm.m). Primerjava vrednosti upornosti (ohm.m) in mikroreliefa za ugotavljanje upornostnih anomalij, ki bi lahko bile posledica oblikovanosti površja/geološke podlage (sl. 11b; glej tudi sl. 13, 16 in 17). različkov laporja v geološki podlagi. Območja nizkih (razred apnenec) v slabše obstojnem apnenčevem laporju. Seveda A) in srednjih vrednosti upornosti (razred B) so na topografsko ne moremo izključiti možnosti, da gre za učinek arheoloških nižjih delih terena oz. prevojih, kjer se steka meteorna voda. arhitekturnih ostankov, ker so območja zelo visokih vrednosti Za visoke vrednosti upornosti (razred C: 180–240 ohm.m) upornosti (razred D) na južnem delu raziskane površine, ki je sklepamo, da so najverjetneje posledica kamninskega ruše- bil deloma raziskan z arheološkimi izkopavanji, povsod ve- vinskega materiala oz. površin, tlakovanih z apnenčevimi lo- zana na območja visokih vrednosti upornosti (razred C). Ob- mljenci plitvo pod današnjo površino. O tem sklepamo, ker so močja razreda D so v bistvu nadaljevanja vrednosti razreda arheološka izkopavanja v vseh sondah (sl. 11a) odkrila plast C v smeri večje nadmorske višine oz. po pobočju navzgor srednje velikih kamnov povprečne velikosti 10−20 cm, med do lokalnega vrha oz. najvišje točke. Ker območja razreda D njimi nekaj rjave prsti. Plast ima v tlorisu nepravilno obliko. niso bila zajeta z izkopavanji, nimamo neposredne potrditve Umetna izravnava terena − ostanki nekdanjega utrjevanja po-o arheoloških arhitekturnih ostankih oz. ruševinskem materi- bočja in plast manjših in srednje velikih kamnov povprečne alu na teh mestih. Kljub temu lahko glede na rezultate geo- velikosti 8−12 cm. Umetna izravnava terena − ostanki nekda- električnega kartiranja in arheoloških izkopavanj upravičeno njega utrjevanja pobočja. Visokih vrednosti upornosti (razred sklepamo na obstoj arheoloških arhitekturnih ostankov. Za C) v splošnem ne moremo pripisati učinku oblikovanosti po- vzhodni del sonde 2, ki se nahaja na pregibu pobočja (sl. 11b, vršja/geološke podlage, ker se ne skladajo enoznačno z digi- glej tudi sl. 15), so arheologi npr. zapisali: »na območju sonde talnim modelom reliefa (sl. 11b, 12, 13). Zelo visoke vrednosti 2 najstarejšo fazo človekove aktivnosti predstavljajo ruševine upornosti (razred D) ustrezajo najvišjim točkam digitalnega kamnitih struktur, ki jih razumemo kot ostaline 5,50 m širokega modela reliefa in predpostavljamo, da so vsaj deloma posle-kamnitega obrambnega obzidja, grajenega v suhozidni teh- dica oblikovanosti površja/geološke podlage. Glede na pestro niki. Osnovo konstrukcije obzidja predstavljata dva vzporedna sestavo miocenskih sedimentnih kamnin so lahko topografsko zidova iz večjih neobdelanih lomljencev, t. i. notranja in čelna dvignjeni deli v mikroreliefu posledica na erozijo odpornej- stran, medtem ko je vmesni prostor zapolnjen z drobirjem in ših litoloških členov (npr. breča, konglomerat in litotamnijski nekaj ilovnate prsti.« Čateški grič, AAS 78, 2018 15 12 Prikazi celotnega razpona izmerjenih vrednosti upora (A in E: 60−200 ohm, F: 60−180 ohm, B, C in D: 60−160 ohm). S puščicami na sliki A so posebej označene linearne anomalije. Georadarska metoda Z georadarjem ( GPR−Ground Penetrating Radar) preko oddajne antene, usmerjene v tla, pošiljamo impulze ele- ktromagnetne energije ter s sprejemno anteno hkrati re- gistriramo čase in amplitude povratnih valov. Ob pozna- vanju dielektrične konstante in s tem hitrosti širjenja EM valovanja v preiskovanem mediju lahko čase povratnih odbojev (ns) pretvorimo v dolžinske enote oz. globine. Delež elektromagnetnega valovanja, ki se odbije na neki diskontinuiteti med dvema medijema (npr. tla in zid, tla in ruševinska plast, tla in tlakovana površina …), je odvisen od kontrasta v dielektrični konstanti (tudi od konduktivno- sti in magnetne permebilnosti) ter razmerja med valovno dolžino EM valovanja (določena s frekvenco oddajne an- tene) in debelino arheološkega objekta. Ločljivost in glo- bino dosega georadarske metode v praksi nadziramo z izbiro ustrezne centralne frekvence oddajne antene. Na podlagi rezultatov geoelektrične upornostne metode in oblikovanosti površja ter stopnje ogroženosti določe- 13 Izohipse z ekvidistanco 50 cm na rezultatih nih površin pred gradbenimi posegi v prostor smo z ge- geoelektričnega kartiranja za prepoznavanje visoko upornostnega učinka oblikovanosti površja in trdne geološke oradarsko metodo raziskali južni del površine, ki smo jo podlage plitvo pod današnjim površjem; M 1 : 1000. predhodno raziskali z upornostno metodo (sl. 14, 15, 16). 16 Čateški grič, AAS 78, 2018 se odločili za serijo različno usmerjenih georadarskih profilov na način, da smo pokrili čim večjo površino na pregibu terena, kjer smo pričakovali arhitekturne ostanke (sl. 16). Na posame- znih radarskih profilih smo označevali posamične izrazite ra- darske odboje (večji kamninski bloki), odboje od horizontalnih in poševnih plasti (tlakovane površine, geološka podlaga) ter kaotične odboje (ruševinske plasti) (sl. 14, 15, 18). Takšen na- čin interpretacije radarskih odbojev na osnovi njihove tipolo- 1 gije natančno razčlenjuje Bevan (1996). Vse pomenljive radar- 6 2 SONDA 1 ske odboje smo prenesli na digitalni model reliefa in rezultate 5 D1 upornostne metode (sl. 18). V splošnem ugotavljamo dobro SONDA 2 4 3 F korelacijo med rezultati georadarske metode in rezultati ar- E D B C heoloških izkopavanj, ker nam je uspelo prepoznati radarske A G, H odboje nad trdno geološko podlago, ki so posledica večjih 1 kamninskih blokov v ruševinskem materialu. Georadarski profili z 200 MHz anteno Izraziti radarski odboji Globina dosega je odvisna od frekvence oddajne antene in v Izkopna polja konkretnih razmerah za 500 MHz anteno znaša ok. 1,5 m, za 200 MHz anteno pa ok. 2,5 m. Večja globina dosega zaradi 14 Položaj georadarskih profilov z 200 MHz anteno in plitvo ležeče geološke podlage ni bila potrebna. Poleg fre- izraziti radarski odboji, ki so bili izmerjeni vzdolž teh profilov; kvence antene vpliva na globino dosega tudi vsebnost vode v M 1 : 1000. tleh. Vlaga namreč predstavlja zelo resno omejitev za širjenje elektromagnetnega valovanja. Posebnih omejitev zaradi viso- ke vsebnosti vlage nismo zaznali. V konkretnem primeru je pomembna tudi vertikalna ločljivost, ki je opredeljena kot najmanjša razdalja, pri kateri je možno dva georadarska odboja še obravnavati kot dve ločeni ge- oradarski meji. Ta je v splošnem določena z valovno dolžino elektromagnetnega valovanja. Zgornja in spodnja meja hori- zontalnega reflektorja, kot je v arheoloških kontekstih npr. tla- SONDA 1 kovana površina, nasutje ali plast ruševinskega materiala, bo na radargramu vidna le, če njena debelina presega četrtino SONDA 2 F valovne dolžine. E D B C A Merjeni parameter pri georadarskih meritvah je dvojni čas po- G, H tovanja vala, izražen v nanosekundah (10-9s). Ob poznavanju 1 dielektrične konstante in s tem hitrosti širjenja EM valovanja v Georadarski profili z 500 MHz anteno Izraziti radarski odboji preiskovanem mediju lahko te čase povratnih odbojev pre- Izkopna polja tvorimo v dolžinske enote oz. globinske sekcije. Delež elektro- magnetnega valovanja, ki se odbije na neki meji med dvema 15 Položaj georadarskih profilov s 500 MHz anteno in izraziti različnima materialoma, je odvisen od kontrasta v dielektrični radarski odboji, ki so bili izmerjeni vzdolž teh profilov; konstanti (v manjši meri od električne prevodnosti in magne- M 1 : 1000. tne permeabilnosti) ter razmerja med valovno dolžino EM- Najbolj razširjen način prikazovanja rezultatov je sicer s t. i. -valovanja (določena s frekvenco oddajne antene) in debelino time slices, ki pomenijo časovne reze serije vzporednih in pra- reflektorja, tj. arheološke plasti. Na sl. 18, kjer podajamo rezul- viloma enako oddaljenih radarskih profilov (glej npr. Mušič, tate georadarske raziskave in način interpretacije na izbranih Horvat 2007). Rezultat časovnih rezov je diagram enakih am-profilih 200 MHz antene, je naveden čas povratnih radarskih plitud odbojev v istem časovnem območju povratnih valov. V odbojev. Glede na ocenjeno hitrost širjenja elektromagnetne- arheološki praksi to pomeni serijo tlorisov na poljubnih globi- ga valovanja (0,08 m/na) v preiskovanem mediju ustreza po- nah. V danih okoliščinah v gozdu na razgibani površini smo vratni čas radarskih odbojev 25 ns globini približno 1 m. Čateški grič, AAS 78, 2018 17 Geoelektrična upornostna metoda Georadarska metoda: 500 MHz antena 200 MHz antena Izkopavanje S 16 Položaj georadarskih profilov z 200 in 500 MHz antenama na digitalnem modelu reliefa in rezultatih geoelektričnega kartiranja. Geoelektrična upornostna metoda Georadarska metoda: 500 MHz antena Izraziti radijski odboji 200 MHz antena Izraziti radijski odboji Izkopavanje 17 Izraziti radarski odboji z 200 in 500 MHz antenama na digitalnem modelu reliefa in rezultatih geoelektričnega kartiranja. 18 Čateški grič, AAS 78, 2018 18 Izbrani radargrami z 200 MHz anteno in izraziti radarski odboji vzdolž profilov. Glede na naravo izrazitih georadarskih odbojev (sl. 18), ki predstavljajo odboje od posamičnih virov, (sub)horizontalnih in poševnih plasti, razlagamo le-te kot signale arheoloških arhitekturnih ostankov. Glede na rezultate arheoloških izko- pavanj so lahko viri izrazitih georadarskih odbojev predvsem ostanki suhozidnih konstrukcij. Posamični izraziti georadarski odboji predstavljajo odziv takšnih zidov na prvotnem mestu, odboji od (sub)horizontalnih in poševnih plasti pa odboje od ruševinskih plasti. Različne oblike georadarskih odbojev so bile izmerjene na območjih zelo visokih vrednosti uporno- sti, kar potrjuje zaključke o arheološkem izvoru visokoupor- nostnih anomalij, ugotovljenih z geoelektričnim kartiranjem (sl. 11a, 11b, 12, 14, 15, 16 in 17). Čateški grič, AAS 78, 2018 19 5Potek in metodologija terenskih raziskav naravo in stopnjo ohranjenosti ostalin oziroma pridobiti po- 5.1 Čateški grič datke o sestavi, globini in mejah razprostiranja depozitov Metodologija ter naravi geološke podlage. Po pridobitvi podatkov, po- Prve arheološke raziskave na Čateškem griču so bile iz- trebnih za sklepe v zvezi z možnim gradbenim posegom ob peljane leta 1998, med pripravljalnimi deli za gradnjo gradnji avtoceste, je bilo delo zaključeno. AC Krška vas−Obrežje. V letu 1998 je bil na tem obmo- Sondažno izkopavanje je opravila ekipa Posavskega muze- čju izveden ekstenzivni arheološki pregled, julija 2000 pa ja Brežice v času od 24. julija 2000 do 17. avgusta 2000. arheološki intersite pregled z izdelavo mikroreliefa najdi- Delo je izvajala ekipa dveh arheologov, štirih tehnikov in 16 šča, georadarske meritve in izkopanih pet testnih jarkov delavcev (sl. 19). Izkopavanje je vodila Alenka Jovanović, velikosti 1 × 1 m. Ob spremembi načrtov so bile marca kustosinja za arheologijo v Posavskem muzeju Brežice, ob 2001 pregledane še nekatere dodatne parcele. sodelovanju Slobodana Olića. Strokovni nadzor in koordi- nacijo je opravil Uroš Bavec, konservator na ZVNKD Novo 5.1.1 Izkopavanje 2000 (Čateški grič I) mesto. Arheološko sondažno izkopavanje je bilo predpisano zaradi Obseg izvedenega dela je bil omejen na dve izkopni polji načrtovanega gradbenega posega v arheološko najdišče velikosti 3 × 13 metrov (skupaj 78 m2). Sondi sta bili po- Čateški grič ob gradnji načrtovanega odseka AC Obrež- stavljeni prečno na avtocesto Ljubljana−Zagreb ter veza- je−Krška vas. Osnovna naloga sondiranja je bila ugotoviti ni na avtocestne profile 126 in 127 načrtovanega odseka 19 Pogled na lokacijo Čateški grič − sondiranje leta 2000 (Čateški grič I) (foto S. Olić). 20 Čateški grič, AAS 78, 2018 Pri izkopavanju je bila uporabljena metoda ročnega strati- grafskega izkopa. Najdbe so bile dokumentirane s podatki o stratigrafski enoti in legi v mreži oziroma kvadrantu. Kamnite in kovinske najd- be ter posamezni odlomki lončenine so bili obravnavani kot posebne najdbe. Ves proces izkopavanja je bil dokumen- sonda 1 tiran z opisi vsake posamezne stratigrafske enote, risbami sonda 2 kv. 5 profilov in tlorisov ter s fotografiranjem. kv. 4 kv. 10 Pridobljeni podatki so omogočili ovrednotenje najdišča in kv. 3 kv. 9 izdelavo smernic za bodoče ukrepe. Smernice za zaključek kv. 2 kv. 8 terenskih del in sklepe v zvezi z gradbenim posegom ob kv. 1 gradnji AC (odsek Obrežje−Krška vas) je oblikovala strokov- kv. 7 na komisija (v sestavi Bojan Djurić, Janez Dular, Danilo Bre- kv. 6 ščak, Uroš Bavec in Alenka Jovanović), ki se je sestala dne 20 Načrt sond in kvadrantov na sondiranju leta 2000 4. 8. 2000 (Jovanović, Olić 2000). (Čateški grič I); M 1 : 500. Katalog in opis raziskanih struktur in plasti Obrežje−Krška vas. Za izkop predvideni sondi sta bili po- Sonda 1 stavljeni na z gozdom poraščeno južno pobočje Čateškega griča, približno 15 metrov severno od roba ceste Ljubljana− V sondi 1 je bila ugotovljena dokaj enostavna stratigrafska Zagreb, na parceli št. 71/1, k. o. Čatež (sl. 20). sekvenca: površinsko plast SE 1 je predstavljala plast recen- tnega gozdnega humusa, pod njo je ležala rjava kompaktna Sonda 1 se je nahajala na vzhodnem delu lokacije in je bila prst SE 2. Pod vrhnjimi plastmi so ležale ruševinske plasti vpeta na avtocestni profil 127. Sedemnajst metrov zahodno SE 3, SE 7, SE 13 in SE 20, pod njimi pa različne kamnite od nje pa je bila vzporedno z avtocestnim profilom 126 po- strukture: plast srednje velikih neobdelanih kamnov SE 8 in stavljena sonda 2, ki je bila zaradi potrebe po definiranju SE 14 (v kvadrantih 1 in 2) ter ostanki suhozidnih kamnitih kamnitih struktur v smeri proti severu podaljšana še za do- struktur SE 18 in SE 19 (v kvadrantih 3, 4 in 5) s pripadajočo datna 2 metra. plastjo SE 27. Geološko osnovo najdišča predstavlja plast Sondi sta bili razdeljeni na kvadrante velikosti 3 × 3 m in preperelih kamnov in večjih skal SE 17 (sl. 21). označeni s številkami od 1 do 10. Globina izkopa je variirala Na območju sonde 1 predstavljajo najstarejše faze človekove od 30 do 140 cm − določala sta jo pozicija geološke osnove aktivnosti plasti srednje velikih položenih kamnov SE 8 in SE ter stanje in sestava najdenih ostalin. 14 = SE 21 (sl. 22), ki jih razumemo kot ostanke nekdanjega utrjevanja pobočja, in kamnita suhozidna struktura SE 19. SE 1 - plast rahle temno rjave plasti SE 2 - plast kompaktne rjave prsti SE 3 - ruševinsko posutje SE 7 - plast rjave prsti SE 8 - plast srednje velikih kamnov SE 13 - plast kompaktne rjave prsti SE 17 - preperela skalna osnova SE 19 - suhozidna kamnita struktura SE 20 - ruševinsko nasutje SE 21 = SE 14 - umetna izravnava terena SE 27 - plast kompaktne rjave prsti - naselbinska plast 13 kamen 27 3 19 1 2 13 19 20 21 13 21 17 20 17 21 Čateški grič − sondiranje 2000 (Čateški grič I), sonda 1, zahodni profil; M 1 : 100. Čateški grič, AAS 78, 2018 21 SE 3, sonda 1, kv. 3, 4 in 5 Plast drobnih in srednje velikih kamnov povprečne velikosti 10−14 cm, med njimi nekaj rjave prsti. Ruševinsko posutje. Plast ima v tlorisu nepravilno obliko. Pod SE 1 in SE 2. SE 7, sonda 1, kv. 2, 3 Plast rjave prsti, srednje velikih in nekaj večjih kamnov ve- likosti do 36 cm. Plast je sestavni del SE 20, ki pa leži pod njo. V tlorisu je nepravilne oblike. Ruševinska plast. Pod SE 2. SE 8, sonda 1, kv. 1, 2 Plast srednje velikih kamnov povprečne velikosti 10−20 cm, med njimi nekaj rjave prsti. Plast ima v tlorisu nepravilno obliko. Umetna izravnava terena − ostanki nekdanjega utr- jevanja pobočja. Pod SE 2. SE 13, sonda 1, kv. 3, 4 in 5 Plast kompaktne rjave prsti z manjšo primesjo drobnejših kamnov. Ruševinska plast. Pod SE 3. SE 14 (= SE 21), sonda 1, kv. 1 in 2 Plast manjših in srednje velikih kamnov povprečne velikosti 8−12 cm. Umetna izravnava terena − ostanki nekdanjega utrjevanja pobočja. Pod SE 8. SE 17, sonda 1, kv. 1, 2 in 3 Plast preperelega kamna in večjih skal, brez najdb. Prepere- la skalna osnova. Pod SE 21 in SE 20. SE 18, sonda 1, kv. 4, 5 22 Čateški grič − sondiranje 2000 (Čateški grič I), plast Srednje veliki neobdelani kamni povprečne velikosti 20 cm, kamnov (foto S. Olić). med njimi nekaj rjave prsti. Kamni so položeni v dokaj pra- Stratigrafska pozicija kamnite suhozidne strukture vilni obliki, verjetno gre za suhozidno kamnito strukturo. SE 18 in kulturne plasti SE 27 ni jasna − morda gre za istoča- Struktura je bila očiščena, ni pa bila izkopana. Pod SE 13 sne strukture, nemara pa predstavljata kasnejšo poselitveno in SE 27. fazo. Nalaganja ruševinskih plasti SE 3, SE 7, SE 13 in SE 20 SE 19, sonda 1, kv. 3, 4 izpričujejo fazo uničenja po opustitvi naselbine. Najmlajšo Srednje veliki kamni in nekaj večjih skal; verjetno gre za su- fazo opredeljujejo novodobne vrhnje plasti humusa (SE 1) hozidno kamnito strukturo. Struktura je bila očiščena, ni pa in subhumusa (SE 2). bila izkopana. Pod SE 13. Med najdbami prevladujejo odlomki gradbene kerami- SE 20, sonda 1, kv. 2, 3 in 4 ke ter odlomki prazgodovinske in rimskodobne lončenine Plast manjših do srednje velikih kamnov povprečne velikosti (G1−10). Odlomki novodobne lončenine so prisotni le v 20 cm. Le delno izkopana. Ruševinsko nasutje. Pod SE 13, plasteh SE 2 in SE 1. Odkritih je bilo tudi precej kamnitih SE 19 in SE 7. artefaktov (G4−6, G10) ter nekaj odlomkov živalskih kosti. SE 21 = SE 14 SE 1, sonda 1, v vseh kvadrantih SE 27, sonda 1, kv. 4, 5 Plast rahle temno rjave prsti debeline 6−18 cm. Gozdni Plast kompaktne rjave prsti debeline do 40 cm. Naselbinska humus. plast. Pod SE 3 in SE 13. SE 2, sonda 1, v vseh kvadrantih Sonda 2 Plast kompaktne rjave prsti, pomešane z nekaj manjšimi gruščnatimi kamni velikosti do 6 cm (pod SE 1). Debelina V sondi 2 je bila ugotovljena naslednja stratigrafska sekven- plasti: 4−24 cm. Plast, ki je nastala kot posledica erozije po ca: pod površinsko plastjo gozdnega humusa SE 1 so ležale opustitvi naselbine. plasti kompaktne rjave prsti s kamni SE 2, SE 4, SE 6 in SE 9. Pod njimi so ležale ruševinske plasti SE 5 in SE 10 ter 22 Čateški grič, AAS 78, 2018 ruševinske ostaline suhozidnih kamnitih struktur SE 11 in Med najdbami prevladujejo kosi glinenega ometa in ope- SE 12, SE 16, SE 22, SE 24, SE 25, SE 26, SE 29 ter SE 30 in ke, med katerimi izstopajo večji masivni kosi glinenega SE 31. Geološko osnovo najdišča predstavlja preperela skal- ometa z odtisi šibja in kolov. Številni so tudi odlomki praz- na osnova SE 23. godovinske in rimskodobne lončenine (G13−18, G27−29, Na območju sonde 2 predstavljajo najstarejšo fazo člo- G33−48, G50, G51, G53−58). Od recentnega gradiva so vekove aktivnosti ruševine kamnitih struktur SE 16, SE 22, prisotni le odlomki stekla v SE 2 in SE 1. Odkriti so bili en SE 24, SE 25, SE 26, SE 29, ki jih razumemo kot ostaline kamnit artefakt (G11), nekaj odlomkov bronaste pločevine 5,50 m širokega kamnitega obrambnega obzidja, graje- (G12, G19−21) ter manjše število živalskih kosti. nega v suhozidni tehniki. Osnovo konstrukcije obzidja SE 1, sonda 2, v vseh kvadrantih predstavljata dva vzporedna zidova iz večjih neobdelanih Plast drobljive temno rjave prsti debeline 4−14 cm. Gozdni lomljencev, t. i. notranja SE 22 in čelna stran SE 29, med- humus. tem ko je vmesni prostor zapolnjen z drobirjem in nekaj SE 2, sonda 2, kv. 6, 7 in 8 ilovnate prsti SE 16 (sl. 23). Nekoliko naprej od čelne strani Plast kompaktne rjave prsti, pomešane z nekaj manjšimi ka- obzidja so bili odkriti sledovi zemeljskega nasipa SE 31 iz mni. Debelina plasti: 4−15 cm. Plast, ki je nastala kot posle- zbite ilovnate prsti, ki je dodatno utrjeval zunanjo stranico dica erozije, po opustitvi naselbine. Pod SE 1. obzidja, ter suhozidna kamnita struktura SE 30, ki je ome- jevala zemljeni nasip. Ostankov kamnitih struktur neraz- SE 4, sonda 2, kv. 9 poznavnih oblik SE 11 in SE 12 v kvadrantu 10 ni mogoče Plast kompaktne rjave prsti, pomešane z manjšimi do sre- časovno opredeliti − morda sodijo v isto obdobje ali pa dnje velikimi kamni. Debelina plasti: 4−15 cm. Ruševinska predstavljajo mlajšo fazo gradnje. Ruševinske plasti nad plast. Pod SE 1. strukturami SE 5, SE 10 in SE 2, SE 4, SE 6, SE 9 ter plast SE 5, sonda 2, kv. 8, 9 in 10 gozdnega humusa SE 1 izpričujejo fazo uničenja oziroma Plast manjših, srednje velikih (povprečne velikosti 20−25 cm) opustitve naselbine (sl. 24). in nekaj večjih (velikosti do 60 cm) neobdelanih kamnov, med njimi nekaj rjave prsti. Ruševinska plast. Pod SE 2. 23 Čateški grič − sondiranje 2000 (Čateški grič I), sonda 2 − pogled na ostanke kamnitega obrambnega obzidja (foto S. Olić). Čateški grič, AAS 78, 2018 23 4 4 6 11 22 16 29 31 2 30 SE 1 - plast drobljive temno rjave plasti SE 2 - plast kompaktne rjave prsti 23 SE 4 - plast kompaktne rjave prsti SE 6 - plast drobnejših gruščnatih kamnov SE 11 - suhozidna kamnita struktura SE 16 - nasutja iz svetlorjave prsti SE 22 - suhozidna kamnita struktura - notranja stran obzidja SE 23 - skalnata osnova SE 29 - suhozidna kamnita struktura - čelna stran obzidja SE 30 - suhozidna kamnita struktura SE 31 - plast kompaktne zbite rjavo-okraste prsti (zemljeni nasip) kamen 24 Čateški grič − sondiranje 2000 (Čateški grič I), sonda 2, vzhodni profil; M 1 : 100. SE 6, sonda 2, kv. 10 široki ok. 90 cm. Suhozidna kamnita struktura − notranja Plast drobnejših gruščnatih kamnov velikosti 4−10 cm, po- stran obzidja. Pod SE 5, sestavni del SE 16 in SE 29. mešanih z rjavo prstjo. Debelina plasti: 10−20 cm. Pod SE 1. SE 23, sonda 2, kv. 6, 7, 8 SE 9, sonda 2, kv. 10 Skalnata osnova. Plast kompaktne rjave prsti, v kateri je bila večja količina SE 24, sonda 2, kv. 9 lepa in fragmentirane lončenine. Ruševinska plast. Pod SE 1. Plast večjih kamnov. Plast je očiščena in dokumentirana, SE 10, sonda 2, kv. 10 ni pa bila izkopana. Sestavni del konstrukcije obzidja. Pod Plast drobnejših kamnov povprečne velikosti 4 cm. Plast je v SE 16. tlorisu nepravilne oblike. Ruševinska plast. Pod SE 6. SE 25, sonda 2, kv. 9 SE 11, sonda 2, kv. 10 Plast drobnejših kamnov. Plast je očiščena in dokumentira- Srednje veliki kamni povprečne velikosti 18 cm. Kamni se na, ni pa bila izkopana. Sestavni del konstrukcije obzidja. nahajajo ob vzhodnem robu kv. 10. Suhozidna kamnita Pod SE 16. struktura. Pod SE 6. SE 26, sonda 2, kv. 10 SE 12, sonda 2, kv. 10 Plast ožgane rdeče drobljive prsti, med njo tudi nekaj oglja Srednje veliki kamni povprečne velikosti 18−20 cm. Kamni (plast je le delno izkopana). Ostanki pogorele lesene kon- se nahajajo ob severnem robu kv. 10. Suhozidna kamnita strukcije v notranji fronti obzidja. Sestavni del SE 22 in SE 16. struktura. Pod SE 6. SE 28, sonda 2 SE 16, sondiranje 2000, sonda 2, kv. 8 in 9 Plast drobnejših in srednje velikih kamnov. Sestavni del ze- Nasutje je sestavljeno iz svetlo rjave prsti, pomešane z mljenega nasipa SE 31. manjšimi in srednje velikimi kamni. Debelina plasti: 80−90 SE 29, sonda 2, kv. 8, 9 cm. Nahaja se v kv. 8 in 9, med SE 22 in SE 29. Pod SE 5 in Večji neobdelani kamni povprečne velikosti 30−35 cm, med SE 4. katerimi je tudi nekaj rjave prsti. Položeni so v dokaj pravilni SE 22, sonda 2, kv. 9 in 10 liniji, v kv. 8 in 9. Suhozidna kamnita struktura − čelna stran Srednje veliki neobdelani kamni povprečne velikosti 18−20 obzidja. Pod SE 5, sestavni del SE 16 in SE 22. cm, med katerimi je tudi nekaj večjih kamnov velikosti do 50 cm ter nekaj rjave prsti. Položeni so v dokaj pravilni liniji, 24 Čateški grič, AAS 78, 2018 SE 30, sonda 2, kv. 6, 7 Plast manjših in srednje velikih neobdelanih kamnov pov- prečne velikosti 15−20 cm. Suhozidna kamnita struktura. Pod SE 2, nad SE 23. SE 31, sonda 2, kv. 7, 8 Plast kompaktne zbite rjavo-okraste prsti, katere sestavni del so tudi manjši in nekaj srednje velikih kamnov SE 28. Debelina plasti: 60−75 cm. Zemljeni nasip, ki je dodatno D1 utrjeval čelno stran obzidja. Pod SE 2, nad SE 23. F E 5.1.2 Izkopavanje 2002 (Čateški grič) D C B Strokovna literatura, terenski pregledi in sistematično sondi- A ranje poleti 2000 so pokazali, da imamo na Čateškem griču G, H opraviti z naselbinskimi in utrdbenimi ostalinami iz prazgo- 25 Položaj sond na lokaciji Čateški grič − izkopavanje 2002 dovinskih obdobij (eneolitika, železne dobe), rimskega časa (Čateški grič); M 1 : 500. in srednjega veka. Varstveni režim na lokaciji je zahteval, da se območje naselbine in utrdbenih sistemov zavaruje, med- Katalog in opis raziskanih struktur in plasti1 tem ko je bilo pobočja pod njimi treba arheološko raziskati, Izkopavanja 2002 so izpričala gradbeno dejavnost pod nek- saj bodo z gradbenimi deli uničena. danjim prazgodovinskim gradiščem. Na vzhodnem delu iz- Raziskave na najdišču Čateški grič so se pričele 18. marca kopanega območja so med naravnimi grebeni ležale ruše- in zaključile 30. aprila 2002. Ekipo so sestavljali 3 arheologi, vinske plasti, nastale v poznolatenskem obdobju 1. stoletja 6 tehnikov in 18 delavcev; izkopavanje je vodil Mitja Gu- pr. n. št. Vrh teh plasti je pokrival kamniti drobir, kakršnega štin s pomočjo sodelavcev Georga Tiefengraberja in Zrinke v tem času najdemo pri namernem utrjevanju pobočij med Mileusnić. gradišči. Na območju, predvidenem za arheološke raziskave, je bila V rumeni sterilni plasti, ki se je nahajala nad skalnato osno- že v februarju opravljena sečnja in arheološka ekipa je prišla vo, je bil v sondi B odkrit skeletni pokop v skrčeni legi brez na golosek. Zato je v prvih dveh dneh potekalo predvsem pridatkov, razen ene živalske kosti, katere prvotne lege ne odstranjevanje gozdne podrasti, ročno čiščenje območja in moremo rekonstruirati, saj je bila kost identificirana pri oste- odstranjevanje tanke humusne plasti (SE 1) na območju za- ološki analizi. Na podlagi lege in radiokarbonske datacije količenih sond A−H (sl. 25). Velikost sond je bila različna in pokop uvrščamo v latenski čas (sl. 55). prilagojena velikosti, ki jo je dopuščala oblika pobočja. Na zahodnem delu izkopanega območja je bilo na 10 m2 Uporabljena je bila metoda ročnega stratigrafskega izkopa. odkrito obsežno izravnalno nasutje, katerega namena in Vse meritve na terenu, ki so vključevale tlorise in višinske datacije na temelju ohranjenega stanja ni bilo možno na- točke posameznih faz, koordinate posebnih najdb ter vi- tančneje določiti. šinske točke profilov, so se izvajale klasično. Tlorisi in profili Večje število odkritih kamnitih artefaktov je povezano z ero-so bili risani ročno in fotografirani. Izkopane plasti so bile zijo plasti z vrha gradišča. Odlomki lončenine so zelo majhni dokumentirane klasično (z opisi, risbami in s fotografijo). Od in sodijo v čas starejše in mlajše železne dobe, nekaj pa začetka terenskih del je potekala tudi primarna obdelava jih je tudi rimskodobnih, najverjetneje iz zadnjih desetletij drobnega arheološkega gradiva, ki je vključevala pranje in 1. stoletja pr. n. št. grobo sortiranje najdb. 1⁞ Oznake stratigrafskih enot so sestavljene iz črke, ki označuje lokacijo sonde, v kateri je bila plast prepoznana in dokumentirana, in iz za- poredne številke. V vsaki sondi so bile plasti označene z zaporednimi številkami od 1 naprej (npr. A1, A2, … ali B1, B2, …). Nekatere plasti so bile izkopane v več sondah. To je označeno v Katalogu raziskanih struktur in plasti. Čateški grič, AAS 78, 2018 25 Sonda A SE A4 (= SE B4, G3), sonda A Oranžno-rjava plast zemlje. Zemlja je vsebovala manjše ka- Sonda A (sl. 26), velika 4 × 7,20 m. Pod plastjo SE 1 je bila mne in je bila zbita. Ni vsebovala najdb. Sterilna plast. Pod na južnem delu sonde rjavo-rumena plast SE A1 brez najdb. SE A2, enaka SE G3 in SE B4. Pod njo je bila izkopana plast SE A3, ki je ležala na plasti SE A2, verjetno umetno narejeni izravnavi, sestavljeni iz sre- Sonda B dnje velikih kamnov. V plasti SE A3 je bilo precej ostankov hi- Sonda B (sl. 27), velika 4 × 4,50 m. Pod humusom je bila šnega lepa, prazgodovinske keramike, oglja in nekaj drobnih na južnem delu izkopana rjavo-rumena plast zemlje brez najdb − kamnit odbitek, dva odlomka brona in bronast že- najdb SE B1, ki je nadaljevanje plasti SE A1. Pod njo je bila bljiček (G93−98). Na severnem delu je bila sonda pogloblje- plast SE B2, ki je enaka kot plast SE A3 v sondi A. Obe pla- na z manjšo sondo A/a, veliko 2 × 4 m. V plasti SE A2 je bilo sti sta z erozijo prišli nad kamnit tlak oz. izravnavo. V tej med kamni veliko ostankov hišnega lepa, poznolatenske in plasti je bilo veliko odlomkov hišnega lepa, prazgodovinske zgodnje rimske keramike, od drobnih najdb pa dva kamnita keramike, več kamnitih odbitkov, kamnito orodje, kamnito odbitka in odlomka brona (G83−92). Plast je bila izkopana jedro in bronast predmet (G99−112). Pod plastjo SE B2 je do plasti SE A4, ki je naravna podlaga brez najdb. ležal kamnit tlak SE B3. Ob severnem in delno ob vzhodnem SE 1, sonda A−G profilu je bila kamnita konstrukcija nekoliko višja in podobna Premešana plast temno rjave zemlje, trave in korenin. Plast zidu. Meje konstrukcije so enake mejam plasti oglja, ki se je se je nahajala v vseh sondah. Gozdna ruša. nahajala na dnu tlaka SE B3. Tlak je izkopan do plasti SE B4, SE A1 (= SE B1), sonda A ki je naravna podlaga. Na zahodnem delu je bila odmerjena Rjavo-rumena plast zemlje. V plasti so bili redki kamni in manjša sonda, velika 4 × 1 m (sonda B/a) in poglobljena do nad konstrukcijo SE A2 še koščki hišnega lepa. Plast je bila plasti SE B4. zbita in mastna. Pod SE 1, enaka SE B1, nad SE A2 in SE A3. Na dnu sonde je ležal skelet v skrčenem položaju (sl. 28). SE A2, sonda A Orientiran je bil v smeri S−J. Skelet je ležal na plasti B4 in Kamnita konstrukcija. Konstrukcija je bila sestavljena iz ne- delno pod koncentracijo kamnov, kamnito grobljo SE B5. pravilno naloženih kamnov različnih oblik. Med kamni je Ob skeletu sta bili proksimalna polovica koželjnice ( radius) bilo nekaj zemlje rdeče barve. Pod SE A1, nad SE A3. in podlahtnice ( ulna) odraslega navadnega jelena ( Cervus elaphus, L.). SE A3 (= SE B2, C7), sonda A Rdeče-rjava plast zemlje pod SE A1. Zemlja je bila drobljiva, V isti plasti je bilo v JZ vogalu najdenih več odlomkov laten- vsebovala je manjše kamne in zelo veliko rdečih koščkov ke- ske posode. ramike in lepa ter manjše kose črne zbite zemlje. V plasti so SE B1 (= SE A1), sonda B bili kosi lepa, keramika in kamniti odbitki. Pod SE A1, enaka Rjavo-rumena plast zemlje, enaka SE A1. V plasti so bili red- SE B2, SE C7, nad SE A2. ki kamni. Plast je bila zbita in mastna. Pod SE 1, enaka SE A1. SE 1 - plast temno rjave zemlje, gozdna ruša SE A3 - rdeče rjava plast zemlje SE A2 - kamnita konstrukcija 1 SE A4 - oranžno rjava plast zemlje - sterilna plast A3 kamen A2 A4 26 Čateški grič − izkopavanje 2002 (Čateški grič), sonda A, severni profil; M 1 : 100. SE 1 - plast temno rjave zemlje, gozdna ruša SE A3 - rdeče rjava plast zemlje 1 SE A2 - kamnita konstrukcija B2 SE A4 - oranžno rjava plast zemlje - sterilna plast B3 B4 kamen 27 Čateški grič − izkopavanje 2002 (Čateški grič), sonda B, severni profil; M 1 : 100. 26 Čateški grič, AAS 78, 2018 Sonda C Sonda C je merila 4 × 4 m (sl. 29). Na južni strani sonde je pod plastjo SE 1 ležala rumeno-rjava plast brez najdb, ki je nadaljevanje plasti SE A1 in SE B1. Pod humusom je bila plast kamnov z rjavo zemljo SE C3, pod njo pa še plast čr- no-rjave drobljive zemlje SE C4 in zbita rjava plast zemlje SE C5. Vse tri plasti so ostanki prejšnjih arheoloških in gradbe- nih posegov na najdišču. Posebne najdbe so bile odkrite v plasti SE C5 − kamnito orodje in trije kamniti odbitki. Pod njo je ležala plast SE C7. V njej smo našli tri kamnite odbitke. Ležala je nad kamnitim tlakom SE C1. V SZ vogalu sonde je bila nad tlakom nekoliko višja kamnita konstrukcija, ki je verjetno na- daljevanje konstrukcije (ali zidu) iz sonde B. Pod tlakom je bila zemljena plast SE C5, ki je ležala nad rumeno-rjavo drobljivo plastjo, ki predstavlja naravno osnovo, ležečo nad skalami. SE C1 (= SE B3, SE D1), sonda C Konstrukcija, sestavljena iz srednje velikih in večjih kamnov 28 Skelet v skrčenem položaju, sonda B (foto M. Guštin). nepravilne oblike. Kamni so bili nepravilno naloženi. Med SE B2 (= SE A3, SE C7), sonda B kamni in nad njimi je bila zemljena plast SE C7. Plast pred- Rjava plast zemlje z nekaj rdečih in črnih koščkov. V plasti so stavlja ostanek recentnih gradbenih oz. arheoloških dejav- bili manjši in srednje veliki kamni. Pod SE B1, enaka SE A3, nosti (zasutje sonde iz leta 2002). Pod SE C7, je enaka SE SE C7, nad SE B3. B3, SE D1. SE B3 (= SE C1, SE D1), sonda B SE C2 (= SE B1), sonda C Konstrukcija, sestavljena iz nepravilno naloženih kamnov Rjavo-rumena zbita plast zemlje. V plasti so bili redki kamni. nepravilne oblike in srednje velikosti. Nad konstrukcijo je Ostanek recentnih posegov. Pod SE 1, nad SE C1, enaka SE B1. bila zemljena plast SE B2. V jugovzhodnem vogalu sonde SE C3, sonda C B je bila v nadaljevanju konstrukcije plast SE 1. Pod SE B2, Plast rjave zemlje in kamnov. Plast je bila vidna le v sever- enaka SE C1, SE D1, ob SE 1. nem profilu. Ostanek recentnih posegov. Pod SE 1, nad SE B4 (= SE A4, SE G3), sonda B SE C4. Oranžno-rjava plast zemlje. Plast je vsebovala večje kamne. SE C4, sonda C Brez najdb. Pod SE B3, SE B2 in SE B5, enak SE G3 in SE A4. Plast črno-rjave drobljive zemlje. Plast je bila vidna le v se- SE B5, sonda B vernem profilu. Ostanek recentnih posegov. Pod SE C3, nad Plast je bila sestavljena iz temno rjave zemlje in srednje veli- SE C5. kih kamnov. Plast je bila nad sterilno plastjo SE B4. Delno je SE C5, sonda C prekrivala skelet. Pod SE B3, nad SE B4. Plast rjave zemlje. V plasti so bili ponekod manjši kamni. Ze- mlja je bila zbita in mastna. V plasti so bili zelo redki koščki SE C1 - konstrukcija iz kamnov SE C3 - plast rjave zemljine in kamnov SE C4 - plast črno rjave drobljive zemlje SE C5 - plast rjave zemlje C3 C10 SE C6 - rdeče rjava plast zemlje C4 C5 C6 SE C7 - plast rjave drobljive zemlje C1 SE C8 - plast iz rjave zemlje in kamnov C7 SE C10 - plast rjave zemlje C8 kamen 29 Čateški grič − izkopavanje 2002 (Čateški grič), sonda C, severni profil; M 1 : 100. Čateški grič, AAS 78, 2018 27 oglja. Ostanek recentnih posegov. Pod SE C4, nad SE C6 in Sonda je bila izkopana do naravne osnove, ki je enaka kot SE C7. v sondah C in D. SE C6, sonda C SE D1 (= SE B3, SE C1), sonda D Rdeče-rjava plast zemlje pod SE C5. V plasti je bilo nekaj Konstrukcija je bila sestavljena iz nepravilnih kamnov raz- manjših kamnov. Plast je bila ob konstrukciji SE C1 in je bila ličnih velikosti. Med kamni je bila zemlja rjave barve. Pod vidna le v severnem profilu. Pod SE C5, ob SE C2. SE D1, SE D2, SE D3, je enaka SE B3, SE C1. SE C7 (= SE A3, SE B2), sonda C SE D2, sonda D Plast rjave drobljive zemlje. Plast je vsebovala nepravilne ka- Rumeno-rjava plast zemlje, zbita. Brez najdb. Pod SE 1, nad mne srednje velikosti. Bila je pod SE C5 in delno (na južnem SE D1, SE D3. delu sonde) pod SE 1. Pod SE 1, SE C5, je enaka SE A3, SE D3, sonda D SE B2, nad SE C1. Rumeno-rjava plast zemlje. Zemlja je zbita, vsebovala je SE C8, sonda C kamne srednje velikosti, nepravilnih oblik. Pod SE D2, nad Plast je bila sestavljena iz rjave zemlje in srednje velikih ka- SE D1. mnov. Plast je bila pod plastjo SE C7 in nad sterilno plastjo s SE D4, sonda D skalami. V plasti je bilo zelo malo najdb. Pod SE C7. Rdeče-rjava drobljiva zemljena plast z drobnimi kamni. Ver- SE C9, sonda C jetno gre za izravnavo terena. Pod SE E1, SE D7, nad SE D5. Oranžna ilovnata plast s skalami. Plast je bila pod plastjo SE D5, sonda D SE C7 in delno SE C1. Brez najdb. Vidna je bila v zahodnem Temno rjava zemljena drobljiva plast z manjšimi kamni. Ver- profilu. Pod SE C7. jetno gre za izravnavo terena. Pod SE D4, SE D7, nad SE D6. SE C10, sonda C SE D6, sonda D Plast rjave zemlje. V plasti so bili ponekod manjši kamni. Ze- Plast svetlo rjave peščene zemlje, ki je bila med velikimi ska- mlja je bila zbita in mastna. V plasti so bili zelo redki koščki lami. Brez najdb. Geološka osnova. Pod SE D5. oglja. Ostanek recentnih posegov. Pod SE C3 in nad SE C4. SE D7, sonda D Sonda D Temno rjava zemljena drobljiva plast, ki je vsebovala zelo Sonda D je merila 4 × 4 m, izkopana je na območju sonde veliko kamnov nepravilne oblike, srednje velikosti. Spodnji 2 iz leta 2000 (sl. 30). V njej je bil najprej odstranjen nasuti del plasti SE E1. Pod SE E1, nad SE D4, SE D5. material iz prejšnjih izkopavanj. Nato je bila na V delu nare- SE D8, sonda D jena poglobitev velikosti 2 × 4 m. Pod humusom (SE 1) je bil Leča rdeče-rjave zemlje z manjšimi kamni. Plast je ležala kamnit tlak SE E1 in pod njim več zemljenih plasti s kamni, med t. i. izravnavami terena SE E1, spodnjim delom iste pla- ki so verjetno sled umetne izravnave terena. Sonda je bila sti (= SE D7) in nad plastjo SE D4. Pod SE E1, SE D7, nad izkopana do rumeno-rjave drobljive plasti nad velikimi ska- SE D4. lami (enako kot v sondi C). Sonda E, E1, F, F1 Sonda D1 Sonda E, F, E1, F1, velikost 4 × 4 m in 3 × 4 m. Po odstranitvi Sonda D1, velika 1 × 3 m. Takoj pod humusom so se nada- humusa se je pokazal kamnit tlak SE E1. Enako kot v son- ljevale plasti iz sonde D − kamnit tlak in izravnave terena. dah C, D in D1 je bil tudi v tej sondi odkrit profil s številnimi vodoravnimi plastmi, kar kaže na izravnavo ali nasipavanje, SE 1 - plast temno rjave zemlje, gozdna ruša. SE D1 - konstrukcija iz nepravilnih kamnov SE D2 - rumeno rjava zbita plast zemlje SE D3 - rumeno rjava plast zemlje SE D4 - rdeče rjava drobljiva zemljena plast SE D5 - temno rjava zemljena drobljiva plast D2 D3 SE D6 - plast svetlo rjave peščene zemlje - sterilna D1 1 E1 D4 plast, geološka osnova D5 SE E1 - konstrukcija iz nepravilnih kamnov D6 kamen 30 Čateški grič − izkopavanje 2002 (Čateški grič), sonda D, severni profil; M 1 : 100. 28 Čateški grič, AAS 78, 2018 SE 1 - plast temno rjave zemlje, gozdna ruša SE G2 - plast temno rjave drobljive zemlje SE G3 - oranžno rjava plast zemlje 1 G3 kamen G2 31 Čateški grič − izkopavanje 2002 (Čateški grič), sonda G, H, severni profil; M 1 : 100. kakršno poznamo pri gradnjah cest ali izravnav v notranjosti gradišča, na parcelni številki 71/6 (k. o. Čatež) (sl. 32). Na objektov. Posebne najdbe so bile odkrite med kamni kon- najdišču Čateški grič II so v letu 2003 ekipo sestavljali diplo- strukcije SE E1 − odlomek brona in dva odbitka. Na južnem mirani arheolog, dva tehnika in šest fizičnih delavcev. Vodja delu sond E1 in F1 je bilo izkopno polje poglobljeno s sondo raziskav je bil Uroš Bavec, terensko izkopavanje pa je vodil E1, F1/a velikosti 1 × 5 m. Izkopane plasti so bile nadaljeva- Slobodan Olić. Izkopavanje je bilo izvedeno v dvanajstih nje izravnav, vidnih v sondah D in D1. Sonda je izkopana do delovnih dneh. naravne osnove, sestavljene iz velikih skal. Izkopavanje se je izvajalo z metodo ročnega stratigrafske- SE E1, sonda: E, E1, F, F1, D, D1 ga izkopa. Potek izkopavanja in izkopane strukture so bile Konstrukcija je bila sestavljena iz nepravilnih kamnov različ- dokumentirane s standardnimi opisi, z risbami profilov in nih velikosti. Kamni so bili nepravilno naloženi. Med in nad tlorisov ter s fotografijo. kamni je bila zemlja − SE 1. Verjetno gre za izravnavo tere- Katalog in opis raziskanih struktur in plasti2 na. Pod SE 1. Sonda G, H Leta 2003 je bilo raziskano jugovzhodno pobočje Čateške- ga griča. Sonda G, H je merila 4 × 7 m (sl. 31). Po odstranjevanju Po odstranitvi ruše in humusa pod SE 31 je bilo odkritih plasti SE 1 smo na severnem delu poglobili sondo z jarkom več različnih ruševinskih plasti SE 32−SE 34, SE 36, SE 105, v izmeri 1 × 7 m. Pod humusom je ležala plast SE G2, ki je SE 111−SE 118, SE 120, SE 122, SE 124−SE 132, katerih podobna plasti SE 1. Pod njo je bil kamnit tlak SE G1. skupna debelina je na posameznih mestih znašala več kot SE G1, sonda G, H/a tri metre. Kot pričata položaj in sestava, so omenjene plasti Kamnita konstrukcija, sestavljena iz srednje velikih kamnov posledica erozijskega delovanja, ki je po opustitvi gradišča nepravilnih oblik. Med kamni je bila zemlja. Pod SE G2. spiralo naselbinske strukture in plasti ter jih deponiralo na SE G2, sonda G, H/a pobočje (sl. 33). V prid temu govori tudi premešanost naj- Plast temno rjave drobljive zemlje, v kateri so bili manjši ka- denega gradiva znotraj ruševinskih plasti, ki sodi v različna mni in nekaj srednje velikih kamnov. Plast je bila pod SE 1 in obdobja v razponu od eneolitika do pozne antike, posame- nad kamnito konstrukcijo SE G1. Pod SE 1, nad SE G1. zni kosi pa v mlajša časovna obdobja. SE G3 (= SE A4, SE B4), sonda G, H/a Na najvišjem delu izkopanega območja na zgornjem robu Oranžno rjava plast mastne zbite ilovnate zemlje. Plast je zahodnega dela izkopnega polja, ki se nahaja na prehodu iz bila pod kamnito konstrukcijo A2, pod velikimi kamni ob pobočja v plato Čateškega griča, je ležala struktura iz zlože- konstrukciji in delno pod SE 1. Pod SE 1, SE A2, je enaka nih kamnov SE 40. Kamnita struktura polkrožne oblike brez SE A4 in SE B4. veziva se je na obeh koncih nadaljevala v profil. Omenjena kamnita struktura, grajena v suhozidni tehniki, je bila polo- 5.1.3 Izkopavanje 2003 (Čateški grič II) žena na naravno skalnato osnovo SE 39, ki je na tem mestu izrazito dvignjena. Razumemo jo kot sestavni del prazgo- Po končanih arheoloških raziskavah v letu 2002 in pričetku dovinske utrdbe na Čateškem griču. gradbenih del je bilo ob arheološkem nadzoru ugotovljeno, da je treba opraviti dodatna arheološka izkopavanja na ju- Na vzhodnem delu najdišča je bila odkrita pobočna bre- govzhodnem pobočju. ča SE 38 − greben jezičaste oblike naravnega nastanka s sledovi obdelave površine v obliki navpično odsekanih Izkopavanja so bila opravljena v marcu 2003. Raziskano je bilo 250 m² območja, ki se nahaja na pobočju nad lo- 2⁞ Podatki o izkopavanju so povzeti po Olić 2003 in na podlagi prido- kalno cesto in pod robom nekdanjega prazgodovinskega bljene dokumentacije. Številčenje stratigrafskih enot je povzeto po načinu številčenja v poročilu in dokumentaciji. Čateški grič, AAS 78, 2018 29 latenska doba ruševinske plasti geološke plasti profil 18−20 recentno nasutje profila 38 strojni izkop profil 39 stratigrafska enota 40 36 39 profil 14−18 34 32 Čateški grič − izkopavanje 2003 (Čateški grič II), načrt izkopavanj; M 1 : 500. 186 lep in opeka kamen oglje 34 stratigrafska enota 185 33 39 184 36 183 33 34 z = 181,989 m 133 182 35 181 33 Čateški grič − izkopavanje 2003 (Čateški grič II), prečni profil sonde, pogled proti jugu; M 1 : 50. 30 Čateški grič, AAS 78, 2018 183 182 38 105 181 109 33 107 108 106 z = 180,395 m 110 101 106 102 102 180 103 37 39 104 lep in opeka 179 kamen oglje zlepljen grušč skalna osnova 38 stratigrafska enota 178 34 Čateški grič − izkopavanje 2003 (Čateški grič II), presek jame, pogled proti severu; M 1 : 50. pobočij. Naravna pobočna breča v obliki grebena je bila v SE 33, čez ves sektor 186 času trajanja naselbine morda v uporabi kot pristop k na- Temna mastna zemljena ruševinska plast, ki je največjo glo- lep in opeka selbini. V višjem delu tega grebena je bila najdena manjša bino dosegala v kvadrantih C3, B3 in na C6 med skalama. kamen jama naravnega nastanka SE 108, zapolnjena z geološkimi Ruševina mladega nastanka, vsebovala je tudi alohtone oglje in s kulturnimi plastmi SE 101−SE 104, SE 106−SE 107, SE kose svetlo sivega peščenjaka. Pod SE 32, SE 31, SE 34, nad 34 stratigrafska enota 185 33 109−SE 110 (sl. 34). SE 105, SE 111, SE 123, SE 133. 39 Po dokončnem odstranjevanju ruševinskih plasti se je izka- SE 34, kv. A1−A4 zalo, da je bila višinska razlika med nivojem platoja gradišča Rjava zbita zemljena plast, ki je vsebovala kamne, keramiko in teraso pod njo v času življenja na naselbini bistveno večja, in lep. Plast smo odkrili v vzhodni polovici južnega dela iz- 184 36 kot je danes. kopanega območja. Recentno nasutje. Nad SE 33. Z arheološkimi izkopavanji na jugovzhodnem pobočju Ča- SE 35 teškega griča je bilo izkopano večje število odlomkov praz- Velike skale, pomešane z ilovico in s peskom, pojavljale so godovinske in rimskodobne ter nekaj novejše lončenine in se zelo nekompaktno in običajno s praznimi prostori med 183 33 34 gradbenega materiala (G120−178). Med prazgodovinsko skalami. Geološka plast. Območje razprostranjenosti nedo- keramiko izstopajo odlomki, okrašeni v tehniki, značilni za ločeno. Pod SE 132 in SE 40, nad SE 121. čas poznega eneolitika. Večje število odlomkov hišnega SE 36, kv. B1, B2 lepa poudarja naselbinski značaj najdišča Čateški grič. z = 181,989 m 133 Večji kamni brez veziva. Ruševinska plast − verjetno posle- 182 SE 31, čez ves sektor dica podiranja obrambnega zidu. Pod SE 133, nad SE 40. Humusna plast z veliko listja in travne ruše, vsebovala je SE 37, kv. B−D/4−7 veliko recentnega stekla in keramike. Nad SE 32. 35 Svetlo rjava plast pobočnega grušča, pomešanega z pe- 181 SE 32, kv. A, B, C1, C2, C3 skom. Geološka plast − podor s pobočja. Pod SE 103, nad Temna zemljena plast, ki se je nahajala nad ruševino zidu. SE 104. Poleg recentne je vsebovala tudi rimsko in prazgodovinsko SE 38, kv. A−D/4−6 keramiko. Pod SE 31, nad SE 33. Zlepljen grušč − pobočna breča jezičaste oblike in naravne- ga nastanka, v njej je bila najdena jama naravnega nastanka. Čateški grič, AAS 78, 2018 31 Pred vhodom v jamo so bili najdeni sledovi obdelave povr- segale do vrha, medtem ko je bil vhod popolnoma zasut. šine breče. Naravna pobočna breča v obliki grebena, ki je Na severni strani nismo dosegli njenega konca. Jama narav- bila v času trajanja naselbine morda v uporabi kot pristop k nega nastanka, ki je bila verjetno uporabljana občasno. Pod naselbini. Pod SE 108, SE 35. SE 104, nad SE 38, SE 39. SE 39 SE 109, kv. D4, D5 Skalna osnova, iz katere je Čateški grič sestavljen. Pod Svetlo rjava plast pobočnega grušča, pomešanega s pe- SE 108, SE 35, SE 40. skom, brez najdb. Erozijska plast. Pod SE 101, nad SE 107. SE 40, kv. C1, C2 SE 110, kv. D4, D5 Struktura iz zloženih kamnov, brez veziva, polkrožne oblike, Svetlo rjava plast pobočnega grušča, pomešanega s pe- ki je ležala v smeri severovzhod−jugozahod; nahaja se na skom, brez najdb. Erozijska plast. Pod SE 107, nad SE 106. najvišjem delu izkopanega območja, na prehodu iz pobo- SE 111, kv. C3, C4 čja v plato Čateškega griča − struktura se na oba konca Tanka plast dobro vidnega sipkega grušča, pomešanega s nadaljuje v profil. Kamnita struktura, ki je verjetno ostanek peskom, brez najdb. Erozijska plast. Pod SE 33, nad SE 112. obrambnega zidu na Čateškem griču. Pod SE 36, nad SE 39. SE 112, kv. C3, C4 SE 101, kv. D4, D5 Zelo dobro vidna zemljena plast, ki je vsebovala večjo ko- Temno rjava zemljena plast − najvišje polnilo jame. Naj- ličino kamnov in hišnega lepa. Ruševinska plast z ostanki mlajše polnilo jame – zasutje, ki je dokončno zaprlo vhod v gradbenega materiala (tudi kosi peščenjaka, ker niso avtoh- jamo. Pod SE 105, nad SE 109. toni, so bili verjetno uporabljeni kot gradbeni material). Pod SE 102, kv. D4, D5 SE 111, nad SE 113. Svetlo rjava plast pobočnega grušča, pomešanega s pe- SE 113, kv. C3, C4 skom, brez najdb. Ruševina s pobočja naravnega nastanka. Tanka plast dobro vidnega sipkega grušča, pomešanega s Pod SE 106, nad SE 103. peskom, brez najdb. Erozijska plast. Pod SE 112, nad SE 122. SE 103, kv. D4, D5 SE 114, kv. C3, C4 Temna zemljena plast znotraj jame, ki je vsebovala žganino, Zelo dobro vidna zemljena plast, ki je vsebovala večjo koli- predvsem na dnu plasti (večja koncentracija proti izhodu iz čino kamnov in hišnega lepa. Ruševinska plast. Pod SE 122, jame), in večjo količino kamnov. Pod SE 102, nad SE 37. nad SE 116. SE 104, kv. D4, D5 SE 115, kv. C3, C4 Drobljiva plast pobočnega grušča, ki se je nahajala se- Debelejša plast dobro vidnega sipkega grušča, pomešane- verovzhodno od pobočne breče SE 38 ter na dnu jame ga s peskom, brez najdb. Erozijska plast. Pod SE 117, nad SE 108. Naravna erozijska plast − sterilno. Pod SE 37, nad SE 118. SE 108. SE 116, kv. C3, C4 SE 105, kv. A, B, C5, C6 Peščeno-zemljena plast, ki je vsebovala več kamenja. Erozij- Sivo-rjava plast severovzhodno od grebena SE 38, ki je vse- ska plast. Pod SE 114, nad SE 117. bovala kose sivega peščenjaka in nekaj gradbenega mate- riala. Ruševinska plast z ostanki gradbenega materiala (tudi SE 117, kv. C3, C4 kosi peščenjaka, ker niso avtohtoni, so bili verjetno upora- Zelo dobro vidna zemljena plast, ki je vsebovala večjo ko- bljeni kot gradbeni material). Pod SE 33, nad SE 101. ličino kamnov in hišnega lepa. Ruševinska plast z ostanki gradbenega materiala (tudi kosi peščenjaka, ker niso avtoh- SE 106, kv. D4, D5 toni, so bili verjetno uporabljeni kot gradbeni material). Pod Rjava zemljena plast z nekaj oglja in kamnov − nahajala se SE 116, nad SE 115. je le znotraj jame. Erozijska plast. Pod SE 110, nad SE 102. SE 118, kv. C3, C4 SE 107, kv. D4, D5 Debelejša plast dobro vidnega sipkega grušča, pomešane- Rjava zemljena plast z nekaj oglja in kamnov − nahajala se ga z ilovico, brez najdb. Erozijska plast. Pod SE 115, nad je le znotraj jame. Erozijska plast. Pod SE 109, nad SE 110. SE 120. SE 108, kv. D4, D5 SE 119, kv. C3, C4 Večja jama v podbočni breči SE 38, ki je bila zasuta z ve- Zelo dobro vidna plast zlepljene rjave ilovice z velikimi ka- čjim številom erozijskih plasti. V notranjosti jame plasti niso mni − skalami. Geološka osnova. Pod SE 121. 32 Čateški grič, AAS 78, 2018 SE 120, kv. C3, C4 SE 131, kv. A4 Zelo dobro vidna temna zemljena plast, ki je vsebovala Tanka plast dobro vidnega sipkega grušča, pomešanega s večjo količino kamnov in hišnega lepa. Ruševinska plast z peskom, brez najdb. Erozijska plast. Pod SE 130, nad SE 132. ostanki gradbenega materiala. Pod SE 118, nad SE 121. SE 132, kv. A4 SE 121, kv. C3, C4 Zelo dobro vidna tanka plast z drobnimi kamni in drobci Zelo dobro vidna plast zlepljene rjave ilovice z velikimi ka- hišnega lepa. Vsebovala je tudi nekaj keramike. Tanka ero- mni − skalami. Geološka osnova. Pod SE 120, nad SE 119. zijska plast. Pod SE 131, nad SE 35. SE 122, kv. C3, C4 SE 133, kv. A, B1−3 Zelo dobro vidna zemljena plast, ki je vsebovala večjo ko- Večplastno nasutje, ki je bilo sestavljeno iz več slabo vidnih ličino kamnov in hišnega lepa. Ruševinska plast z ostanki plasti in leč. Vsebovala je veliko količino kamenja, keramike gradbenega materiala (tudi kosi peščenjaka, ker niso avtoh-in ožgane ilovice. Večplastno erozijsko nasutje. Pod SE 33, toni, so bili verjetno uporabljeni kot gradbeni material). Pod nad SE 36. SE 113, nad SE 114. SE 134 SE 123, kv. A, B3, B4 Polnilo recentnega vkopa. Nad SE 135. Debela, zelo dobro vidna mastna zemljena plast, ki je vse- SE 135 bovala večjo količino keramike in hišnega lepa ter kamnov Recentni vkop. Pod SE 134, nad SE 31. velikih do 25 cm. Ruševinska plast z ostanki gradbenega ma- teriala (tudi kosi peščenjaka, ker niso avtohtoni, so verjetno 5.1.4 Poselitvena podoba Čateškega griča bili uporabljeni kot gradbeni material). Pod SE 33, nad SE 122. Arheološke raziskave, predstavljene v prejšnjih poglavjih, so SE 124, kv. A, B3, B4 ključnega pomena za oblikovanje slike o poselitveni podobi Tanka plast dobro vidnega sipkega grušča, pomešanega s Čateškega griča, saj predstavljajo prvi poseg z arheološko peskom, brez najdb. Erozijska plast. Pod SE 118, nad SE 125. metodo v že znano najdišče. Arheološke raziskave so bile SE 125, kv. A, B3, B4 zaščitne narave in odvisne od poteka gradbenih dejavno- Debela, zelo dobro vidna mastna zemljena plast, ki je vse- sti. Zaradi tega je bilo območje raziskav že vnaprej določe- bovala večjo količino keramike in hišnega lepa ter kamnov no in omejeno le na del južnega oziroma jugovzhodnega do 15 cm. Ruševinska plast z ostanki gradbenega materia- pobočja griča, ki je bilo z gradnjo ceste popolnoma uni- la (tudi kosi peščenjaka, ker niso avtohtoni, so verjetno bili čeno, medtem ko območje naselbinskega platoja ni bilo uporabljeni kot gradbeni material). Pod SE 124, nad SE 126. raziskovano. SE 126, kv. A4 Raziskave na Čateškem griču so pokazale, da so ostanki Tanka dolga zemljeno ilovnata plast, ki je vsebovala kamne poznolatenskodobnih obrambnih struktur najstarejši sledovi (peščenjak) do 10 cm in majhne drobce hišnega lepa. Tanka poselitve na raziskovanem delu, obenem pa so nedvomno erozijska plast. Pod SE 125, nad SE 127. nakazale še razmeroma zgodnejšo poselitev Čateškega gri- SE 127, kv. A4 ča. Številne najdbe namreč jasno kažejo, da začetki prvih Tanka plast dobro vidnega sipkega grušča, pomešanega s človeških aktivnosti segajo v čas bakrene dobe, na podlagi peskom, brez najdb. Erozijska plast. Pod SE 126, nad SE 128. nekaterih najdb pa smemo nemara sklepati o še zgodnejši, mezolitski človekovi prisotnosti. Oviro pri dokončni inter- SE 128, kv. A4 pretaciji poselitvene podobe predstavlja značaj izkopanih Zelo dobro vidna tanka plast z drobnimi kamni in drobci plasti. Že omenjena zaščitna narava arheoloških raziskav hišnega lepa. Vsebovala je tudi nekaj keramike. Erozijska je določila položaj sond na pobočju griča. Večina plasti je plast. Pod SE 127, nad SE 129. nastala z erozijo in so najdbe v njih večinoma premešane, SE 129, kv. A4 medtem ko je bilo izkopane strukture zaradi suhozidne teh- Podolgovata peščena plast s kamni do 3 cm, brez najdb. nike gradnje težko identificirati. Erozijska plast. Pod SE 128, nad SE 130. Najbolj zgodnje sledi poselitve nam razkriva analiza ka- SE 130, kv. A4 mnitih orodij, ki dopušča možnost datacije dveh odlomkov Zelo dobro vidna tanka plast z drobnimi kamni in drobci v čas mezolitika (glej prispevek B. Kavurja). Seveda pa na hišnega lepa. Vsebovala je tudi nekaj keramike. Tanka ero- podlagi le dveh kamnitih artefaktov ne moremo govoriti o zijska plast. Pod SE 129, nad SE 131. Čateški grič, AAS 78, 2018 33 mezolitski poselitveni fazi na griču, temveč lahko prisotnost najverjetneje nahajajo nekoliko severneje od raziskovanega mezolitskega človeka le domnevamo. robnega območja bolj v notranjosti naselbinskega platoja. Bistveno intenzivnejšo poselitev beležimo v času bakrene Najintenzivnejša poselitvena faza sodi v latensko obdo- dobe, ki jo izpričujejo številni odlomki lončenih posod. bje. Potrjena je s številnimi najdbami in tudi s poselitvenimi Odlomek ostenja keramične posode z ohranjenim delom strukturami. ročaja ter delno ohranjenim okrasom (G33) bi glede na Latenskodobne strukture so bile odkrite na južnem robu obliko mogoče lahko povezali z lasinjsko kulturo (primerjaj platoja, kjer so se pokazale v obliki ruševin kamnitega ob- Horvat 1989, t. 6: 267), vendar na podlagi tako majhnega zidja, dodatno zavarovanega z zemeljskim nasipom, ojače- odlomka tega ne moremo z gotovostjo trditi. nim z manjšo kamnito suhozidno konstrukcijo (Čateški grič I, Večje število bakrenodobnih keramičnih fragmentov s svo- SE 16, SE 22, SE 26, SE 29, SE 30, SE 31; sl. 23). Obrambno jim okrasom in z oblikami kaže pripadnost vučedolskemu obzidje, ki je nekoč zagotovo obdajalo celotno naselbino, kulturnemu kompleksu (G26, G34, G40, G58, G62, G76, lahko zanesljivo opredelimo v obdobje poznega latena na G122, G126, G132–139). Predvsem so izpovedni odlomki z podlagi številnih odlomkov poznolatenske keramike v ruše- značilnim vrezanim okrasom (G26, G34, G76, G122, G126, vinskih posutjih in plasteh (G14, G15, G37, G38, G53−57, G132−134). Odlomki tovrstne keramike so izdelani iz G59−60). drobnozrnate lončarske mase, ki je pri nekaterih odlomkih Med latenskodobne strukture smemo nemara uvrstiti tudi vsebovala sljudo. Odlomki, ki so bolje ohranjeni, pripadajo skromno ohranjene in le delno raziskane kamnite suhozi- odprtim oblikam − kupam na nogi, ki so imele okrašeno dne strukture z notranje strani obzidja (Čateški grič I, sonda notranjo površino in največkrat tudi rob ustja, pri posame- 2, SE 11, SE 12, SE 18, SE 19), ki najverjetneje predstavljajo znih primerkih pa je bila okrašena tudi zunanja površina po- ostanke bivalnih objektov. Zaradi lege, ki ni omogočala na- sode (G76, G133). V enem primerku se pojavlja tudi skodela daljnjih raziskav, ostajata narava in značaj domnevnih zidov (G132). Slabše ohranjeni odlomki predstavljajo ostenja, ki nejasna. niso dovolj izpovedna, da bi omogočila rekonstrukcijo ce- Sestavni del pozno latenskega utrdbenega sistema nasel- lotne oblike posode. Odlomkom lončenine, okrašene z vre- bine je najverjetneje tudi kamnita struktura polkrožne obli- zanim okrasom, najdemo dobre primerjave med gradivom ke, odkrita na jugovzhodnem vogalu naselbinskega platoja iz kolišča pri Igu (tudi kolišča pri Studencu in kolišča na Ke- (Čateški grič II, SE 40). pjah), ki se interpretira kot posebna skupina vučedolskega kulturnega kompleksa (Korošec, Korošec 1969; Dimitrijević Na pobočju pod južnim robom naselbine so bile najdene 1979; Harej 1986). Odlomke, okrašene z nohtnim in s pr- plasti kamenja, ki predstavljajo delno ruševine obzidja, del- stnim odtisom (G40, G58, G62, G135−139), med katerimi no pa neke vrste tlakovano površino. Razumemo jo kot utr- so pogosta ustja loncev, ki imajo okras na nazaj upognje- ditev pobočja (Čateški grič 1, sonda 1, SE 8, SE 14 = SE 21; nem in na vrat prilepljenem ustju (G40, G135−139), prav Čateški grič, vse sonde, nad skalnato osnovo). Identična tla- tako najdemo med značilnimi keramičnimi najdbami iz ko- kovanja so bila najdena na pobočju pod utrjenim gradiščem liščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju (Korošec, na Stični in v Vačah, kjer so bila interpretirana kot namerno Korošec 1969, t. 62: 1−4; t. 63: 7−8; t. 65: 2, t. 66). utrjevanje pobočja pod gradiščem (Frey, Gabrovec 1969, 14; Gabrovec 1994; Schmid 1939). Vse bakrenodobne najdbe so bile odkrite v sekundarni legi v poznolatenskih ali še mlajših plasteh, tako da bakreno- Na južnem pobočju pod naselbino je bil odkrit poznolaten- dobna poselitev stratigrafsko zaenkrat ni potrjena. Večji del skodobni skeletni pokop, najden v rumeni sterilni plasti nad odlomkov vučedolske keramike je ležal v površinskih ero- skalnato osnovo (Čateški grič, sonda B; sl. 28). Skelet, naj- diranih plasteh na jugovzhodnem robu in pobočju (Čateški den v skrčeni legi brez pridatkov, je v poznolatensko obdo- grič II, SE 31, SE 32 in SE 33), v manjšem številu pa tudi bje opredeljen na podlagi rezultata radiokarbonske analize v ruševinah poznolatenskega kamnitega obzidja ter v kul- (sl. 55; Guštin, Olić 2003, 111). turni in ruševinski plasti na robu naselbine (Čateški grič I, Namembnost in časovna opredelitev nekaterih struktur sta sonda 2: SE 16 in SE 22 ter Čateški grič I, sonda 1: SE 13 in ostali nepojasnjeni. Obsežno, 10 kvadratnih metrov veliko SE 27). Keramične najdbe in kamnita orodja (glej prispevek izravnalno nasutje na pobočju pod naselbino je morda osta- B. Kavurja) nedvomno potrjujejo bakrenodobno poselitev nek kamnitega tlakovanja, ki ga spričo slabe ohranjenosti ne Čateškega griča, vendar se sledovi bakrenodobne naselbine moremo funkcionalno in časovno opredeliti. Prav tako lahko le ugibamo o dataciji umetnega preoblikovanja naravnega 34 Čateški grič, AAS 78, 2018 grebena pod jugovzhodnim robom naselbine (Čateški grič II, so se tehnologija izdelave in posamezne oblike poznolaten-SE 38) ter času zasutja v grebenu odkrite manjše jame, za- skodobne lončenine še dolgo časa obdržali v lokalni lon- polnjene z geološkimi in kulturnimi plastmi (Čateški grič II, čarski produkciji zgodnjerimskega obdobja (primerjaj Knez SE 108/SE 101−SE 104, SE 106, SE 107, SE 109, SE 110). 1992). Zato je časovna opredelitev fragmentirano ohranje- V ruševinah latenskodobnih struktur in v ostalih plasteh je nih posod izven dobro datiranih kontekstov zelo otežena, bilo odkrito večje število keramičnega gradiva z oblikami, ki številni odlomki pa lahko sodijo tako v poznolatensko kot imajo odlične paralele v gradivu iz poznolatenskih plasti na tudi v zgodnjerimsko obdobje. višinskih utrjenih naselbinah, kakršne so Libna, Podbočje/ Na podlagi ugotovljenih oblik in tehnologije izdelave ke- Stari grad, Stična, Križni vrh nad Belim Gričem, Korinjski hrib ramično gradivo s Čateškega griča razumemo kot sledove nad Velikim Korinjem, Cvinger nad Koriti. Predvsem so to poznolatenske in zgodnje rimske poselitve lokacije. Čateški značilna svitkasto in trikotno odebeljena ustja loncev (G38, grič je v poznolatenskem obdobju očitno predstavljal po- G53, G54, G69, G87, G88, G93, G101, G117, G120), ki so membno strateško točko, zato so tam postavili utrdbo in jo dobro datirana v LT D stopnjo (Guštin 1976, t. 89: 7−17; Gu- dobro zavarovali z obsežnim kamnitim obzidjem. Intenzivna štin, Cunja, Predovnik 1993, 25−31, sl. 7−8; Frey, Gabrovec poselitev griča v času 1. stoletja pr. n. št. ustreza tudi splošni 1969, 7−27, sl. 3; Dular et al. 1991, 104, t. 45−50; Dular et poselitveni podobi v Posavju, saj se je v tem času prebival-al. 1995, 91−96, 103−110, t. 1: 3; t. 14−16). stvo selilo iz naselbin ob rekah v bolj varne naselbine na Med značilne latenske oblike lahko uvrstimo tudi odlom- vzpetinah, kakršna je bila tudi naselbina na Čateškem griču. ke skled (G59, G73), pa tudi bikonično oblikovane lonce in Sledovi močnega ognja v kamnitem obzidju (Čateški grič I, stekleničaste posode z ozkim vratom in izvihanim ustjem sonda 2, SE 26) nakazujejo usodo utrdbe, ki po uničujočem (G14, G15, G35, G55–57, G67, G74, G83, G102, G103, požaru ni bila več obnovljena. Zaenkrat ni možno odgovo- G145−151). Čeprav fragmentarnost gradiva ne omogoča riti, kdaj je bila utrdba opuščena. Na podlagi posameznih rekonstrukcije celovite oblike, o tipih loncev lahko sklepamo najdb sklepamo, da je v naselbini življenje potekalo tudi v na podlagi značilnih elementov, kakršni so izrazito poudar- zgodnjerimskem obdobju, vsaj do sredine 1. stoletja n. št. jena izbočena rama (G14, G57), naguban, stopničasto pro- Sledovi mlajšedobne uporabe prostora se kažejo v obliki filiran zgornji del posode (G146, G148) ter kanelure in vo- posameznih odlomkov lončenine (G68, G160, G170), ki so doravna rebra (G15, G35, G74, G145, G147, G149, G150). bili distribuirani v površinskih plasteh po vsem griču. Tako oblikovani lonci se prvič pojavijo že v srednjelatenskih grobovih iz Dobove in Brežic, vendar se, kot dokazujejo številni dobro datirani grobovi iz poznolatensko-rimskega 5.2 Izkopavanja Čatež – Sv. Jurij grobišča v Novem mestu − Beletov vrt, delno spremenjeni Aleksandra Bugar uporabljajo skozi celotno poznolatensko in tudi zgodnje- rimsko obdobje (Guštin 1977; Guštin 1984; Božič 1987; Arheološko najdišče Čatež − Sv. Jurij se je nahajalo v vasi Knez 1977; Knez 1992). Čatež ob Savi v občini Brežice na severni strani magistral- ne ceste Ljubljana−Zagreb, ki deli vas na Zgornji in Spodnji Med poznolatenskimi najdbami je posebej zanimiv odlo- Čatež. Ležalo je na apnenčasti terasi, ki se dviguje nad so- mek, ki pripada lončeni formi, znani kot narebrena čaša ali točjem Save in Krke v vrtu velike občinske hiše, t. i. Čateške- pokal (G152). Morda lahko kot ostanek narebrenega pokala ga dvora, ki se nahaja nasproti župnijske cerkve Sv. Jurij, in razumemo tudi odlomek noge (G124) in ostenja (G151), celotnega starega jedra vasi, razvrščenega na terasah pod česar pa zaradi fragmentarnosti ni mogoče zanesljivo tr- pobočjem Šentviške gore. diti. Narebreni pokali so izrazito lokalna oblika lončenine, ki je do sedaj potrjena le na območju Dolenjske, in sicer Območje arheološkega najdišča Čatež − Sv. Jurij leži na av- v Novem mestu, Beli cerkvi, Mihovem in Verdunu pri Sto- tocestnem odseku AC KO 19 Obrežje−Krška vas med av- pičah (Knez 1992, 86, sl. 10, t. 88−90). Odlomek ostenja tocestnima profiloma 145 in 148 oz. med km 2,8+80 in km narebrenega pokala s Čateškega griča zaenkrat predstavlja 2,9+40 na parcelnih številkah 23/1, 70/4, 6, 8, vse k. o. Čatež najvzhodnejšo najdbo te lokalne poznolatenske oblike, ki se (sl. 35). je pojavila v zadnji fazi poznega latena in je bila v uporabi Odkrito je bilo pri arheološkem nadzoru ob izvajanju grad- do sredine 1. stoletja n. št. benih del na odseku trase avtoceste Obrežje−Krška vas no- Odlomki so precej slabo ohranjeni, kar onemogoča natanč- vembra 2002. Na podlagi najdb so bila predpisana zaščitna no rekonstrukcijo posameznih oblikovnih tipov, poleg tega arheološka izkopavanja ter definirana območja in obseg Čateški grič, AAS 78, 2018 35 izkopno polje SEVERNO IZKOPNO POLJE sonde strojno uničeno sonda 1 strojno uničeno - kanal za odvod sonda 2 JUŽNO IZKOPNO POLJE sonda 3 35 Čatež − Sv. Jurij, meje izkopa, strojno uničene površine in sonde; M 1 : 500. arheoloških del. Raziskovanje je bilo opravljeno v marcu ki je uničila vse nižje plasti. Z južne strani jame je bil tudi v 2003. Raziskana je bila površina velikosti 460 m2. širini 4 m in dolžini 5 m strojno uničen del kulturne plasti pod Zaščitna arheološka raziskovanja je prevzel Zavod za var- humusom. stvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto, z vodjo Južno izkopno polje je merilo 22,40 × 4,40 m. V zimi 2002 izkopavanj Urošem Bavcem. Na terenu je dela vodila Ale- je bilo na tem delu v dogovoru z nadzornikom arheoloških ksandra Bugar s strokovno ekipo. Dela so trajala od 10. 3. izkopavanj zaradi čim manjšega zamujanja gradnje nasuto 2003 do 25. 3. 2003; skupno je bilo za izkopavanje porablje- začasno prodnato cestišče. Uporabljali so ga izključno za ka- nih štirinajst delovnih dni. mionski promet znotraj gradbišča. Čeprav je bil humus že od- Metodologija stranjen, je bila na vrhnjo kulturno plast položena plast filca in nanj prod. Kljub tem zaščitnim razmeram je bila vrhnja kultur- Dejstvo je, da je bilo najdišče Čatež − Sv. Jurij odkrito pri na plast poškodovana zaradi poleganja tal. Tudi robovi plato- arheološkem nadzoru ob izvajanju gradbenih del na odseku ja južnega izkopnega polja so bili ob jarku v širini 20−40 cm trase avtoceste Obrežje−Krška vas v novembru 2002. To po- popolnoma uničeni zaradi erozije, nastale pri prometu. jasnjuje že samo fizično stanje večjega dela terena pred za- četkom izkopavanja. Zaradi zimskih razmer in zamrznjenih Takšno je bilo stanje pred začetkom del. Vremenske razmere tal se arheološke raziskave niso pričele takoj ob koncu leta v času izkopavanja so bile zelo slabe, kar je dodatno uni- 2002, temveč so se pričele ob ustreznih razmerah, in sicer čevalo že tako poškodovano najdišče. Dela smo začeli na spomladi 2003. Večji del humusne plasti je bil odstranjen že severnem izkopnem polju in ko smo končali, je bilo začasno v novembru, prav tako vrh prve kulturne plasti pod humu- cestišče prestavljeno iz južnega na severni del, da smo začeli som, ki pa je bil na večjem delu terena rahlo ali vsaj delno z delom na južnem izkopnem polju. poškodovan. Fizično je bilo najdišče po svoji celotni dolžini Arheološki del raziskav so sestavljali strojni izkop humusne presekano s strojnim izkopom jarka za odvod, širine okoli plasti na preostalem manjšem delu najdišča, ročni stratigraf- 2 m in globine okoli 1,50 m. Tako sta nastali dve pravokotni ski izkop kulturnih plasti in struktur ter ročno in delno strojno površini, večja severna in manjša z južne strani jarka. Torej odstranjevanje ruševinskih plasti vzhodno od raziskanega sta bili tudi metoda dela in razdelitev prostora na severno in zidu. južno izkopno polje podrejeni stanju na terenu (sl. 36−38). Ves čas izkopavanj je potekala primarna obdelava najdb Severno izkopno polje je bilo dolgo 38 m in široko med 6 (pranje in grobo sortiranje po vrstah in obdobjih), za vsa pol- in 11 m. V osrednjem delu pri severnem robu je bilo poško- nila vkopov pa je bila uporabljena metoda mokrega sejanja. dovano s strojnim izkopom velike jame (velikosti 7 × 5 m), 36 Čateški grič, AAS 78, 2018 prazgodovinske strukture prazgodovinska plast rimskodobne strukture srednje- in novoveške strukture srednje- in novoveške plasti geološke plasti neopredeljena plast 36 Čatež − Sv. Jurij, izkopane strukture in plasti; M 1 : 250. 12 59 7 11 21 57 5 23 19 55 2 43 9 41 3 49 71 67 53 63 11 47 12 51 45 25 61 65 27 69 17 29 13 14 12 prazgodovinske strukture 74 77 75 prazgodovinska plast 82 rimskodobne strukture 73 86 srednje- in novoveške strukture srednje- in novoveške plasti 83 84 geološke plasti 80 81 neopredeljena plast 77 stratigrafska enota 89 37 Čatež − Sv. Jurij, detajlni kompozitni načrt; M 1 : 200. Čateški grič, AAS 78, 2018 37 55 43 2 9 71 41 67 63 47 45 61 25 69 prazgodovinske strukture prazgodovinska plast rekonstrukcija prazgodovinskega objekta 74 38 Čatež − Sv. Jurij, detajl, prazgodovinske plasti in strukture ter rekonstrukcija; M 1 : 150. Katalog in opisi raziskanih struktur SE 4 Vkop jame okroglega tlorisa in polkrožnega preseka. Vko- Profil plasti, ki v določeni meri pojasnjuje stratigrafsko so- pana je bila v temno rjavo ilovnato plasti SE 11, kjer je pre- sledje na najdišču Čatež − Sv. Jurij, je bil precej enostaven. V sekala sterilno plast SE 16. Pod SE 3, nad SE 11, SE 16. tlorisnem smislu pa se vse plasti niso enakomerno nalagale po celotni izkopni površini, kar je glede na izjemno slabe SE 5 razmere pri izkopavanju onemogočilo natančno določanje Temno rjavo zemljeno polnilo jame, ki je vsebovalo večje njihovih meja. Problem je bil tudi ta, da je bil vrh zgornje apnenčaste kamne, keramiko in oglje. Polnilo je bilo vidno kulturne plasti pod humusom poškodovan s strojnim izko- kot temnejša lisa na podlagi rjave plasti SE 11, nepravilnega pom, na nekaterih delih terena pa je bil popolnoma uničen. tlorisa in neravnih robov. Pod SE 1, nad SE 6. Plasti so opisane po fizičnem zaporedju pojavljanja oziroma SE 6 od najvišje (najmlajše) do najnižje (najstarejše) plasti: Velika jama nepravilnega tlorisa s poševnimi stenami in do- kaj ravnim dnom. Jama je bila vkopana v rjavo plast SE 11, SE 1, celotna površina. kjer je prebila sterilno plast SE 16. Pod SE 5, nad SE 11, Vrhnja travnato humusna plast. Izkop plasti je bil opravljen SE 16. strojno. Plast je vsebovala najdbe iz različnih obdobij. Nad SE 12. SE 7 Črno-rjavo zemljeno polnilo jame, ki je vsebovalo kerami- SE 2 (= SE 74) ko, kos tegule, v vzhodni polovici jame se je pojavilo precej Rumeno-rjava ilovnata plast z odlomki hišnega lepa in večjega kamenja, v zahodnem delu na dnu večja koncen- prazgodovinske keramike. Nahajala se je na sredini sever- tracija oglja. Jama je bila v zahodnem delu poškodovana s nega izkopnega polja in je bila uničena s kanalom za odtok strojnim izkopom. Pod SE 1, nad SE 8. vode. Nadaljevala se je v južnem izkopnem polju, vendar samo ob severni meji (SE 74). V SE 2 so bile vkopane jame SE 8 za stojke (SE 10, SE 26, SE 42, SE 46, SE 48, SE 56, SE 62, Večja jama podolgovatega ovalnega tlorisa s strmimi ste- SE 64, SE 70, SE 72) in jame (SE 18, SE 44, SE 68). Objekt nami in ravnim dnom. Bila je vkopana v rjavo tanko plast je bil orientiran v smeri SZ−JV. Morda gre za ostanke praz- SE 11, pod njo se je nahajala sterilna plast SE 16. Na zaho- godovinskega objekta. Pod SE 11, nad SE 16, enaka SE 74. dnem delu je bila jama poškodovana s strojnim izkopom. Pod SE 7, nad SE 11, SE 16. SE 3 Temno rjavo zemljeno polnilo, ki je vsebovalo veliko manj- SE 9 ših in večjih kamnov ter drobce keramike in oglja in nekaj Temno rjavo ilovnato polnilo jame za stojko, ki je vsebovalo koščkov železa. Vidno kot temna lisa na nekoliko svetlejši drobce oglja, kos keramike in precej kamnov. Videti je bila podlagi plasti. Pod SE 1, nad SE 4. kot temna okrogla lisa na rumeno rjavi podlagi plasti SE 2. Pod SE 10, nad SE 11. 38 Čateški grič, AAS 78, 2018 SE 10 SE 18 Jama za stojko okroglega tlorisa z navpičnimi stenami in Vkop jame, katere južna polovica je bila uničena z izkopom ravnim dnom. Stojka je bila vkopana v rumeno-rjavo ilovna- kanala. Jama je bila verjetno okrogla, stene so bile rahlo to plast SE 2, interpretirano kot prazgodovinska plast. Pod poševne, profil polkrožen, dno je bilo rahlo zaobljeno. Vko- SE 9, nad SE 2. pana je bila v rjavo plast SE 11 ter stratigrafsko nižjo plast SE 11 (= SE 73) SE 2. Pod SE 17, nad SE 11. Temno rjava zemljena plast, deloma uničena s strojnim izko- SE 19 pom. Nahajala se je na celotnem območju severnega izko- Temno rjavo polnilo manjše jame ovalne oblike, ki pa je bila pnega polja in na zahodnem delu, na katerem je mejila na vidna kot temnejša lisa na podlagi nekoliko svetlejše plasti skalnato podlago SE 12. Nadaljevala se je na južno izkopno SE 11. Pod SE 1, nad SE 20. polje (SE 73). Vanjo je bilo vkopanih nekaj jam. Pod SE 1, SE 20 nad SE 2, enaka SE 73. Vkop za manjšo jamo ovalne oblike in polkrožne oblike v SE 12 profilu, v katerem je vidno, da je bila jama vkopana v rjavo Geološka osnova, ki se je nahajala na zahodnem in vzho- tanko plast (SE 11) ter v sterilno plast (SE 16) pod njo. Pod dnem delu severnega izkopnega polja tik pod površino SE 19, nad SE 11, SE 16. sestavljena je bila iz velikih apnenčastih kamnov in peska SE 21 (verjetno posledica razpada apnenca). Pojavila se je tudi v Temno rjavo ilovnato polnilo jame za stojko, ki je vsebovalo sondi 1, kjer je bilo vidno, da strmo pada proti jugu, kjer je koščke oglja, keramike in kos hišnega lepa. Bila je vidna kot bil viden tudi nanos plasti (SE 16). Pod SE 1, SE 11, SE 16. temna lisa na nekoliko svetlejši rjavi podlagi plasti (SE 11). SE 13 Pod SE 1, nad SE 22. Plast, ki se je razprostirala vzhodno od zidu (SE 14). V zgor- SE 22 njem delu se je nahajal prod, v spodnjem delu pa črno-rjava Vkop jame za stojko ovalne oblike, strmih sten in ravnega zemlja, ki je vsebovala keramiko, opeko in bronast gumb dna. Vkopana je bila v tanko plast SE 11 in sterilno plast (G218−244). Pod SE 1, nad SE 16. SE 16. Pod SE 21, nad SE 16, SE 11. SE 14 (= SE 80) SE 23 Temelj zidu, zgrajen iz večjih apnenčastih kamnov, ki pa niso Sivo-rjavo polnilo jame za stojko, ki je vsebovalo drobce bili vezani z malto. Ohranjenost je bila slaba. Zid je bil do- oglja in razlomljene prodnike, razvrščene ob steno jame. datno uničen s kanalom za odvod in se je nadaljeval v južno Bilo je vidno kot temnejša lisa na nekoliko svetlejši podlagi izkopno polje (SE 80). Zid je potekal v smeri S−J in je bil plasti SE 11, v katero je bila stojka vkopana. Pod SE 1, nad vkopan v sterilno plast (SE 16). Pod SE 1, nad SE 15, enaka SE 24. SE 80. SE 24 SE 15 (= SE 90) Vkop jame za stojko okrogle oblike in navpičnih sten, ki je Vkop za zid SE 14. V tlorisu je bil slabo viden in je bil samo bila vkopana v rjavo plast SE 11 in rumeno plast SE 16. Pod nekaj cm širši od temeljnega zida. Pod SE 14, nad SE 16, SE 23, nad SE 167, SE 11. enaka SE 90. SE 25 SE 16 (= SE 85) Temno rjavo zemljeno polnilo manjše jame, ki je vsebovalo Rumeno-rjava ilovnata plast, rahlo marmorizirana; poplavni drobce oglja, kost, opeko in keramiko. Videti je bilo kot te- sediment. Sterilna plast brez najdb. Pod SE 11, 2, nad SE 16, mna lisa na rumeni podlagi prazgodovinske plasti SE 2. Pod enaka SE 85. SE 11, nad SE 26. SE 17 SE 26 Temno rjavo ilovnato polnilo jame okrogle oblike, ki je vse- Vkop manjše jame ovalne oblike in blago poševnih sten, ki bovala manjše apnenčaste kamne in dva odlomka keramike. je bil vkopan v prazgodovinsko plast SE 2. Pod SE 25, nad Polovica jame je bila uničena s strojnim izkopom za odvodni SE 2. kanal. Bila je vidna kot temna lisa na rumeni podlagi plasti SE 11, v katero je bila jama vkopana. Pod SE 1, nad SE 18. SE 27 Temno rjavo zemljeno polnilo večje plitke jame, ki je vsebo- valo dva velika apnenčasta kamna in nekaj manjših. Bilo je Čateški grič, AAS 78, 2018 39 videti kot temna lisa na rjavi podlagi prazgodovinske plasti SE 47 SE 11. Pod SE 1, nad SE 28. Polnilo jame za stojko temno rjave barve s koščki oglja. Bilo SE 28 je videti kot temna lisa na rumeni podlagi plasti SE 2. Pod Vkop plitke jame ovalnega tlorisa z zelo poševnimi stena- SE 11, nad SE 48. mi. Vkopana je bila v rjavo prazgodovinsko plast SE 2. Pod SE 48 SE 27, nad SE 2, SE 11. Vkop jame za stojko okroglega tlorisa z navpičnimi stenami SE 29 in ravnim dnom; precej plitka − zgornji del je bil poškodo- Jama je bila vkopana v sterilno plast SE 16 in ni vsebova- van s strojnim izkopom. Bila je vkopana v prazgodovinsko la najdb. Na podlagi plasti SE 11 ni bila vidna, zato lahko plast SE 2. Pod SE 47, nad SE 2. trdimo, da ne gre za srednjeveško plast. Glede na to, da SE 49 ni vsebovala najdb, ne moremo reči, ali gre za antično ali Polnilo manjše jame za stojko izrazito temno rjave barve prazgodovinsko plast, zato jo interpretiramo kot neopre- s koščki oglja. Vrh je bil poškodovan s strojnim izkopom. deljeno. Bila je vidna kot temna nepravilna lisa na rumeni Glede na podobno polnilo recentnih jam (SE 59, SE 7) gre podlagi plasti SE 16. Pod SE 11, nad SE 30. verjetno za recentno stojko, morda pa za lesen kol − del SE 30 ograje. Pod SE 1, nad SE 50. Vkop manjše plitke jame nepravilne oblike, ki je bila vkopa- SE 50 na v sterilno plast SE 16. Pod SE 29, nad SE 16. Jama za stojko okroglega tlorisa z navpičnimi stenami in SE 41 ravnim dnom; precej plitka − zgornji del je poškodoval Temno rjavo polnilo manjše jame za stojko brez najdb. Večji strojni izkop. Vkopana je bila v prazgodovinsko plast SE 2, del je bil uničen s strojnim izkopom; v profilu in deloma v glede na uničenost originalnega vrha pa je bila bržkone tlorisu je bila videti kot temna lisa v rumeni podlagi plasti vkopana v višjo plast SE 11. Pod SE 49, nad SE 2. SE 2. Pod SE 11, nad SE 42. SE 51 SE 42 Izrazito temno rjavo polnilo z drobci oglja in odlomkom ke- Vkop jame za stojko, dno je bilo blago zaobljeno, stene str- ramike. Videti je bilo kot temna lisa na rumeni podlagi plasti me. Ohranjen je bil vzhodni del, verjetno ena tretjina kro- SE 2. Glede na strojno uničenje tega dela izkopane površine ga. Ostali del je bil uničen s strojnim izkopom. Jama je bila je bil vrh sprva višji. Glede na podobnost polnil recentnih vkopana v prazgodovinsko plast SE 2. Pod SE 41, nad SE 2. jam SE 59, SE 7 in stojke SE 49 gre verjetno za recentno stojko − del lesene ograje. Pod SE 1, nad SE 52. SE 43 Sivo-rjavo ilovnato polnilo jame, ki je vsebovalo drobce SE 52 oglja, keramiko in precej večjih kamnov. Bilo je vidno kot Vkop manjše plitke jame za stojko ovalnega tlorisa s pošev- temna lisa na rumeni podlagi plasti SE 2. Pod SE 11, nad nimi stenami. Vkopan je bil v rumeno plast SE 2. Glede na SE 44. strojno uničenje tega dela izkopane površine je bil vrh sprva višji. Bila je vkopana v plast SE 2 ter verjetno v plast SE 11, ki SE 44 je stratigrafsko višja. Pod SE 51, nad SE 11, SE 2. Vkop jame, ovalno pravokotnega tlorisa z navpičnimi stena- mi in ravnim dnom. Vkopana je bila v prazgodovinsko plast SE 53 SE 2. Pod SE 43, nad SE 2. Temno rjavo polnilo z drobci oglja in dvema kosoma ke- ramike. Videti je bilo kot temna lisa na podlagi plasti SE 2. SE 45 Glede na strojno uničenje tega dela izkopane površine je bil Temno rjavo polnilo jame za stojko, ki je vsebovalo drobce vrh sprva višji. Glede na podobnost polnila recentnih jam oglja in drobno kamenje. Bilo je videti kot temna lisa na SE 59 in SE 7 ter stojk SE 49 in SE 51, gre verjetno za recen-podlagi rumene plasti SE 2. Pod SE 11, nad SE 46. tno stojko − del lesene ograje. Pod SE 1, nad SE 54. SE 46 SE 54 Vkop jame za stojko okroglega tlorisa z navpičnimi stenami Vkop jame za stojko okroglega tlorisa in poševnih sten. Gle- in ravnim dnom − vrh je bil verjetno uničen s strojnim iz- de na strojno uničenje tega dela izkopane površine je bil kopom. Jama je bila vkopana v prazgodovinsko plast SE 2. vrh sprva višji. Vkopana je bila v plast SE 2 ter verjetno v Pod SE 45, nad SE 2. stratigrafsko višjo plast SE 11. Pod 53, nad 11, SE 2. 40 Čateški grič, AAS 78, 2018 SE 55 SE 65 Sivo-rjavo ilovnato polnilo jame za stojko s koščki oglja in Polnilo manjše jame, ki je vsebovalo kamne (do 40 %), drob- dvema kosoma keramike. Nahajal se je na zahodnem delu ce oglja in dva kosa keramike. Videti je bilo kot temna lisa s ob samem robu prazgodovinske plasti SE 2. Pod SE 11, nad kamni na rumeni podlagi sterilne plasti SE 16. Nahajalo se je SE 56. severno od zidu SE 14. Pod SE 11, nad SE 66. SE 56 SE 66 Jama za stojko okroglega tlorisa z navpičnimi stenami in Jama ovalnega tlorisa z navpičnimi stenami in ravnim dnom, ravnim dnom. Vkopana je bila v prazgodovinsko rumeno ki je proti vzhodnemu robu lahkotno padala. Na tem delu plast SE 2. Pod SE 55, nad SE 2. je ležala jama na skalnati podlagi SE 12. Pod SE 65, nad SE 57 SE 12, SE 16. Sivo-rjavo polnilo manjše jame s koščki oglja in hišnega SE 67 lepa. Vidno kot temna lisa na rumeno-rjavi podlagi plasti Temno rjavo ilovnato polnilo večje jame, ki je vsebovalo od- SE 11. Pod SE 1, nad SE 58. lomke keramike, hišni lep in drobce oglja. Bilo je videti kot SE 58 temna lisa na rumeni podlagi prazgodovinske plasti SE 2. Vkop manjše jame ovalnega tlorisa, ravnega dna in strmih Pod SE 11, nad SE 68. sten. Vkopan je bil v rumeno rjavo plast SE 11. Pod SE 57, SE 68 nad SE 11. Vkop jame nepravilnega ovalnega tlorisa s poševnimi stena- SE 59 mi, ki je bila v vzhodnem delu bolj globoka. Bila je vkopana Črno ilovnato polnilo večje jame, ki je vsebovalo keramiko, v rumeno prazgodovinsko plast SE 2. Pod SE 67, nad SE 2. koščke oglja, hišni lep in kos stekla. Videti je bilo kot izrazito SE 69 temna lisa na rumeno-rjavi podlagi plasti SE 11. Pod SE 1, Polnilo jame za stojko temno olivno rjave barve, ki je vse- nad SE 60. bovalo drobce oglja. Videti je bilo kot temna lisa na rumeni SE 60 podlagi prazgodovinske plasti SE 2. Pod SE 11, nad SE 70. Večja jama nepravilnega ovalnega tlorisa. Stene jame so bile SE 70 navpične, razen v zahodnem delu, kjer je bila stena precej Vkop plitke jame za stojko ovalno okrogle oblike tlorisa, poševna. Jama je bila vkopana v tanko plast SE 11 in strati- navpičnih sten in ravnega dna. Bila je vkopana v rumeno grafsko nižjo plast SE 16. Proti zahodu se je teren poševno prazgodovinsko plast SE 2. Pod SE 69, nad SE 2. dvigal, na tem delu pa je ležalo tudi dno jame na skalnati SE 71 podlagi SE 2. Pod SE 59, nad SE 11, SE 16, SE 12. Polnilo jame za stojko rjave barve, ki je vsebovalo koščke SE 61 oglja in drobce zapečene zemlje. Videti je bilo kot nekoliko Polnilo jame za stojko temno sivo-rjave barve, ki je vsebo- temnejša lisa na rumeni podlagi prazgodovinske plasti SE 2. valo kos keramike in hišnega lepa ter koščke oglja. Videti je Pod SE 11, nad SE 72. bilo kot temna lisa na rumeni podlagi prazgodovinske plasti SE 72 SE 2. Pod SE 11, nad SE 62. Vkop jame za stojko okroglega tlorisa z navpičnimi stenami SE 62 in ravnim dnom. Bila je vkopana v prazgodovinsko rumeno Vkop jame za stojko okroglega tlorisa z navpičnimi stenami plast SE 2. Pod SE 71, nad SE 2. in ravnim dnom. Bilo je vkopano v rumeno prazgodovinsko SE 73 (= SE 11) plast SE 2. Pod SE 61, nad SE 2. Temno rjava ilovnato zemljena plast, delno uničena s stroj- SE 63 nim izkopom in nasutjem za nadomestno cesto. V tlorisu Sivo-rjavo ilovnato polnilo jame za stojko, ki je vsebovalo in višini ni bila ohranjena v celoti. Nahajala se je zahodno drobce oglja in odlomek hišnega lepa. Videti je bilo kot te- od zidu SE 80 in na celotnem zahodnem območju južnega mna lisa na rumeni podlagi prazgodovinske plasti SE 2. Pod izkopanega polja. Glede na keramični material, stratigrafsko SE 11, nad SE 64. pozicijo – pod humusom in nad sterilno plastjo je bila enaka SE 64 plasti SE 11. Pod SE 1, nad SE 85, enaka SE 11. Vkop jame za stojkoovalnega tlorisa s poševnimi stenami in SE 74 ravnim dnom. Bilo je vkopano v rumeno prazgodovinsko Rumeno-rjava ilovnata plast, ohranjena ob severni meji juž- plast SE 2. Pod SE 63, nad SE 2. nega izkopanega polja, zelo uničena s strojnim izkopom Čateški grič, AAS 78, 2018 41 kanala in nasutjem nadomestne ceste. Material je bil v se- SE 84 stavi premešan, vendar gre, glede na stratigrafsko pozicijo Nasutje grušča, ki se je nahajalo vzhodno od zidu SE 80, nad sterilno plastjo in na podobnost plasti s SE 2, verjetno nad ruševinsko plastjo SE 81. Glede na stratigrafsko pozicijo za ostanek prazgodovinske naselbinske plasti. Pod SE 73, je nasutje novoveško. Verjetno je bilo vendar direktno pove- nad SE 85. zano z nasutjem grušča SE 13 v severnem izkopnem polju, SE 75 ampak je bil stik med njima uničen z izkopom odvodnega Polnilo večje jame, temno sivo-rjave barve, ki je vsebovalo kanala. Pod SE 82, nad SE 81, zveza s SE 13. drobce oglja, hišni lep, keramiko in živalske kosti. Videti je SE 85 (= SE 16) bilo kot temna lisa na podlagi svetlo rjave plasti SE 73. Pod Sterilno rumeno svetlo rjava ilovnata plast, ki se je naha-SE 1, nad SE 76. jala v južnem izkopnem polju. Enaka je kot plast SE 16 na SE 76 severnem izkopnem polju. Pod SE 73, SE 74, SE 90, SE 89, Vkop jame ovalne oblike, poševnih sten in ravnega dna. Bila enaka SE 16. je vkopana v rjavo plast SE 73. Pod SE 75, nad SE 73. SE 86 SE 77 Polnilo manjše jame rjave barve s koščki oglja in z drob- Nepravilno ovalna koncentracija drobnega kamenja, hišne- nimi kamni v ilovnati sestavi ter odlomkom keramike in ga lepa in keramike znotraj plasti SE 73. Meje niso bile jasno odlomkom živalske kosti. Je srednjeveško oziroma novo- vidne, vkop prav tako ne. Nahajali so se zahodno od jam veško. Videti je bilo kot temna lisa na rumeni podlagi plasti SE 75/76 oziroma neposredno ob njiju. Obstaja verjetnost, SE 85. Nahajalo se je zahodno od zidu SE 80. Pod SE 73, da gre za razvlečen del polnila jame. Pod SE 1, sestavni del nad SE 87. SE 73, zveza s SE 75, SE 76. SE 87 SE 80 (= SE 14) Vkop jame ovalno okrogle oblike s poševnimi stenami in Temelj zidu, zgrajen iz večjih apnenčastih kamnov, ki niso rahlo zaobljenim dnom. Vkopana je bila v sterilno plast bili vezani z malto. V profilu je bilo vidno, da so bili kamni SE 85. Pod SE 86, nad SE 85. grobo obdelani in postavljeni v zaporedju. Ohranjeni sta bili SE 88 dve vrstici kamnov. Zid se je razprostiral v smeri S−J in je bil Zelo tanka, črno-rjava ilovnato zemljena plast, ki je vsebo- vkopan v sterilno plast SE 85. Ohranjen je bil v dolžini 5,5 vala oglje, keramiko, opeko, steklo in živalske kosti. Nahajala m, delno uničen s strojnim izkopom kanala za odvod ter se se je vzhodno od zidu SE 80 pod ruševinsko plastjo SE 81. je v severnem izkopnem polju nadaljeval kot zid SE 14. Pod Pod SE 81, nad SE 89, zveza s SE 13. SE 1, nad SE 90, enaka SE 14. SE 89 SE 81 Kamnita ruševina nepravilne trikotne oblike, ki je poleg ka- Ruševinska plast, ki se je nahajala vzhodno od zidu SE 80, mnov vsebovala tudi nekaj opeke ter keramiko, steklo in sestavljena je bila večinoma iz kamnov, premešanih z ilovi- živalske kosti. Nahajala se je ob zidu SE 80, na njegovi jugo- co, opeko in odlomki keramike. Pod SE 84, nad SE 88, zveza vzhodni strani. Pod SE 88, nad SE 85, zveza s SE 80. s SE 13. SE 90 SE 82 Vkop za zid SE 80 nepravilnega pravokotnega tlorisa, širše- Črna ilovnata zemljena plast, ki se je nahajala na vzhodnem ga od zidu, nepravilno polkrožne oblike profila. Vkopan je delu južnega izkopanega polja vzhodno od zidu SE 80. bil v sterilno plast SE 85. Pod SE 80, nad SE 85. Stratigrafsko in materialno gre verjetno za recentno plast, Poselitvena podoba najdišča Čatež − verjetno v povezavi z ruševinsko plastjo SE 13, vendar je Sv. Jurij bil stik med njima uničen s strojnim izkopom odvodnega kanala. Pod SE 83, nad SE 84, zveza s SE 13. Kot so pokazali rezultati raziskav na najdišču Čatež − Sv. Jurij, gre za lokacijo, ki je bila naseljena v različnih obdobjih. SE 83 Problem pri interpretaciji arheoloških ostalin je bilo dejstvo, Rumeno-rjava ilovnata plast, v kateri so bili kamni. Nahajala da so se izkopane strukture nahajale zelo plitko pod plastjo se je pod humusno plastjo in vzhodno od zidu SE 80. Glede travnatega humusa. Vrhnja kulturna plast pod humusom je na stratigrafski položaj SE 83 je plast recentna, in sicer brez bila že pri strojnem odstranjevanju travnate ruše poškodo- arheoloških najdb. Pod SE 1, nad SE 82. vana, na nekaterih delih terena tudi v celoti odstranjena. Vkopi, ki so bili zagotovo vkopani iz vrha te zelo plitke plasti 42 Čateški grič, AAS 78, 2018 z najdbami, datiranimi v pozni srednji oziroma novi vek, so medsebojne povezanosti jam za stojke. Štiri v pravilnem presekali sterilno ilovnato plast pod njo in tudi prazgodovin-nizu tvorijo SV steno objekta, tri pa SZ steno. Torej je objekt sko plast. Najdbe v njihovih polnilih so pripadale različnim dokaj pravilnega pravokotnega tlorisa ležal v smeri severo- obdobjem od poznega srednjega veka do novega veka, zahod–jugovzhod. Usmeritev ustreza usmeritvi kotanje ali antike in občasno prazgodovine. Problem je nastal takrat, stare potočne struge, ki je v geološki preteklosti prebila skal- ko so bile jame ohranjene samo v nivoju sterilne osnove in nato osnovo in v katero se je kasneje naložil rumeno-rjav je ostal njihov stratigrafski odnos z zgornjo plastjo neznan. poplavni nanos, na vrhu katerega je nastal prazgodovinski Najdbe v njihovih polnilih so se večinoma pokazale kot ne objekt. dovolj izpovedne za natančno datacijo. V nadaljevanju sledi Osrednji del plasti in tudi objekta je bil poškodovan s stroj- opis določenih faz poselitve na najdišču z vsemi odprtimi nim izkopom, zato celotnega tlorisa ni bilo mogoče dolo- vprašanji glede natančne datacije in interpretacije odkritih čiti. Ohranjena dolžina SV stene je bila 5,30 m, SZ stene pa struktur. 3,80 m. Dve jami za stojke (SE 25/26 in SE 71/72) nista bili Pomemben in zelo zanimiv rezultat raziskav na najdišču del pravilnega niza, ampak sta bili glede na položaj v ne- Čatež − Sv. Jurij so ostanki prazgodovinske plasti, ki so bili kakšni zvezi z objektom. Ena je ležala v notranjosti objekta, odkriti v osrednjem delu izkopnega območja (sl. 38). Ta druga na zunanji strani. Mogoče sta bili tudi ti pomožna predstavlja najstarejšo poselitveno fazo na najdišču. Ostanki podpora leseni konstrukciji. Zadnja, deseta dokumentirana prazgodovinske naselbinske plasti so bili večinoma prepo- jama za stojko (SE 55/56), je ležala na zahodnem koncu znani v severnem izkopnem polju (SE 2). Plast je bila poško- prazgodovinske plasti in ni povezana z drugimi vkopi, torej dovana z vkopom jarka in velike jame na severnem robu je njena funkcija nejasna. najdišča ter z znižanjem nivoja v nadaljevanju jame (sl. 35). Vse dokumentirane jame za stojke so imele okrogel ali Njeni ostanki so bili v južnem izkopnem polju zelo skromni ovalno okrogel tloris premera od 0,25 do 0,50 m, v globino (SE 74). pa so bile ohranjene od 6 do 18 cm. Konstrukcijsko so bile Prazgodovinska naselbinska plast SE 2 se je od naplavin- enostavne, torej je bila ohranjena samo jama vkopa. Samo ske rumeno-rjave plasti SE 16, na kateri je nastala, loče- v enem primeru je bila ohranjena plast kamnov z ene strani vala po nekoliko temnejšem odtenku rumeno-rjave barve vkopa jame za stojko, ki je verjetno rabila za podpiranje in po koncentraciji najdb, med katerimi najdemo odlomke stebra (SE 9/10). Dve jami (SE 43/44, SE 67/68) zahodno lončenine, hišnega lepa, nekaj mikrolitov in koščkov oglja od objekta sta bili vidni na rumeni podlagi prazgodovinske (G180−190). Geološka sestava obeh plasti je bila enaka. plasti SE 2, čeprav je dejstvo, da je bila tudi na tem delu Verjetno je bila naplavinska plast hodna površina v času zgornja (mlajša) plast poškodovana in pravega stratigraf-prazgodovinske poselitve in je koncentracija najdb v njenih skega sosledja ni bilo možno ugotoviti. V polnilih jam je bilo zgornjih delih rezultat intenzivne rabe prostora v tem času. najdenih nekaj odlomkov prazgodovinske lončenine in hi- Čeprav je bil nivo plasti presekan z vkopi mlajših jam, je šnega lepa, vendar nekaj odlomkov nedoločene lončenine mogoče prazgodovinskemu obdobju tako glede na strati- omogoča datiranje tudi v mlajše obdobje. grafsko lego kot tudi glede na redke najdbe prazgodovin- Poleg ožgane gline, ki je bila odkrita v naselbinski plasti, v ske lončenine in hišnega lepa v njihovih polnilih (SE 9/10, jamah in v jamah za stojke, je bilo odkritih nekaj kosov zelo SE 25/26, SE 55/56, SE 61/62) pripisati štiri jame za stojke grobe, prostoročno izdelane porozne lončenine v raznih (SE 41/42, SE 63/64, SE 69/70, SE 71/72). V prazgodovinsko odtenkih sive in rjave barve. Ohranjenih je bilo nekaj dnov obdobje so se lahko pripisale samo na temelju stratigrafske posod nedoločljivih oblik, eno ustje ter majhen nedoločen pozicije. Najdbe v njihovih polnilih niso bile dovolj izpove- predmet valjaste oblike, mogoče del držaja (G189). Najdeni dne za datacijo (hišni lep) ali jih sploh ni bilo. Vrh dveh jam so bili nekaj mikrolitov, gladek obdelan kamen podolgovate za stojke (SE 45/46 in SE 47/48) je bil poškodovan s strojnim oblike (G190) ter nepravilen pravokoten kamen z ostrimi izkopom in ne vemo natančno, z vrha katere plasti sta bili robovi, mogoče v funkciji rezila. Na temelju skromno ohra- vkopani. V prazgodovinsko obdobje ju uvrščamo arbitrar- njenih oblik keramike ni mogoče natančno datirati. no (podobnost barve in kvalitete polnil z zgoraj opisanimi Večina antičnih najdb (odlomki lončenine, opeke in stekla) jamami za stojke), čeprav so bile zelo plitke in brez najdb. je bila najdena v plasti humusa, v plasti in v jamah skupaj z Jame za stojke bi lahko interpretirali kot del prazgodo- najdbami iz poznega srednjega in novega veka ter v ruševi- vinske strukture, mogoče hiše ali delovnega prostora. Na nah vzhodno od zidu, premešanih z recentnimi in s pozno- sl. 38 je črtkano označena ena od mogočih interpretacij srednjeveškimi najdbami. Odlomki so številni, vendar so bili Čateški grič, AAS 78, 2018 43 najdeni v strukturah in plasteh iz mlajših obdobij. Verjetno V severnem izkopnem polju je bilo v plast SE 11 vkopanih so vanje prišli sekundarno. To ne preseneča, saj so antične nekaj večjih in manjših jam ter trije manjši vkopi, mogoče najdbe v vasi in okolici precej številne. Slaba ohranjenost jame za stojke (sl. 37). Polnila vkopov so vsebovala odlom- lončenine in odsotnost ustij sta onemogočili določitev tipov ke poznosrednjeveške/novoveške lončenine, nekaj antične lončenine in natančnejšo kronološko opredelitev, kar velja lončenine, gradbenega materiala (opeka in odlomki obde- predvsem v primerih, kadar so si fakture antične in srednje- lanega kamna strehe), odlomke pečnic in živalske kosti. veške lončenine zelo podobne. V južnem izkopnem polju je bila v isto sivo-rjavo plast Možno je, da nekateri dokumentirani vkopi na najdišču pri- (SE 73 = SE 11) vkopana ena jama za stojko (SE 86/87), ki padajo obdobju antike. V primeru dveh jam so bili vkopi ni vsebovala najdb. prekriti z mlajšo, poznosrednjeveško/novoveško plastjo, Pri večjih jamah gre verjetno za odpadne jame. Funkcija torej so starejši od nje. Jama (SE 65/66) je bila vkopana v manjših vkopov ni jasna, ker tlorisno med njimi ni nikakršne sterilno plast SE 16 in se je nahajala severno od zidu na logične povezave, prav tako pa tudi niso vsebovale nikakr- vzhodnem delu najdišča (sl. 37). V polnilu so bili najde- šnih najdb. Na vzhodnem robnem delu najdišča je bil naj- ni trije odlomki grobe lončenine, mogoče antične. Jama den temelj zidu, grajen iz enega ali dveh vrst večjih in sre- (SE 17/18) je bila definirana na robu prazgodovinske plasti dnje velikih grobo obdelanih kamnov, ki medsebojno niso SE 2. V polnilu so bili najdeni nekaj grobe, mogoče antične bili povezani z malto (sl. 36, 37). Temelj zidu je potekal v lončenine in odlomek železne žlindre. smeri sever−jug, ohranjen pa je bil iz dveh delov. Na tretjini Koncentracija lončenine SE 77 in jama SE 75/76 v južnem ohranjene dolžine je bil namreč strojno presekan in uničen izkopnem polju sta bili definirani na nivoju sterilne plasti. z vkopom jarka za odvod. V severnem izkopnem polju je Najdbe so večinoma antične (lončenina in opeka), vendar temelj v dolžino meril 20 m, v južnem delu pa 5,50 m. Širina nekaj nedoločenih odlomkov omogoča datiranje v mlajše zidu je merila med 0,60 in 0,70 m, ohranjena višina (dolo- obdobje. Na tem delu je bila namreč pozna srednjeveško- čena v temeljnem jarku) je znašala okoli 0,30 m. Južni rob -novoveška plast poškodovana; ne poznamo dejanske stra- zidu se je nadaljeval pod profil nasutja za magistralno cesto. tigrafske situacije in odnosa med navedenimi stratigrafskimi Zid je bil v severnem izkopnem polju zelo slabo ohranjen, enotami. saj je manjkalo nekaj kamnov v strukturi. Severni rob je bil Poleg več manjših odlomkov ostenja in dna grobih faktur poškodovan in je bil ohranjen samo na nivoju dna temelja v antične lončenine, ki jim zaradi fragmentiranosti ni mogo- obliki tanke plasti prodnikov. če določiti natančne funkcionalne oblike, je najdenih nekaj Izkop z zahodne strani zidu je pokazal, da je bil temelj vko- odlomkov ostenja amfor. Najden je bil tudi majhen odlomek pan z vrha sivo-rjave plasti (SE 11/73) in je presekal sterilno ostenja sklede z rebroma, narejen iz svetlo modrega stekla, ilovnato plast pod njo. Z vzhodne strani sta bila mejni del pihanega v kalup, iz 1. stoletja n. št. (G191). zidu in celotna površina od zidu do konca izkopnih polj pre- Sivo-rjava plast, ki se je pokazala na obeh straneh izkopnih krita z 0,30−0,50 m debelo ruševinsko plastjo. Večja količina polj (SE 73 = SE 11), ki je ohranjena pod plastjo humusa, kamnov je bila najdena na vrhu ruševine; spodnji del je bil se je glede na najdbe pokazala kot poznosrednjeveška- sestavljen iz kamnov, premešanih z zemljo. V ruševini so bili -novoveška plast. Ohranjena je bila največ do višine 30 cm, najdeni večja količina opeke, keramike, nekaj železnih že- večinoma je bila debela slabih 10 cm. Plast ni bila ohranjena bljev, stekla, ostanki pečnic in kositrni gumb. Analiza materi- po celotni površini, manjkala je v osrednjem delu severne- ala je pokazala, da večina najdb pripada obdobju poznega ga izkopnega polja in v zahodnem delu južnega izkopnega srednjega oziroma novega veka, nekaj najdb pa je datirano polja, kar je najverjetneje posledica preglobokega izkopa v antično obdobje. Na severnem delu je bila ruševina ome- plasti humusa, ter na vseh delih, kjer so bile plasti uničene s jena s skalnato podlago, na južni strani pa je bila prekrita strojnim izkopom še pred začetkom izkopavanj. z nasutjem za magistralno cesto. Proti vzhodu je bila razi- skana do roba izkopnega polja, ki je bil zamejen z recentim V sivo-rjavi ilovnati plasti so bili prisotni srednje veliki in uničenjem. Ruševina je bila očiščena deloma ročno, deloma manjši kamni, delci malte, koščki oglja, nekaj živalskih ko-strojno do višine sterilne ilovice. Primerjava višinskih nivojev sti, odlomki opeke in več odlomkov lončenine (G196−217). sterilne ilovice na obeh straneh zidu in odsotnost sivo-rja- Večina odlomkov sodi v čas poznega srednjega oziroma ve plasti na vzhodni strani zidu (nivo vkopa zidu na zaho- novega veka (od 16. stoletja naprej), del najdb pa pripada dni strani) mogoče kaže na to, da je na tej strani prišlo do antičnem obdobju in so v plast prišle sekundarno. namernega znižanja originalne površine že pred rušenjem 44 Čateški grič, AAS 78, 2018 zidu. Plitek temelj in deloma ohranjena ena stena zidu ne 5.3.1 Čateški grič − jug4 (sl. 39) ponuja možnosti za natančno interpretacijo funkcije objek- Zaščitna arheološka sondiranja na lokaciji Čatež − jug, ta. Mogoče je to samo ostanek kamnite ograje. Ostanki od- na trasi avtoceste Krška vas−Obrežje, so bila opravljena padnih jam in več manjših vkopov so po najdbah istočasni (ZVKDS OE Novo mesto in avtor) leta 2003. Pri gradbe- z ruševino vzhodno od zidu. Vrsta najdb (kuhinjska in nami- nih delih na območju lokalne ceste Čatež−Krška vas, ki teče zna keramika, pečnice ...) vsekakor kaže naselbinski značaj ob južni strani magistralne ceste Ljubljana−Zagreb, sta bili raziskanih ostankov. Ker se samo 60 m južno od najdišča prečno na sedanje cestišče izkopani dve sondi, ki sta odkrili danes nahaja poznobaročna župnijska cerkev Sv. Jurija, ne vrsto starejših cestišč. preseneča, da je bila tudi bližnja okolica cerkve naseljena. Cerkev je bila po virih sodeč zgrajena na starejših temeljih, Arheološki sondi sta bili locirani med cestnima profiloma kot pražupnija pa se omenja že od 14. stoletja (Bugar 2003). 115 in 118 na parcelni številki 1882/2, k.o. Čatež, na obsto- ječi makadamski cesti, ki poteka južno nad avtocesto. Arhe- Analiza materiala govori o oblikah, ki so značilne za širše ološka lokacija na tem mestu je znana, saj je približen potek obdobje poznega srednjega in novega veka. Pri keramiki trase rimske ceste Emona−Neviodunum−Siscia že dolgo večji del najdb sestavljajo grobi lonci, narejeni iz slabše pre- znan, a ni bil nikoli preverjen. čiščene gline s primesmi kremenčevega peska, oranžno-rja- ve lisaste površine (G194) ali temno rjave žgane površine Obe sondi sta bili strojno izkopani do pojava arheoloških (G245). Prevladujejo oblike z izvihanimi in s poševno profili- plasti. Nato je sledil ročni izkop. V širini dveh metrov stroj- ranimi ustji. Na enem primeru je ostenje okrašeno z vrezano no odkrite površine je bil očiščen tloris zgornje plasti rim- valovnico (G245). Pogosto so ostenja okrašena s plastičnim ske ceste, preostali meter širine pa je bil ročno poglobljen rebrom z odtisnjenimi sledmi prsta (G205). Najden je tudi do sterilne plasti. Vzporedno s cestiščem potekajoči kanali odlomek ročaja, ki je bržkone pripadal večjemu vrču ali lon- za odvodnjavanje niso bili odkriti, ker so bili robovi ceste cu, okrašen z grobo izvedenimi vrezi (G210). Razmeroma s poznejšimi gradbenimi posegi uničeni. Ohranjena širina veliko je manjših odlomkov posod (lonci, sklede, krožniki ...), cestišča znaša 4,6 m. Na rimsko cestišče so bila nasuta vsa ki so premazani s temnim ali svetlo zelenim loščem (G220). poznejša cestišča, katerih debelina presega 50 cm. Loščene posode so bile pogosto v uporabi od 16. stoletja Sonda 1 naprej. Odlomek G240 predstavlja dno loščene posode z reliefno izvedenim motivom križa. Nekaj je odlomkov kro- Sonda 1 je merila 8,2 × 2,7 m, orientirana pa je bila prečno žnika, narejenega iz svetlo rjave žgane prečiščene gline, ki na obstoječo makadamsko cesto v smeri približno sever− so bili na notranji strani premazani z rdeče-oranžnim pre- jug. V sondi 1 se je ohranilo pet plasti rimske ceste. Dejan- mazom ter naknadno poslikani z belimi črkami (G236). Naj- ske širine rimske ceste ni bilo mogoče ugotoviti, saj sta jo denih je bilo tudi nekaj odlomkov zelenih loščenih pečnic na južni strani uničila dva recentna vkopa, na severni strani (G239). Odlomek G248 je keramični odlomek s polkrožno pa je bila uničena s poševnino, narejeno pri gradnji hitre luknjo, ki je mogoče tudi del pečnic oziroma okras, ki se ceste. Ob severnem robu je bila cesta še dodatno uničena z običajno nahaja na zgornjem delu peči. recentnim vkopom za vodovod. Dejanska ohranjena širina ceste je 4 m. 5.3 Nadzor3 Čeprav sta bila uničena oba robova rimske ceste, je bilo cesto možno identificirati. Preko celotne površine ceste je V okolici Čateškega griča sta bili raziskani še dve lokaciji, od- bila odkrita plast, ki predstavlja uničenje ceste v času, ko ta kriti pri nadzoru ob gradbenih delih. Na obeh lokacijah so ni bila v intenzivni rabi. Na to plast so zgrajena vsa recentna bile izvedene arheološke raziskave manjšega obsega, ki so nasutja. razkrile ostanke nekdanjih komunikacij − cest, ki dopolnju- Robovi so bili dobro utrjeni z večjimi lomljenci, ki so bili pre- jejo in bogatijo sliko o arheološki podobi Čateškega griča in kriti s tanko plastjo zbitega drobnega peska. Sredino ceste, njegove okolice. nekoliko uničeno vozno površino, je sestavljal droben, izre- dno dobro utrjen pesek, pomešan s prodniki. Pod to plastjo je bila še ena plast drobnega utrjenega peska − starejša vozna površina, ki so jo popravili z mlajšo, više ležečo utr- ditvijo. Popolnoma na dnu ceste je bila kamnita podlaga, 3⁞ Podatki so povzeti po objavljenih poročilih Bavec 2003 in Predan 2003. 4⁞ Podatki v nadaljevanju so povzeti po Predan 2003; Predan 2006. Čateški grič, AAS 78, 2018 45 Čateški grič – jug sonda 2 Čateški grič – jug sonda 1 Čatež – Na vrtih 39 Čateški grič − jug in Čatež – Na vrtih, načrt sond; M 1 : 1000. sestavljena iz večjih lomljencev, položenih na verjetno prav proti vzhodu pa se cestišče pod ostrim kotom (pribl. 85°) tako utrjeno osnovo. obrne proti reki Savi. Pod cestiščem je bil ohranjen zidan Sonda 2 odtočni jarek, ki je potekal v smeri S−J in je bil zgrajen iz ve- čjih lomljencev iz apnenca. Verjetno gre za ostanke nekda- Sonda 2 je bila od sonde 1 oddaljena približno 40 m v smeri nje deželne ceste proti brodu čez Savo (Bavec 2003, 116). proti zahodu. Merila je 9 × 2,7 m, orientirana pa prečno na obstoječo makadamsko cesto in njen južni priključek v smeri sever−jug. V sondi 2 sta bili ohranjeni dve spodnji plasti rim- ske ceste, zgornji del je bil v celoti uničen. Dejanske širine rimske ceste tudi tukaj ni bilo mogoče ugotoviti, saj sta jo na južni strani uničila dva recentna vkopa, na njeni severni stra- ni pa je bila uničena s poševnino, narejeno pri gradnji hitre ceste. Ob severnem robu je bila cesta še dodatno uničena z vkopom za vodovod. Dejanska ohranjena širina ceste je bila 4,6 m. Zaradi uničenja nivoja vozne površine je bila zgradba rim- ske ceste v sondi 2 mnogo bolj preprosta kot v sondi 1. V sondi 2 je bil izkopan južni rob ceste, ki se je naslanjal nepo- sredno na kamnito osnovo hriba. Profil izkopane rimske ceste sta sestavljala utrjena podlaga iz lomljencev in močno utrjen pesek, pomešan s prodniki — vozna površina. Arheološka sondiranja so bila usmerjena na površino rimske ceste z željo, da bi ugotovili natančen potek ceste. Skoraj z gotovostjo smemo umestiti njeno traso med Čateškim gričem in Šentviško goro, z rahlim odstopanjem v smeri sever−jug, prečno glede na traso današnje avtoceste. 5.3.2 Čatež − Na vrtih Ob nadzoru pri gradnji avtoceste je bila zaznana tudi loka- cija, imenovana Čatež − Na vrtih. Leta 2002 je bilo izvedeno tudi arheološko izkopavanje, ki ga je izvajal Uroš Bavec za ZVKDS OE Novo mesto. Raziskave so zajele površino velikosti 49 m² in razkrile osta- line novoveške cestne konstrukcije. Raziskan je del močno utrjenega cestišča, grajenega iz večjih prodnikov, t. i. mačjih glav. Zahodni rob cestišča pokriva sedanja cesta. V smeri 46 Čateški grič, AAS 78, 2018 6Analize orodij z najdišča opazujemo kot vir prehodnega obdobja, 6.1 Rezultati analize kamnitih ko so obsežna omrežja stikov razpadla,tehnologije izdelave orodij polizdelkov so se radikalno spremenile in se je prenehala Boris Kavur izdelava klin ter se je začela izdelava bifacialno obdelanih orodij − spremembo, ki so jo nekateri avtorji poimenovali V okviru arheoloških raziskav na najdišču Čateški grič in v »revolucija« v izdelovanju orodij ob koncu bakrene dobe okolici je bilo med ostalimi najdbami odkritih tudi 80 kamni- (Kopacz, Šebela 2000, 276). Omenjene trende sicer lahko tih odbitkov ter odlomek žrmelj. Med njimi je bilo 22 retuši- opazujemo tudi pri najdbah, odkritih na območju Čateške- ranih in tipološko določljivih orodij. Pri raziskavah leta 2000 ga griča, vendar zaradi dokaj majhnega števila artefaktov je bilo odkritih 41 artefaktov, leta 2002 33 artefaktov ter pri in dejstva, da izvirajo iz različnih kontekstov, statističnih re-raziskavah leta 2003 7 artefaktov. Kljub majhnemu številu zultatov ne moremo razumeti kot ustrezen prikaz oziroma odkritih kakovostno obdelanih in tipološko določljivih orodij rešitev problema, ampak zgolj v obliki trenda, ki nam naka- lahko na podlagi posameznih kosov domnevamo, da sodi zuje nekatere smernice oziroma nakazuje na spremembe v večji del odkritega artefaktnega zbira v obdobje bakrene in tehnoloških procesih izdelave in uporabe kamnitih orodij v morda tudi začetek starejše bronaste dobe, ena površinska času po srednji bakreni dobi. najdba pa nakazuje tudi možnost starejše poselitve v bližini. Na lokaciji Čateški grič I (2000) je bilo odkritih 41 odbitkov, Za opis orodnih tipov in tehnoloških kategorij so bile upo- pri čemer jih je bilo kar deset predelanih v retuširana, tipolo- rabljene osnove, ki so bile že večkrat uporabljene za opi- ško določljiva orodja, kar znaša 24,3 %. 18 odbitkov je imelo sovanje mlajšekamenodobnih in starejšebakrenodobnih na dorzalni strani ohranjene ostanke prodnikove skorje, kar kamnitih orodij ter v celoti zadostujejo tudi potrebam anali- znaša 43,9 %. Spremenjena morfologija štirih odbitkov, kar ziranega skupka (Kavur 2005, 132−133). znaša 9,7 %, je nakazovala, da so bili izpostavljeni visoki Prav tako so bile zaradi relativno majhnega števila najdb temperaturi − domnevamo lahko, da so bili ožgani v ognju. v posamezni stratigrafski enoti vse najdbe s celotnega Na lokaciji Čateški grič (2002) je bilo odkritih 33 odbitkov, pri najdišča obravnavane skupaj. Metodološko je tak pristop čemer jih je bilo kar deset predelanih v retuširana, tipološko lahko rahlo sporen, saj ne omogoča določanja razlik stra- določljiva orodja, kar znaša 30,3 %. 21 odbitkov je imelo tegij izdelave in uporabe kamnitih orodij med posamezni- na dorzalni strani ohranjene ostanke prodnikove skorje, kar mi stratigrafskimi enotami, vendar pa niso bile odkrite niti znaša 63,6 %. Spremenjena morfologija šestih dobitkov, kar strukture, ki bi zaradi količine najdb omogočale specifične znaša 18,1 %, je nakazovala, da so bili izpostavljeni visoki interpretacije v smislu izdelave, uporabe in zavrženja oro- temperaturi − domnevamo lahko, da so bili ožgani v ognju. dij. Zaradi omejenega števila najdb smo prisiljeni opustiti iskanje individualnih strategij obdelave kamna in moramo Na lokaciji Čateški grič II (2003) je bilo odkritih šest odbit- opazovati raziskani del najdišča kot celoto − v tem primeru kov, pri čemer so bili trije predelani v retuširana, tipološko nam pregled orodij in uporaba specifičnih surovin ter stra- določljiva orodja, kar znaša 50 %. En odbitek je imel na dor- tegij izdelave, uporabe in vzdrževanja orodij nudita vpo- zalni strani ohranjene ostanke prodnikove skorje, kar znaša gled v skupinske strategije neke prazgodovinske skupnosti. 16,6 %. Spremenjena morfologija enega odbitka, kar znaša Zato zaradi majhnega števila odkritih artefaktov, prostorske 16,6 %, je nakazovala, da je bil izpostavljen visoki tempera- bližine izkopanih sond in dejstva, da v njih niso bile od- turi − domnevamo lahko, da je bil ožgan v ognju (sl. 40). krite prepoznavne arheološke strukture, menimo, da lahko Nekaj podatkov o ekonomiji skupnosti oziroma o prido- vse kamnite artefakte, ki očitno izvirajo iz ruševinske plasti, bivanju surovin za izdelavo kamnitih orodij ter njihovem obravnavamo skupaj. Prav tako vsi kažejo določene skupne kroženju nam lahko nudi kratek pregled tehnologije obde-tehnološke in tipološke trende, ki so značilni za obdobje lave surovin. 40 odkritih odbitkov ima ohranjene dele pro- pozne bakrene dobe. Tako lahko strukturo zbira kamnitih dnikove skorje (korteksa). Pri tem ne gre zgolj za debelo Čateški grič, AAS 78, 2018 47 Leto izkopavanj Število Število orodij % orodij Število % odbitkov s Število ožganih % ožganih artefaktov odbitkov s skorjo prodnika odbitkov odbitkov skorjo prodnika 2000 41 10 24,3 18 43,9 4 9,7 2002 33 10 30,3 21 63,6 6 18,1 2003 6 3 50 1 16,6 1 16,6 Skupaj 80 23 28,75 40 50 11 13,75 40 Število in odstotki odkritih kamnitih artefaktov. preperino površine prodnikov, ampak tudi rahlo patinirane ki očitno ni iz istih virov kot zgoraj omenjeni − posledično površine prodnikov, ki jih naravni procesi še niso popolno- je tudi drugače obdelan in na odbitkih ni sledi prodnikove ma zaoblili. Za prve lahko domnevamo, da jih je prinašala skorje. Vendar zaradi majhnega števila najdb brez konteksta Sava, druge pa so verjetno prinašali Krka in manjši potoki na tem območju ni mogoča nikakršna natančnejša obde- s hribovja, ki tvori neposredno zaledje najdišča. Patinirani, lava, mogoče pa je opozoriti na morebiten obstoj bližnje ne popolnoma zaobljeni prodniki roženca slabše kakovosti, naselbine iz nekega drugega, morda starejšega obdobja. se v različnih količinah nahajajo na vseh njivskih površinah Nasprotno pa lahko navedemo nekaj domnev na podla- na desnem bregu Save na območju od Čateškega griča do gi distribucije in fizičnih značilnosti kamnitih orodij, odkritih Ribnice. leta 2002 na lokaciji Čateški grič. Znotraj 40 metrov dolgega Večino surovin za izdelavo kamnitih orodij na najdišču pred- pasu, kjer je bilo odkopanih osem sond, se pojavlja večja stavljajo prav ti prodniki, ki so jih očitno zbirali v neposredni koncentracija najdb zgolj znotraj 20-metrskega pasu v son- bližini in jih cele prinašali v naselbino, kjer so jih obdelo- dah A, B in C, katerih skupna izkopana površina je merila vali naprej. S prvim odbitkom so najprej preizkusili fizične 63,5 kvadratnih metrov. Če upoštevamo zgolj kvadraturo lastnosti kamna. V primeru neustreznosti za nadaljnjo ob- izkopa posameznih sond in količino najdb, je bila gostota delavo so kamen takoj po prvi fazi obdelave zavrgli. Tak najdb največja v sondi B. Jedro (G115) in testiran prodnik, primer je prodnik iz plasti 2 iz sonde B, na lokaciji Čateški odkrita v sondi, kažeta na bližino področja aktivnosti, kjer so grič (2002). V primeru ustreznosti za nadaljnjo obdelavo so se izdelovali odbitki, dva ožgana odbitka pa nakazujeta na jedru pripravili udarno površino in s te odbili optimalno šte- možnost, da so te aktivnosti potekale v bližini kurišča. Če- vilo odbitkov. Večina odbitkov na najdišču Čateški grič ne prav ohranjene arheološke strukture niso bile odkrite, lahko izvira zgolj z jeder roženca slabše kakovosti, ampak tudi z na podlagi pregleda kamnitih orodij sklepamo, da so se uni- manjših prodnikov surovine. Tako je 50-odstotni delež od- čene strukture oziroma prostori aktivnosti (kurišče, izdelava bitkov z ostanki prodnikove skorje odsev prisotnosti prvih odbitkov) nahajali v neposredni bližini sonde B, ostanki iz faz izkoriščanja jedra na najdišču kot tudi dejstva, da velikost njih pa so bili razneseni po 20 metrov širokem pasu, ki sega prodnikov in tehnologija obdelave nista dovoljevala preve- od sond A do C. likega odstranjevanja prodnikove skorje. Tip orodja Kataloška številka % orodij Očitno so surovino prinašali neposredno v naselbino in jo Odbitek z 174 4,5 drobtinčasto retušo tam tudi obdelovali. Da gre za ostanke naselbine in ne pro- Retuširan odbitek 52, 65, 82, 111, 118, 27 stora aktivnosti, kjer bi zgolj obdelovali kamne, nam do- 173 kazuje zelo visok odstotek odbitkov, ki imajo sledi izposta- Okrcan odbitek 64 4,5 Odbitek z izjedo 30, 91 9 vljenosti visokim temperaturam. Enajst odbitkov (13,75 %) Odbitek s prečno 11 4,5 je bilo očitno ožganih, kar pomeni, da so se izdelovali v retušo neposredni bližini kurišč in da so namerno ali pomotoma Praskalo 81, 92, 98, 116 18 padli v ogenj. Najvišji delež (18,1 %) imajo najdbe, odkri- Strgalo 4 4,5 Bifacialno retuširano 10 4,5 te pri izkopavanjih leta 2002, kar lahko interpretiramo kot orodje možnost, da prav te najbolj zanesljivo izvirajo iz uničene- Bifacialno retuširana 6, 66 9 ga naselbinskega konteksta, ki je nastajal v bližini prostorov konica kurjenja. Geometrijsko orodje 112 4,5 Unipolarno jedro 115 4,5 Na drugi strani pa odbitki, ki so bili leta 2002 nabrani na po- Polipolarno diskasto 5 4,5 jedro vršju na južnem delu griča, petrološko odstopajo od ostalih. Skupaj 174 100 Na prvi pogled izvirajo z jeder kakovostnejšega roženca, 41 Število in odstotek odkritih orodnih tipov. 48 Čateški grič, AAS 78, 2018 Več informacij nudi tudi pregled odkritih retuširanih tipolo- Med orodji sta bila odkrita tudi dva odbitka z izjedo (G30 in ško določljivih orodij (sl. 41). Odkritih je bilo 22 orodij, ki jih G91). V obeh primerih je bila majhna retuširana izjeda iz- lahko uvrstimo v dvanajst skupin. Zaradi majhnosti skupka delana na dorzalni strani najdaljšega ostrega roba odbitka. je bil večinoma odkrit zgolj po en ali dva primerka posa- Gre za funkcionalna orodja, izdelana z minimalno tehnolo- meznega tipa, izstopata pa kategoriji retuširanih odbitkov ško investicijo, ki niso bila intenzivno vzdrževana in so bila in praskal s šestimi (27 %) in štirimi (18 %) odkritimi primer- hitro zavržena. ki. Zanimiv je podatek, da so bili vsa praskala ter od štiri Intenzivnost uporabe in vzdrževanja orodij nakazuje tudi od šest retuširanih odbitkov odkriti na lokaciji Čateški grič močna fragmentacija ohranjenih orodij. Lep primer je odlo- (2002), kar dodatno podpira hipotezo, da so bile sonde na mek odbitka s prečno retušo oziroma ohranjeni del odbitka jugozahodni strani izkopane v bližini naselbinskih ostankov (G11), ki je bil kljub svoji majhnosti še dodatno obdelan − iz srednje oz. mlajše bakrene dobe. Na drugi strani pa so na dorzalni strani je bila s strmimi retušami izdelana prečna bila pri izkopavanjih leta 2000 na južni strani odkrita vsa tri retuša, ki pa v nasprotju s podobnimi orodji drugod ni po- bifacialno retuširana orodja. tekala po celotnem robu orodja. Upoštevajoč strožje kriterije bi lahko vsa praskala uvrstili v Čeprav je odkrito strgalo površinska najdba (G4), v nekate- skupino atipičnih praskal. Primerka G92 in G98 sta izdelana rih značilnostih ustreza ostalim odkritim orodjem na najdi- na debelejših klinastih odbitkih, ki kažejo sledi intenzivnega šču. Orodje je kljub svoji velikosti in masivnosti odlomljeno, vzdrževanja orodja − pri čemer je bilo praskalo G98 še za z retuširanjem pa je bila obdelana skoraj vsa dorzalna stran potrebe ponovne naostritve delovnega roba na ventralni ohranjenega orodja. Prav tako velike, globoko v površino strani stanjšano s serijo ploskovitih retuš. segajoče plitke školjkovite retuše nakazujejo težnjo, ki se je Najštevilčnejšo kategorijo retuširanih orodij kot pri večini ob koncu bakrene dobe nagibala k čedalje večji površinski sočasnih najdišč predstavljajo retuširani odbitki (G52, G65, obdelavi orodij. G82, G111, G118, G173). Gre za minimalno obdelana orod- Ta težnja se še najbolj jasno izraža pri treh bifacialno ob- ja, kjer je bil večinoma uporabljeni delovni rob naknadno delanih orodjih, ki so bila najdena na lokaciji Čateški grič I ponovno naostren z retuširanjem, sam poseg pa ni vplival (2000). Bifacialno obdelano orodje (G10) ima s stopnjevitimi na obliko odbitka. Pravzaprav bi v to kategorijo lahko uvrstili ploskovitimi retušami na dorzalni in ventralni strani obdelan tudi odbitek z drobtinčasto retušo (G174). desni lateralni rob. Orodje nima konice in je dokaj debelo, Eno izmed zanimivejših značilnosti orodnih zbirov bakre- kar pomeni, da bi ga še najustrezneje opisali kot bifacialno ne in starejše bronaste dobe predstavljajo okrcana orodja. retuširano strgalo. Gre za tip orodij, ki so se na območju Njihova morfologija je odsev dveh splošnih značilnosti teh-Slovenije prvič pojavila ob koncu bakrene dobe (primer na nologij in strategij izdelave kamnitih orodij v teh obdobjih najdišču Pod Kotom – jug; Kavur 2009a, 149−151). Prav- − upada tehničnega znanja obdelovanja in pomanjkanja zaprav bi v to skupino skoraj lahko uvrščali tudi bifacialno kvalitetnih surovin. Okrcana orodja so večinoma nastala retuširano konico (G66). Podobno kot prej omenjena ima kot dokončno izkoriščena jedra − ploščatega preseka ter en lateralni rob na dorzalni in ventralni strani obdelan s z udarnimi površinami na ventralni in dorzalni strani. Zara-plitko stopnjevito ploskovito retušo in celo ostanke skorje di premajhnih jeder, premajhnih udarnih površin in očitno prodnika na dorzalni strani. Vendar gre v tem primeru za premočnega udarjanja s pretogim tolkačem ter v napačni drugačno uporabo ploskovite retuše − z njeno pomočjo je smeri je prišlo namesto odbijanja do stopničastega dro- bil debelejši rob odbitka simetrično stanjšan. Gre za tehno- bljenja roba – okrcanja. Podobne poškodbe roba so včasih logijo, ki je bila v uporabi že od konca mlajše kamene dobe nastale tudi zaradi neustreznega retuširanja oziroma takrat, oziroma od samega začetka eneolitika − primer je Col pri ko se je na delovni rob tolklo pod kotom okoli 180 stopinj. Podgračenem (Kavur, v tisku). Ker je orodje tanjše in ker ima Ne moremo pa tudi izključiti, da so poškodbe nastale v pri- izdelano stanjšano bazo in konico, lahko domnevamo, da meru, ko se je orodje uporabljalo kot dleto, na katero se je se je uporabljalo kot puščična konica. Prav tako lahko do- tolklo s togim tolkačem. V primeru našega okrcanega od- mnevamo, da se je kot konica projektila uporabljala tudi po- bitka (G64) lahko na podlagi njegove morfologije, položaja polnoma bifacialno ploskovito retuširana konica (G6). Kljub poškodb in njihove oblike domnevamo, da gre za odbitek, dokaj dobri površinski obdelavi orodja njegova nesimetrič- ki je bil na ventralni strani zdrobljen zaradi domnevne upo- nost nakazuje na manjšo spretnost izdelovalca. rabe kot dleto. Orodja so odsev spremembe, do katere je prišlo v obdo- bju srednje bakrene dobe na območju sedanje Slovenije Čateški grič, AAS 78, 2018 49 v tehnologijah obdelave kamenih orodij − pojavljati se je Posledično lahko opazujemo, da so bile eksotične surovi-začelo čedalje večje število bifacialno obdelanih orodij. Ob ne prinesene na najdišča kot polizdelki ali celo kot gotova koncu bakrene dobe in vse v starejšo bronasto dobo so se izdelana orodja; orodja so bila kompleksnejše obdelana in v osrednji in zahodni Sloveniji pojavila bifacialno obdelana intenzivneje vzdrževana. Na drugi strani pa so bile tehno- orodja iz kakovostnih, iz severne Italije izvirajočih surovin. logije, ki so izkoriščale lokalne, manj kakovostne surovine, Na tem prostoru so bile surovine iz tega območja prisotne ekspeditivne, orodja le malo in površno obdelana in kmalu že vsaj v srednji bakreni dobi, če ne že ob koncu mlajše ka- zavržena. Kljub temu pa so intenzivno izkoriščali jedra, pri mene dobe (Guštin, Tomaž, Kavur 2005, 59; Kavur 2006a). čemer so jih izkoriščali do konca, dokler niso bila neuporab- Kasneje pa so začeli s trgovino prihajati gotovi izdelki, ki na za nadaljnje odbijanje in so se udarne površine zdrobile predstavljajo tehnološko zahtevno izdelane statusne pred- − jedra so postala okrcana. Prav tako se v času po koncu mete, ki so bili zamenjava za prve sočasne metalurške mlajše kamene dobe začnejo vse pogosteje pojavljati bifa- izdelke − na najdiščih Ljubljanskega barja so bila odkrita cialno ploskovito retuširana orodja − tako puščice kot tudi številna bifacialno ploskovito retuširana bodala (Notranje strgala in nazobčana orodja. Izdelava teh zadnjih je odsev Gorice, kolišča ob Igu, Maharski prekop) (Harej 1976, t. 6: 1; spremembe tehnologije obdelave surovin. t. 8: 9; Bregant 1996, 37). Zanimivi najdbi pa sta geometrijsko orodje s hrbtom in žal 6.2 Osteološka analiza živalskih na površini odkrito diskasto jedro. V obeh primerih bi na osnovi njune morfologije lahko domnevali, da gre za orodji ostankov iz mezolitika. Zdravka Hincak Geometrijsko orodje s hrbtom (G112) bi lahko najustrezneje opisali kot krožni segment; je dokaj pogost tip orodja, ki 6.2.1 Osteološka analiza živalskih ostankov se je pojavil ob koncu paleolitika, v neolitiku pa je zelo re- z lokacij Čateški grič I (2000) in Čateški grič dek. Na drugi strani pa so tanka diskasta jedra dokaj redka (2002) − ploščato jedro so pripravili s centripetalnim odbijanje in Ohranjenih je 36 koščenih in dentalnih ostankov živalskega na koncu z glavne udarne površine odbili en sam odbitek. porekla. Fragmentiranost vzorcev je visoka, celo za 40,5 % Treba pa je opozoriti, da gre pri tehnologiji izdelave in izra- vzorcev ni bilo mogoče popolno določiti taksonomske pri- be diskastih jeder za značilnost prav srednjega paleolitika, padnosti. Izračunano je najmanjše število posameznih živali ki se v nekoliko spremenjeni in pomanjšani obliki pojavi v na najdišču. Po ohranjenih odlomkih sodeč gre za najmanj starejšem mezolitiku (manjša diskasta jedra v Viktorjevem pet živali: dva divja prašiča, določena na podlagi najdb dveh spodmolu in Zalogu pri Verdu (Turk, Turk 2004, 56; Kavur distalnih fragmentov leve nadlahtnice ( humerus), navadne- 2006b, 47−51)) in v mlajšem neolitiku (Col pri Podgračenem ga jelena ( Cervus elaphus, L.), domače govedo ( Bos taurus, (Kavur, v tisku)). L. ) in ptico ( Aves). Kljub majhnemu številu odkritih kamnitih artefaktov v okviru Vzorci so razdeljeni po raziskanih sondah: sonda 1 in sonda kar treh izkopavanj manjšega obsega na različnih, vendar 2 (Čateški grič I, 2000), sonda A in sonda B (Čateški grič, strateško zanimivih prostorih na območju Čateškega griča, 2002). Najštevilnejši so živalski ostanki v sondah 1 in 2 ter ter upoštevajoč dejstvo, da so bila orodja odkrita v različnih predstavljajo kar 33,33 % vseh ostankov, medtem ko delež kontekstih, lahko domnevamo, da izvirajo iz enega, največ iz sonde A predstavlja 25 %. Občutno manjši delež pripada dveh obdobij poselitve. Presenečenje predstavljata geome- najdbam iz sonde B in znaša 8,33 % (sl. 42). trijsko orodje s hrbtom in diskasto jedro, ki lahko nakazujeta možnost poselitve že v mezolitiku, večino orodij pa bi na Sonda 1 osnovi njihove morfologije lahko uvrstili v obdobje srednje- Najdbe iz sonde 1 izvirajo iz treh stratigrafskih enot (SE 14, ga in poznega eneolitika. Tako lahko kot splošno značilnost SE 20, SE 27), iz katerih se je ohranilo dvanajst odlomkov tega obdobja, ko se je začela intenzivnejša uporaba kovin- kosti in zob (sl. 43, 44). Na podlagi ohranjenih delov je skih orodij, opazujemo upad trgovine na dolge razdalje s možno določiti vrsto ali rod, kateremu je vzorec pripadal, kakovostnimi surovinami in čedalje intenzivnejšo usmeritev odvisno od stanja ohranjenosti fragmenta. Prepoznani so k izkoriščanju lokalnih manj kakovostnih surovin za izdelavo ostanki navadnega jelena ( Cervus elaphus, L. ) na podlagi kamnitih orodij. petih vzorcev, domačega goveda ( Bos taurus, L. ) na podlagi štirih vzorcev ter sporadične najdbe malih prežvekovalcev: 50 Čateški grič, AAS 78, 2018 33,33 % - Čateški grič I: sonda 1 8,33 % - Čateški grič I: sonda 2 25,00 % - Čateški grič: sonda A 33,33 % - Čateški grič: sonda B 42 Odstotna zastopanost osteološkega materiala v posameznih sondah na najdišču (Čateški grič I: S 1, S 2, Čateški grič: S A in S B). 43 Distalna tretjina kosti desne nadlahtnice ( humerus) ovce, koze ali srne ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capreolus odrasle divje svinje ( Sus scrofa ferus, L. ). capreolus, L. ) in divjega prašiča ( Sus scrofa ferus, L.). Zajeti so različni anatomski elementi: fragmenti zob ( dentes), reber ( costae), nadlahtnice ( humerus), členka prsta ( phalanx) in dolge kosti ( ossa longa). Fragment dolge kosti (SE 27) ma- lega prežvekovalca: ovce, koze ali srne ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ) je bil ožgan na tempera- turi do 300 ºC. Sonda 2 Sonda 2 (SE 22) je vsebovala manjše število vzorcev od prej obravnavane sonde. Ohranjeni so le trije fragmenti: odlo- mek medenice ( pelvis) oziroma kolčne ponvice ( acetabu- lum), fragment diafize stegnenice ( femur) in nadlahtnice ( humerus). Ohranjeni ostanki pripadajo navadnem jelenu ( Cervus elaphus, L. ), ptici ( Aves) in divjemu prašiču ( Sus scro- fa ferus, L. ). Sonda A Sonda A je vsebovala 21 vzorcev iz dveh stratigrafskih enot 44 Ohranjen kočnik ( dens molares) divjega goveda ( Bos SE A2 in SE A3. primigenius, Boj. ) (foto Z. Hincak). Analizirani osteološki fragmenti pripadajo različnim ži- kot sporadične najdbe v istih stratigrafskih enotah in so za- valskim vrstam. Ohranjeni so štirje vzorci divjega prašiča stopani z enim vzorcem: fragmenti reber ( costae), tretjega ( Sus scrofa ferus, L. ) in še štirje pripadajo navadnem jele- členka prsta ( phalanx III), fragmenti lopatic ( scapula) ter dis- nu ( Cervus elaphus, L. ). Sporadična je najdba fragmenta talni del nadlahtnice ( humerus) in koželjnice ( radius). distalnega dela koželjnice ( radius) velikega prežvekovalca ( Ruminantia). Zelo različni anatomski elementi se nahajajo Čateški grič, AAS 78, 2018 51 Sonda B 5 Čateški grič I, sonda 2, SE 22, kv. 9 Svinja ( Sus scrofa sp. ): 1 Sonda B je vsebovala dvanajst vzorcev iz dveh stratigrafskih Ohranjen je zelo droben fragment diafize nadlahtnice ( hu- enot SE B2 in SE B3. Vzorci so zelo slabo ohranjeni, kar merus), najverjetneje prašiča ( Sus scrofa sp. ). je razvidno tudi na podlagi rezultatov taksonomske opre- delitve. Osem fragmentov pripada velikim prežvekovalcem 6 Čateški grič, sonda A, SE A3 ( Ruminantia), medtem ko se štiri preostale vzorce lahko Navadni jelen ( Cervus elaphus, L. ): 4 definira le kot ostanke živalskih kosti. Najbolj številni so fra- Veliki prežvekovalec ( Ruminantia): 1 gmenti diafiz dolgih kosti ( ossa longa), zastopani s sedmimi Ohranjeni so fragment ožgane diafize dolge kosti ( ossa lon-vzorci, sledijo fragmenti kosti lobanje ( ossa cranii). Ostali ga) z vrezi in odlomek trnastega odrastka ( processus spino-anatomski elementi so zastopani le z enim fragmentom, kot sus) vretenca ( vertebrae), fragment lopatice ( scapula) in fra-so skočnica ( talus), fragment spodnje čeljusti ( mandibula) ali gment distalne epifize nadlahtnice ( humerus) v delu valjčka odlomek lopatice ( scapula). ( trochlea humeri). Kratek fragment distalne epifize koželj- Seznam vzorcev nice ( radius) pripada velikemu prežvekovalcu ( Ruminantia). 7 Čateški grič, sonda A/a, A2 1 Čateški grič I, sonda 1, SE 14, kv. 1 Divja svinja ( Sus scrofa ferus, L. ): 5 Divji prašič ( Sus scrofa ferus, L. ): 5 Ohranjeni so fragmenti dolgih kosti ( ossa longa), telesa re- Ohranjena je distalna tretjina kosti desne nadlahtnice ( hu- ber ( corpus costae) in distalni članek prsta ( phalanx III) divje- merus) odraslega divjega prašiča ( Sus scrofa ferus, L. ). Opa- ga prašiča − merjasca ( Sus scrofa ferus, L. ). ža se večja odprtina nad valjem ( foramen supratrochleare). 8 Čateški grič, sonda B, SE B3 2 Čateški grič I, sonda 1, SE 20, kv. 3 Fragmenti kosti živalskega porekla: 5 Navadni jelen ( Cervus elaphus, L. ): 5 Ohranjeni so zelo drobni fragmenti dolgih kosti ( ossa lon- Ohranjeni so fragment rebra ( corpus costae), dva fragmenta ga), veje spodnje čeljusti ( ramus mandibule) in fragment spodnje čeljusti ( corpus mandibulae), ličnik ( dens premola-lopatice ( scapula) živalskega porekla. res) in kočnik ( dens molares) spodnje čeljusti ( mandibula) navadnega jelena ( Cervus elaphus, L. ). 9 Čateški grič, sonda B, SE B2 Veliki prežvekovalec (Ruminantia): 8 3 Čateški grič I, sonda 1, SE 27, kv. 5 Ohranjeni so fragmenti kosti lobanje ( ossa cranii) in dolgih Domače govedo ( Bos taurus, L. ): 4 kosti ( ossa longa) ter fragment gleženjske kosti ( talus) veli- Mali prežvekovalec: ovca, koza, srna ( Ovis aries,L., Capra kega prežvekovalca ( Ruminantia). hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 2 Ohranjeni so dva fragmenta prvega členka prsta ( phalanx I) 10 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10 in dva fragmenta diafiz dolgih kosti, najverjetneje golenice Ohranjeni so trije fragmenti diafiz dolgih kosti ( ossa longa), ( tibia) domačega goveda ( Bos taurus, L. ). najverjetneje kosti zapestja ( metacarpus) ali stopala ( meta- Dva odlomka diafiz dolgih kosti ( ossa longa) malih prežve- tarsus) velikega prežvekovalca ( Ruminantia). kovalcev: ovce, koze, ali srne ( Ovis aries, L., Capra hircus, Ostalo L., Capreolus capreolus, L. ) sta ohranjena v kratkem delu, Čatež − SP, 22. 3. 2002 čiščenje − školjka: Venus sp. popolnoma ožgana, barva je črna do temno siva. SE A2, sonda A/a, 16. 4. 2002: zob morskega psa 4 Čateški grič I, sonda 2, SE 22, kv. 9 Navadni jelen ( Cervus elaphus, L. ): 1 6.2.2 Osteološka analiza živalskih ostankov z Ptica (Aves): 1 lokacije Čateški grič II Ohranjen je fragment desne bočne kosti ( os coxae) v od- lomku kolčne ponvice ( acetabulum) z delom mesečaste Analiza je zajela 56 fragmentov koščenih (82,14 %) in dental- ploskve ( facies lunata), najverjetneje navadnega jelena ( Cer- nih ostankov (17,86 %) živali z lokacije Čateški grič II (2003). vus elaphus, L. ). Rob mesečaste ploskve je ožgan. Vzorci so bili slabo ohranjeni, kar je osnovni vzrok za delno Fragment diafize leve stegnenice ( femur) večje ptice ( Aves) izpeljano taksonomsko določitev pri 30,36 % vseh fragmen-je ohranjen v večjem delu. tov do nivoja podreda (pr. veliki prežvekovalci − Ruminan- tia) ali roda (pr. govedo − Bos ali svinje − Sus). Ohranjen je ožgan fragment diafize dolge kosti, barva žganja je temno rjava, kar pomeni, da vzorec verjetno predstavlja ostanek prehrane. Ni bil izpostavljen temperaturi, višji od 250 ºC. 52 Čateški grič, AAS 78, 2018 Določeno je tudi najmanjše število posameznih živali na Z nekoliko manjšim deležem so prisotni ostanki velikih pre- najdišču (MNI) za analizirane vrste: domače govedo ( Bos ta- žvekovalcev ( Ruminantia) s 16,7 % (sl. 45). urus, L. ) − ena žival na podlagi ostankov koželjnice ( radius), Mali prežvekovalci, med katere sodijo ovca, koza in srna divji prašič ( Sus scrofa ferus, L. ) − ena žival na podlagi ostan- ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ), so kov stopalnice ( metatarsus), navadni jelen ( Cervus elaphus, zastopani s 7,14-odstotnim deležem. V to skupino sodi tudi L. ) − dve živali na podlagi dveh ohranjenih levih stopalnic rog koze ( Capra hircus, L. ) (sl. 46). Fragmenti srne ( Capre- ( metatarsus) in srna ( Capreolus capreolus, L. ) − dve živali na olus capreolus, L. ) predstavljajo 5,36 % vseh vzorcev (sl. podlagi ohranjenih dveh levih stopalnic ( metatarsus). Tako 47), sledijo slabše ohranjeni fragmenti kosti in dentalnih MNI za najdišče znaša šest živali. Najbolj številni so ostanki divjega prašiča ( Sus scrofa ferus, L. ) s 25 % deležem.5 Večinoma so v to vrednost všteti od- lomki alveolarnega zida in zobne krone. Sledijo ostanki kosti in zob navadnega jelena ( Cervus elaphus, L. ) ter domačega goveda ( Bos taurus, L. ); vsak zastopan z 19,64 % deležem. 1,79 % - BSP 19,64 % - BT 5,36 % - CC 19,64 % - CE 46 Ohranjen rog ( cornua) koze ( Capra hircus, L. ); mere: 7,14 % - O/C/C obseg v bazi 142 mm, dolžina (47) 152 mm (foto Z. Hincak). 25,00 % - SSF 3,57 % - SSP 16,07 % - VP 1,79 % - VP/EC 45 Zastopanost raziskanih živalskih vrst; legenda: BSP − govedo ( Bos sp. ), BT − domače govedo ( Bos taurus, L. ), CC − srna ( Capreolus capreolus, L. ), CE − navadni jelen ( Cervus elaphus, L. ), O/C/C − mali prežvekovalci: ovca, koza ali srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ), SSF − divji prašič ( Sus scrofa ferus, L. ), SSP − svinja ( Sus scrofa, sp. ), VP − veliki prežvekovalci ( Ruminantia), VP/EC − veliki prežvekovalci ( Ruminantia) ali konj ( Equus caballus, L. ). 5⁞ Skupno število osebkov je majhno in odstotkovni deleži navidezno 47 Proksimalna epifiza desne dlančnice ( metacarpus) srne prikazujejo velik odstotek glede na najdišče. ( Capreolus capreolus, L. ) (foto Z. Hincak). Čateški grič, AAS 78, 2018 53 ostankov svinje ( Sus scrofa sp. ). Ni dvoma, da gre za divje ali udomačene, še vedno primitivne oblike. Sporadične najdbe goveda ( Bos sp. ) in fragmenti velikih prežvekovalcev ali ko- nja ( Ruminantia/Equus caballus, L. ) so zastopane z nizkim deležem, ki znaša 1,79 %. Na najdišču (sl. 48) tri stratigrafske enote izstopajo z vre- dnostmi, večjimi od 10 %. Najbolj zastopane stratigraf- ske enote so SE 73 s 44,64 %, SE 89 s 16,7 % in SE 13 z 10,71 %. Sledijo nižje enote: SE 7, SE 75 in SE 81/88, vsaka s 5,36 %. Nekoliko nižje vrednosti živalskih ostankov kaže SE 88 s 5,36 %. Vse ostale stratigrafske enote so zajete samo z enim odlomkom kosti ali zob (1,79 %). Pogostost najdb posameznih anatomskih elementov ži- valskega skeleta je prikazana na sl. 49. Najbolj številni so ostanki dlančnic oziroma stopalnic ( metacarpus/metatar- sus) in ostanki zadnjih nog: stegnenice ( femur) in golenice 14,29 % - MAN ( tibia). V obeh primerih znaša vrednost 21,43 %. Sledijo fra- 1,79 % - CORNUA gmenti zob ( dentes) s 17,86 %. Redki so popolnoma ohra- 3,57 % - COS 17,86 % - DENTES njeni zobje (sl. 50). Odlomki spodnje čeljusti ( mandibula) so 21,43 % - FT zastopani s 14,29 %. V ta odstotek so zajeti tudi fragmen- 12,50 % - HRU ti alveolarnega zida. Kosti roke so zastopane z 12,50 % 21,43 % - MC/MT in zajemajo fragmente nadlahtnice ( femur, 4 vzorci), ko- 1,79 % - OCT željnice ( radius, 2 vzorca) in podlahtnice ( ulna, 1 vzorec). 5,36 % - VER Nizko zastopanost kažejo ostanki vretenc ( vertebrae) s 5,36 49 Pogostnost najdb kostnih in dentalnih odlomkov na najdišču; legenda: MAN − spodnja čeljust ( mandibula), CORNUA − rogovje ( cornua), COS − rebra ( costae), DENTES − zobje ( dentes), HRU − nadlahtnica ( humerus), podlahtnica ( ulna), koželjnica ( radius), FT − stegnenica ( femur), golenica ( tibia), MC/MT − kosti pestja in stopala ( metacarpus/ metatarsus), OCT − os centrotarsale, VER − vretence ( vertebra). 1 - SE 5 3 - SE 75 3 - SE 7 1 - SE 82 1 - SE 11 1 - SE 86 6 - SE 13 3 - SE 81/88 1 - SE 59 2 - SE 88 25 - SE 73 9 - SE 89 50 Krona zoba kočnika ( dens molares) domačega goveda 48 Zastopanost kostnih ostankov po glavnih stratigrafskih ( Bos taurus, L. ) (foto Z. Hincak). enotah glede na število; legenda: 1 − SE 5, 2 − SE 7, 3 − SE 11, 4 − SE 13, 5 − SE 59, 6 − SE 73, 7 − SE 75, 8 − SE 82, 9 − SE 86, 10 − SE 81/88, 11 − SE 88, 12 − SE 89. 54 Čateški grič, AAS 78, 2018 % in telesa reber ( costae) s 3,57 %. Ohranjena sta odlo- 7 Čateški grič II, SE 13 mek rogovja ( cornua) in odlomek kosti podgležnja ( os Navadni jelen ( Cervus elaphus, L. ): 1 centrotarsale). Govedo (Bos sp.): 1 Na treh vzorcih diafiz stegnenice navadnega jelena ( Cer- Ohranjena sta fragment diafize stopalnice ( metatarsus) na- vus elaphus, L. ) lahko zasledimo sledove ugriza zob zveri. vadnega jelena ( Cervus elaphus, L. ), na katerem se opaža Na glavi nadlahtnice ( humerus) navadnega jelena ( Cervus vrez, in proksimalni fragment diafize dlančnice ( metacarpus) elaphus, L. ) so opazni sledovi zob, nastali kot posledica goveda ( Bos sp. ). glodanja mehkejšega dela kosti. 8 Čateški grič II, SE 59 Seznam vzorcev Navadni jelen ( Cervus elaphus, L. ): 1 Ohranjen je fragment telesa desne spodnje čeljusti ( corpus 1 Čateški grič II, SE 5 mandibulae) z dobro ohranjeno mentalno odprtino ( fora- Domače govedo ( Bos taurus, L. ): 1 men mentale) navadnega jelena ( Cervus elaphus, L. ). Ohranjena je proksimalna polovica leve koželjnice ( radius) 9 Čateški grič II, SE 73 domačega goveda ( Bos taurus, L. ). Domače govedo ( Bos taurus, L. ): 2 2 Čateški grič II, SE 7 Srna ( Capreolus capreolus, L. ): 1 Svinja ( Sus scrofa sp. ): 1 Mali prežvekovalec: ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra Ohranjeno je ledveno vretence ( vertebra lumbales) mlade hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 2 svinje ( Sus scrofa sp. ), epiphysis annularis niso zrasli s tele- Ohranjena sta dva fragmenta proksimalne petine leve som vretenca ( corpus vertebrae). dlančnice ( metacarpus) domačega goveda ( Bos taurus, L. ) 3 Čateški grič II, SE 7 in daljši fragment desne diafize golenice ( tibia) srne ( Ca- Veliki prežvekovalec ( Ruminantia): 2 preolus capreolus, L. ). Dva fragmenta diafize dlančnice sta Ohranjena sta dva fragmenta telesa spodnje čeljusti ( corpus ohranjena v manjšem odlomku; verjetno so vzorci pripadali mandibulae): fragment alveolarnega zida in fragment tele- malim prežvekovalcem: ovci, kozi, ali srni ( Ovis aries, L., Ca- sa je ohranjen v delu stika ( symphysis mandibulae) leve in pra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ). desne strani spodnje čeljusti ( mandibula). Vzorca pripadata 10 Čateški grič II, sonda 2, SE 73 velikim prežvekovalcem ( Ruminantia). Veliki prežvekovalec ( Ruminantia): 1 4 Čateški grič II, SE 11 Ohranjen je proksimalni fragment diafize desne koželjnice Govedo ( Bos sp. ): 1 ( radius) velikega prežvekovalca ( Ruminantia). Ohranjen je fragment diafize dlančnice ( metacarpus) ali sto- 11 Čateški grič II, SE 73 palnice ( metatarsus) goveda ( Bos sp. ). Navadni jelen ( Cervus elaphus, L. ): 3 5 Čateški grič II, SE 13 Ohranjeni so tretji kočnik ( dens molares) in dva fragmenta Navadni jelen ( Cervus elaphus, L. ): 1 diafiz kosti stopala ( metatarsus) navadnega jelena ( Cervus Ohranjena je proksimalna polovica leve stopalnice ( meta- elaphus, L. ). tarsus) navadnega jelena ( Cervus elaphus, L. ). 12 Čateški grič II, SE 73 6 Čateški grič II, SE 13 Divja svinja ( Sus scrofa ferus, L. ): 5 Veliki prežvekovalec ( Ruminantia): 2 Mali prežvekovalec: ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra Mali prežvekovalec: ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 2 hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 1 Navadni jelen ( Cervus elaphus, L. ) Ohranjena sta fragment rebra ( corpus costae) in zelo kratek Ohranjeni so distalna tretjina diafize nadlahtnice ( humerus), fragment kosti stopala ( os centrotarsale) velikega prežveko-trije fragmenti prvega kočnika ( dentes molaris) in dva fragme- valca ( Ruminantia), goveda ( Bos sp. ) ali navadnega jelena nta alveolarnega zidu divjega prašiča ( Sus scrofa ferus, L. ). ( Cervus elaphus, L. ). Ohranjena je zobna krona ličnika ( dens Mali prežvekovalci: ovce, koze ali srne ( Ovis aries, L., Capra premolares) ali kočnika ( dens molares) malega prežvekoval-hircus, L., Capreolus capreolus, L. ) so predstavljeni z ostan- ca − ovce, koze ali srne ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Ca- ki zobne krone ličnika ( dens premolares) ali kočnika ( dens preolus capreolus, L. ). molares). Na površini treh fragmentov dolge kosti ( ossa longa), najverjetneje stegnenice ( femur) navadnega jelena ( Cervus elaphus, L. ), je mogoče zaslediti sledove zob. Sle- dovi glodanja zveri so se ohranili tudi na fragmentu glave Čateški grič, AAS 78, 2018 55 nadlahtnice ( caput humeri), najverjetneje navadnega jelena 20 Čateški grič II, brez SE ( Cervus elaphus, L. ). Navadni jelen ( Cervus elaphus, L. ): 1 13 Čateški grič II, SE 73 Ohranjen je fragment diafize stopalnice ( metatarsus) nava- Veliki prežvekovalec ( Ruminantia): 1 dnega jelena ( Cervus elaphus, L. ). Ohranjen je drobnejši fragment zatilnice ( os occipitale) veli- kega prežvekovalca ( Ruminantia). 6.3 Antropološka analiza skeleta 14 Čateški grič II, SE 75 Divja svinja ( Sus scrofa ferus, L. ): 3 Zdravka Hincak Ohranjena sta dva fragmenta podočnika ( dens caninus) Spol osebka: moški spodnje čeljusti ( mandibula) in fragment diafize dolge ko- Starost: 25−30 let ( adultus I) sti, najverjetneje nadlahtnice ( humerus) divjega prašiča ( Sus scrofa ferus, L. ). Višina osebe: 1,66 m (po Pearsonu in Manouvrieru) 15 Čateški grič II, SE 82 Ohranjenost: delno ohranjeno okostje Srna ( Capreolus capreolus, L. ): 1 Na tem mestu analizirani človeški skeletni ostanki so odkriti Ohranjena je cela diafiza leve dlančnice ( metacarpus) mlade v grobu 1, v plasti SE B2 na lokaciji Čateški grič (2002). srne ( Capreolus capreolus, L. ) Tehnike antropoloških analiz za koščeno in dentalno iden- 16 Čateški grič II, SE 86 tifikacijo odraslih oseb zajemajo standardne metode, ki so Veliki prežvekovalec ( Ruminantia): 1 razdeljene v naslednje skupine: določanje spola, starosti Ohranjen je fragment ožgane zareze ( incisura coronoidea) in višine osebe v trenutku smrti, antropometrijske analize, leve podlahtnice ( ulna) domačega goveda ( Bos taurus, L. ) analiza patoloških sprememb, dentalne analize. ali navadnega jelena ( Cervus elaphus, L. ). 17 Čateški grič II, SE 81/88 Srna ( Capreolus capreolus, L. ): 1 Veliki prežvekovalec ( Ruminantia): 2 Ohranjeni so proksimalna polovica leve dlančnice ( metacar- pus) srne ( Capreolus capreolus, L. ), fragment distalne epifize in fragment diafize golenice (tibia) velikega prežvekovalca ( Ruminantia). 18 Čateški grič II, SE 88 Navadni jelen ( Cervus elaphus, L. ): 1 Domače govedo ( Bos taurus, L. ): 1 Ohranjena sta proksimalna polovica desne kosti stopala ( metatarsus) navadnega jelena ( Cervus elaphus, L. ) in dobro ohranjen rog ( cornua) domačega goveda ( Bos taurus, L. ). 19 Čateški grič II, SE 89 Domače govedo ( Bos taurus, L. ): 6 Veliki prežvekovalec ( Ruminantia)/konj ( Equus caballus, L. ) Ohranjeni so dva večja fragmenta diafiz ( facies posterior) golenice ( tibia) ter še štirje manjši odlomki iste kosti in sklepni odrastek ( processus articularis) vratnega vretenca ( vertebrae cervicales) domačega goveda ( Bos taurus, L. ). Fragment tr- nastega odrastka ( processus spinosus) prsnega vretenca ( vertebrae thoracici) najverjetneje pripada svinji ( Sus scrofa sp. ). Ohranjen je zelo kratek fragment telesa spodnje čeljusti ( mandibula) velikega prežvekovalca ( Ruminantia) ali konja ( Equus caballus, L. ). 51 Čateški grič, podatki o ohranjenosti skeleta. 56 Čateški grič, AAS 78, 2018 Spol je določen na podlagi analize ohranjenih spolnih zna- razvit (+2). Zatilnica ( os occipitale) kaže dobro razvito po- čilnosti na okostju (Recommendation 1980). Opisane so pa- dobo nuchalne regije ( relief planum nuchale) (+1). Spodnja tološke spremembe na kosteh in glede na to so postavljene čeljust je slabo ohranjena, pač pa je leva stran telesa ( corpus diagnoze. mandibulae) ohranila del močno razvitega vrha ( protube- Spol je določen na podlagi točkovanja stopnje razvitosti 29 rantia mentale) (+2). sekundarnih spolnih značilnosti na okostju (Recommanda- Analiza ohranjenih elementov medenice ( pelvis) je zajela tion 1980). oceno večje sednične zareze ( incisura ischiadica major), ki Starost je določena na podlagi abrazije krone kočnikov je ožja in globoka (+1), veliko manjša od 90º. ( dentes molares), zraščanja lobanjskih šivov in splošnega Ostanki dolgih kosti so bolj fragmentirani. Glava stegnenice stanja koščenih in dentalnih ostankov. ( caput femoris) v premeru znaša 46,1 mm (+1). Trnasta linija Opis ( linea aspera) stegnenice ( femur) je močno izražena. Vsi ohranjeni koščeni anatomski elementi skeleta so prika- Zgornjo mejo ženskega razpona vrednosti nudijo morfo- zani na obrazcu 1 (sl. 51). metrične analize leve skočnice ( talus), pri katerih največja dolžina znaša 50 mm, medtem ko največja dolžina petnice Dentalna analiza ( calcaneus) znaša 80 mm. Dobro so ohranjeni zobje zgornje čeljusti ( maxilla). Leva Stopnja seksualizacije na podlagi sedmih analiziranih spol-zgornja čeljust ima skoraj popolnoma ohranjeno vrsto zob nih znakov znaša +1,35. z izjemo drugega ličnika ( dens premolares II, P2), ki se nahaja Določanje starosti zunaj alveole (sl. 52). Fenestracijo je možno opaziti na al- veolarnih zidovih pozicij prvega in drugega kočnika ( dentes Lobanjski šivi ( suturae cranii) so srednje ohranjeni. Šiv ( su-molaris, M1 in M2). Tudi desna zgornja čeljust je ohranjena tura coronoidea), ki se nahaja med čelnico ( os frontalis) in skoraj s celo vrsto zob, zunaj alveole se nahaja samo prvi obema temenicama ( os parietale), je v ohranjenem delu kočnik ( dens molares I, M1). popolnoma odprt. Delno zraščen šiv je možno zaslediti na Spodnja čeljust ( mandibula) je slabše ohranjena. Leva stran stiku obeh temenic (os parietale), natančneje na poziciji S2, spodnje čeljusti je ohranjena v delu telesa čeljusti skupaj s S3 ( sutura sagitalis). Ohranjeni del šiva ( sutura lambdoidea) prvim in drugim sekalcem ( dentes incisivi, I in I ). Podočnik med obema temenicama in zatilnico ( os occipitale) je po-1 2 ( dens caninus, C) se nahaja zunaj alveole. Desna stran spo- polnoma odprt. dnje čeljusti je bolje ohranjena, vrsta zob je skoraj nepreki- Pregled stopnje zraščanja epifiznih linij dolgih kosti (nadlah- njena. Zunaj alveol se nahajajo prvi in drugi sekalec ( dentes tnica ( humerus), podlahtnica ( ulna), koželjnica ( radius), ste-incisivi, I , I ) ter prvi kočnik ( dens molares, M1). gnenica ( femur) kaže na nedavno popolno zraščene glave 1 2 Ličniki ( dentes premolaris) in kočniki ( dentes molaris) ne ka- stegnenice ( caput femoris). Ostale ohranjene epifizne linije žejo morfoloških odstopanj v položaju brazd in okluzalnih dolgih kosti so vidne le v ozkem traku. Niti medialna po- površin. Trdne zobne obloge ( calculus) so ohranjene na se- vršina ključne kosti ni popolnoma zaprta ( facies articularis kalcih ( dentes incisivi) in podočnikih ( dentes canini). sternalis claviculae). Epifizne kapice ( epiphysis annularis) so zrasle skupaj s telesom vretenc ( corpus vertebrae), na Določanje spola zraščenih robovih pa je še vedno viden zrakasto oblikovan Ohranjeni fragmenti lobanjskih kosti ( ossa cranii) kažejo robni del površine telesa. Sternalni konci reber ( costae) so nekaj spolnih znakov. Na čelnici ( os frontale) oziroma nad ostri ali zmerno ostri, notranjost je plitka in značilnega vide-očesno odprtino ( orbitae) je opazen močneje izražen lok za. Definirana je kot stadij 2−3. Križnica ( os sacrum) na stiku ( arcus superciliaris) (+1). Čelnica ( os frontale) kaže opazni S1−S2 ni zrasla. nagib ( inclinatio frontale) (+1), medtem ko izboklin ( tuber frontale) ni možno zaslediti. Ohranjeni so tudi deli senčnice ( os temporale). Bradavičar ( processus mastoideus) je močno + +,K ZA,K + + + + + + + + + ZA +,F +,F +,K + + ZA + + + ZA ZA - - ZA X X X X X 52 Ohranjenost zob v spodnji in zgornji čeljusti ( mandibula/maxilla); legenda: + zob je prisoten v čeljusti, ZA zob se nahaja zunaj alveole, F fenestracija, K karies, – prazna alveola, X ni ohranjen del čeljustnice in zoba. Čateški grič, AAS 78, 2018 57 Dentalne analize Analiza stopnje abrazije krone kočnika ( dentes molaris) po Milesu je dala podatek o starosti osebe od 20−25 let, med- tem ko abrazija krone zoba po Gustafsonu znaša 1−1,5. Določanje višine Merjenje fragmentiranih ostankov nadlahtnice ( humerus) po Müllerju je pokazalo dolžino d−e, ki znaša 20,53 cm. Dolžina nadlahtnice znaša 328 mm in višina osebe okrog 1,66 cm po Manouvrieru in Pearsonu. Narastišča mišic Dolge kosti so ohranjene v več fragmentih, kar onemogo- ča podroben opis razvoja večine mišic. Leva nadlahtnica ( humerus) kaže močno razvito narastišče za m. deltoideus. Osrednji obseg diafize nadlahtnice znaša 83 mm. Na na- dlahtnici je še vidno dobro izraženo narastišče za m. pec- 53 Aktivni periostitis na levi golenici ( tibia), detajl. toralis major. Narastišče za m. deltoideus je močno razvi- to, osrednji obseg diafize nadlahtnice znaša 79 mm. Leva Diagnoza: podlahtnica ( ulna) je ohranjena na proksimalni polovici kosti aktivni periostitis golenice ( tibia) in so na njej vidna dobro razvita narastišča glavnih mišic. Dentalna patologija Narastišče za m. brachialis je močno razvito, sledi narastišče za m. supinator. Ker je ohranjena samo kost leve roke, je Dentalna patologija na obdelanih vzorcih je zajela kariesne težko oblikovati bolj obsežne sklepe, vsekakor pa lahko po- lezije različne stopnje na kočnikih ( dentes molares) zgornje vežemo razvoj omenjenih narastišč in ponavljajoče se gibe, čeljusti ( maxilla). Tretji kočnik ( dens molares III, M3) z uniče-predvsem dvigovanje tovora, ki so bili vzrok za nastanek no desno stranjo alveole kaže interproksimalni karies 1º in narastišč. cervikalni karies 2º. Prvi kočnik ( dens molares I, M1) desne zgornje čeljusti izven alveole kaže na veliki interproksimalni Na ohranjeni diafizi leve stegnenice ( femur) je vidna moč- karies 3º na mestu stika z drugim kočnikom ( dens molares II, na linea aspera. Platiknemični indeks leve stegnenice znaša M2), pri katerem interproksimalni karies ni šel čez 2º (sl. 54). 95,6 ( eurymeria). Patološke spremembe Patološke spremembe so zajele distalni del lateralne po- vršine kosti ( facies lateralis) obeh golenic ( tibia) in so po- sebej dobro izražene na desni golenici (sl. 53). Skoraj 10 mm od zareze ( incisura fibularis) je vidna tanka, ovalna, mrežasta plast, dvignjen del, ki meri 32 × 16 mm. Po barvi se razlikuje od dela kosti, ki ni zajet, in ima jasno zarisane robove. Ostale odebelitve na kosteh v opisanem tipu so slabše ohranjene. Analizirani primer kaže površinsko plast mrežaste reaktivne kosti. Najbolj verjetna diagnoza je pe- riostitis, ki kot primarna bolezen predstavlja vnetje poko- stnice ( periosta) in nastanek reaktivne kosti na zunanjem delu čvrstega koščenega tkiva ( substantia compacta), ki je 54 Levo: desni prvi kočnik (M1) − interproksimalni karies 3º mrežast zaradi povečane vaskularizacije (Ortner, Puschar in desni drugi kočnik − interproksimalni karies 2º, zgornja 1985). Zelo redko je periostitis primarna anomalija. Najpo- čeljusnica ( maxilla) (foto Z. Hincak). gosteje se pojavlja kot sekundarna reakcija na specifičen potek druge bolezni (Ortner, Puschar 1985; Aufderheide, Rodrígues Martín 2000). 58 Čateški grič, AAS 78, 2018 Živalske kosti kot del grobnega pridatka Navadni jelen ( Cervus elaphus, L. ) Ohranjena je proksimalna polovica koželjnice ( radius) in podlahtnice ( ulna) odraslega navadnega jelena ( Cervus elaphus, L. ). 6.4 Radiokarbonska analiza Leta 2002 je bil na Čateškem griču odkrit skelet v skrčenem položaju. Orientiran je bil v smeri S−J. Ležal je na dnu sonde B. Položen je bil na plast B4, delno se je nahajal pod kon- centracijo kamnov, kamnito grobljo z oznako B5. V isti plasti je bilo v JZ vogalu najdenih več odlomkov latenske posode. Skelet je bil pokopan brez pridatkov, ki bi omogočili lažje določanje časa pokopa, razen ostankov kosti odraslega na- vadnega jelena ( Cervus elaphus, L. ). Da bi pridobili natančnejšo datacijo, smo izločili eno intak- tno karpalno kost in jo poslali v analizo določanja starosti z metodo C14. Na sl. 55 so prikazani rezultati analize. 55 Rezultati C14 analize kosti skeleta. Čateški grič, AAS 78, 2018 59 7Sklep − poselitvena podoba Čateškega griča in okolice Čateški grič je najdišče naselbinskega značaja z ostali- Slavko Ciglenečki je na Čateškem griču prepoznal prazgo- nami, ki kronološko obsegajo razpon od bakrene dobe dovinsko gradišče, v neposredni bližini ali delno na samem preko železne dobe, rimskega obdobja do srednjega Čateškem griču pa predvideval obstoj rimske naselbine (Ci- in novega veka. Vzroke za kontinuirano poselitev lahko glenečki 1983). Istočasno je bila kot prazgodovinsko gra- prepoznamo v naravnih danostih območja, med kate- dišče in poznoantična postojanka prepoznana tudi lokacija rimi so najpomembnejše lega ob pomembni rečni poti Šentviška gora tik nad Čatežem(Ciglenečki 1981, 224; Cigle- po Savi in Krki ter vzdignjen položaj nad rekama, bližina nečki 1983, 436). strateških višinskih postaj na Sv. Vidu in Čateškemu gri- Zgodovinski viri prvič omenjajo pražupnijo v Čatežu leta ču, izviri pitne vode v bližnji okolici ter izviri tople vode 1323. Sedanja župnijska cerkev Sv. Jurij je bila zgrajena leta jugovzhodno od vasi Čatež. 1833 v poznobaročni tradiciji in se navezuje na starejšo Lega Čateškega griča, ki omogoča dober nadzor nad bli- prednico, najverjetneje datirano v obdobje, ko se pražupni- žnjimi vodnimi in kopenskimi komunikacijami, je bila pred- ja prvič omenja. To pomeni, da je naselbina obstajala že v pogoj za pomembno strateško vlogo. O tem pričajo števil- 14. stoletju in da je bila v tem času verjetno naseljena tudi ne najdbe z griča in iz njegove okolice, ki so bile podlaga za bližnja okolica cerkve (KLS 1976, 29–30). različne interpretacije arheološke podobe Čateškega griča Čeprav je Čateški grič zaradi omenjenih najdb kot arheolo- in okolice že pred arheološkimi raziskavami. Ta podoba je ško najdišče že dolgo znan, so bile prve večje arheološke temeljila predvsem na interpretaciji rezultatov terenskih pre- raziskave narejene šele v sklopu pripravljalnih del za izgra- gledov in posamičnih najdb. Starejša literatura navaja več dnjo avtoceste Ljubljana–Zagreb leta 1998. Dve leti kasneje arheoloških najdišč z območja Čateža. Med najstarejše sodi so bile izvedene georadarske meritve in poskusno arheolo- navedba Antona Tomaža Linharta, da se pri Čatežu nahaja ško sondiranje na južnem pobočju. Ob pripravljalnih delih vzpetina v obliki podolgovatega pravokotnika, ki je obdan za gradnjo avtocestnega odseka Ljubljana–Zagreb, pa je s starim zidovjem, in se na tem mestu ter na območju v bilo v letih 2002 in 2003 izvedeno več arheoloških izkopa- razdalji ene milje zelo pogosto najdejo novci, žare, stebri vanj na različnih lokacijah na Griču in v njegovi bližini. Ob in napisi. Slavko Ciglenečki je sklepal, da se Linhartov opis nadzoru so bila odkrita še tri potencialna najdišča v bližnji nanaša na lokacijo Čateškega griča (Ciglenečki 1992, 432– okolici Čateškega griča. 434). O prazgodovinski naselbini in nekaj gomilah v gozdu Izkopavanja na lokaciji Čateški grič ob gradnji avtoceste so pri Čatežu je poročal Jernej Pečnik. Njegova omemba se delno potrdila dosedanjo podobo in jo dopolnila z neka- verjetno nanaša na halštatsko nekropolo ob izlivu Krke v terimi do sedaj neznanimi podatki. Arheološke raziskave Savo. Keltske oziroma, kot je kasneje ugotovljeno, halštatske predstavljajo prvi poseg z arheološko metodo v že zna- grobove pri Čatežu omenja še Jožef Bezlaj. no najdišče. Bile so zaščitne narave in odvisne od poteka Viri navajajo tudi številne rimske najdbe z območja Čate- gradbenih dejavnosti, območje raziskav je bilo že vnaprej ža, med njimi rimsko nekropolo na njivah ter rimski grob in določeno in omejeno le na del južnega oziroma jugovzho- nekropolo ob cesti. O rimskih toplicah in sledovih gradenj dnega pobočja griča, ki je bilo z gradnjo ceste popolnoma pišejo številni avtorji, ki se verjetno opirajo na Linhartovo uničeno, medtem ko območje naselbinskega platoja ni bilo omembo o podolgovatem četverokotu nad Savo pri Čate- raziskovano. žu. Kamnolom pri Čatežu naj bi izkoriščali že Rimljani, skozi Najzgodnejše sledi človeške prisotnosti razkriva analiza Čatež je potekala tudi rimska cesta, v bližini pa bi lahko stala kamnitih orodij, ki dopušča možnost datacije dveh odlom- tudi brodarska postaja. Z območja Čateža je znanih tudi kov v čas mezolitika, kar seveda ni dovolj, da bi identificirali več rimskih spomenikov (ANSl 1975, 250 in tam navedena mezolitsko poselitev griča, temveč je le indic za občasno literatura). prisotnost mezolitskega človeka na tem območju. 60 Čateški grič, AAS 78, 2018 Bistveno intenzivnejšo poselitev beležimo v času bakrene dodatno zavarovanega z zemeljskim nasipom, ojačanim z dobe, ki jo izpričujejo številni odlomki lončenih posod. Le manjšo kamnito suhozidno konstrukcijo. Obrambno obzid-en odlomek keramične posode (G33) bi mogoče lahko po- je, ki je nekoč zagotovo obdajalo celotno naselbino, lahko vezali z lasinjsko kulturo, vendar na podlagi tako majhnega zanesljivo opredelimo v obdobje poznega latena na podla- odlomka tega ne moremo z gotovostjo trditi. Večje število gi številnih odlomkov poznolatenske keramike v ruševinskih bakrenodobnih keramičnih fragmentov s svojim okrasom posutjih in plasteh (G14, G15, G37, G38, G53–57, G59–60). in z oblikami kaže pripadnost vučedolskemu kulturnemu Med latenskodobne strukture smemo nemara uvrstiti tudi kompleksu (G26, G34, G40, G58, G62, G76, G122, G126, skromno ohranjene in le delno raziskane kamnite suho- G132–139). Izpovedni so predvsem odlomki z značilnim zidne strukture z notranje strani obzidja, ki najverjetneje vrezanim okrasom (G26, G34, G76, G122, G126, G132– predstavljajo ostanke bivalnih objektov. Zaradi lege, ki ni 134). Odlomkom lončenine, okrašene z vrezanim okrasom, omogočala nadaljnjih raziskav, ostajata narava in značaj z nohtnim in s prstnim odtisom najdemo dobre primerjave domnevnih zidov nejasna. Sestavni del pozno latenskega med gradivom s kolišča pri Igu (tudi kolišča pri Studencu utrdbenega sistema naselbine je najverjetneje tudi kamnita in kolišča na Kepjah), ki se interpretira kot posebna skupi- struktura polkrožne oblike, odkrita na jugovzhodnem voga- na vučedolskega kulturnega kompleksa (Korošec, Korošec lu naselbinskega platoja. 1969; Dimitrijević 1979; Harej 1986). Pomembno je omeniti, da so bile vse bakrenodobne najdbe najdene v sekundarni Na pobočju pod južnim robom naselbine so bile najde- legi v poznolatenskih ali še mlajših plasteh, tako da bakre- ne plasti kamenja, ki predstavljajo delno ruševine obzidja, nodobna poselitev stratigrafsko zaenkrat ni potrjena. Večji delno pa neke vrste tlakovano površino. Razumemo jo kot del odlomkov vučedolske keramike je ležal v površinskih utrditev pobočja. Identična tlakovanja najdemo na pobočju erodiranih plasteh na jugovzhodnem robu in pobočju, v pod utrjenim gradiščem na Stični in v Vačah, kjer so bila manjšem številu pa tudi v ruševinah poznolatenskega ka-interpretirana kot namerno utrjevanje pobočja pod gra- mnitega obzidja ter v kulturni in ruševinski plasti na robu diščem (Frey, Gabrovec 1969, 14; Gabrovec 1994; Schmid naselbine. Keramične najdbe in kamnita orodja nedvomno 1939). potrjujejo bakrenodobno poselitev Čateškega griča, vendar Na južnem pobočju pod naselbino je bil odkrit skeletni se sledovi bakrenodobne naselbine najverjetneje nahajajo pokop v skrčeni legi brez pridatkov, ki je v poznolatensko nekoliko severneje od raziskovanega robnega območja bolj obdobje opredeljen na podlagi rezultata radiokarbonske v notranjosti naselbinskega platoja. analize (Guštin, Olić 2003, 111). Zanimiva je popolna odsotnost najdb iz starejše železne V ruševinah latenskodobnih struktur in v ostalih plasteh je dobe, kar nekoliko preseneča glede na podatke, ki jih za- bilo odkrito večje število keramičnega gradiva z oblikami, ki sledimo v dosedanji literaturi. Po vsej verjetnosti se lokacija jim najdemo primerjave v gradivu iz poznolatenskih plasti starejše železnodobne naselbine in pripadajočega gomilne- na višinskih utrjenih naselbinah, kakršne so Libna, Podbočje/ ga grobišča nahaja nekje v bližini Čateškega griča, vendar Stari grad, Stična, Križni vrh nad Belim Gričem, Korinjski hrib ne na lokacijah, zajetih z raziskavami. nad Velikim Korinjem, Cvinger nad Koriti. Najintenzivnejša poselitvena faza sodi v latensko obdo- Med poznolatenskimi najdbami je posebno zanimiv odlo- bje. Z najdbami je dokumentirana poselitvena faza iz časa mek, ki pripada lončeni formi, znani kot narebrena čaša ali mlajšega latena, ko je bilo najdišče verjetno del utrdbenega pokal (G152). Morda lahko kot ostanek narebrenega pokala sistema v liniji Velike Malence–Čateški grič–Šentvid, katere- razumemo tudi odlomek noge (G124) in ostenja (G151), ga namen je bila kontrola prehoda skozi t. i. Brežiška vrata. česar pa zaradi fragmentarnosti ni mogoče zanesljivo tr- Kljub relativno nizki legi je imela lokacija na Čateškem gri- diti. Narebreni pokali so izrazito lokalna oblika lončenine, ču z dobrim razgledom na sotočje Save in Krke zagotovo ki je do sedaj potrjena le na območju Dolenjske, in sicer precej pomembno strateško pozicijo, predvsem zato, ker je v Novem mestu, Beli cerkvi, Mihovem in Verdunu pri Sto- omogočala nadzor plovbe po obeh rekah. Glede na najdbe pičah (Knez 1992, 86, sl. 10, t. 88–90 . Odlomek ostenja je zelo verjetno, da je bila kot nadzorna točka v uporabi tudi narebrenega pokala s Čateškega griča zaenkrat predstavlja v drugih kronoloških obdobjih. najvzhodnejšo najdbo te lokalne poznolatenske oblike, ki se Latenska poselitvena faza je potrjena s številnimi najdba- je pojavila v zadnji fazi poznega latena in je bila v uporabi mi in tudi s poselitvenimi strukturami, ki so bile najdene na do srede 1. stoletja n. št. južnem robu platoja v obliki ruševin kamnitega obzidja, Čateški grič, AAS 78, 2018 61 Na podlagi ugotovljenih oblik in tehnologije izdelave ke- Izkopavanja na lokaciji Čatež – Sv. Jurij so pokazala, da je bil ramično gradivo s Čateškega griča razumemo kot sledove prostor v okolici Čateškega griča kontinuirano poseljen od poznolatenske in zgodnje rimske poselitve lokacije. Čateški prazgodovine do danes. grič je v poznolatenskem obdobju očitno predstavljal po- Pomemben in zelo zanimiv rezultat raziskav na najdišču Ča- membno strateško točko, zato so tam postavili utrdbo in tež – Sv. Jurij so ostanki prazgodovinske plasti, ki z odlomki jo dobro zavarovali z obsežnim kamnitim obzidjem. Inten- lončenine, hišnega lepa, mikroliti in ogljem predstavlja naj- zivna poselitev griča v času 1. stoletja pr. n. št. ustreza tudi starejšo poselitveno fazo na najdišču. splošni poselitveni podobi v Posavju, saj se je v tem času prebivalstvo selilo iz naselbin ob rekah v bolj varne naselbi- Prazgodovinskemu obdobju je mogoče pripisati tudi štiri ne na vzpetinah, kakršna je bila tudi naselbina na Čateškem stojke, ki jih lahko interpretiramo kot del prazgodovinske griču. Sledovi močnega ognja v kamnitem obzidju nakazu- strukture, mogoče hiše ali delovnega prostora razmeroma jejo usodo utrdbe, ki po uničujočem požaru ni bila več ob- pravilnega pravokotnega tlorisa in usmerjenega od severo- novljena. Zaenkrat ni možno odgovoriti, kdaj je bila utrdba zahoda proti jugovzhodu. opuščena. Na podlagi posameznih najdb sklepamo, da je v Poleg ožgane gline, ki je bila odkrita v naselbinski plasti, v naselbini življenje potekalo tudi v zgodnjerimskem obdobju, jamah in v jamah za stojke, je bilo odkritih nekaj kosov zelo vsaj do sredine 1. stoletja n. št. grobe, prostoročno izdelane porozne lončenine v raznih Rimskodobna poselitev naselbine Čateški grič je potrjena z odtenkih sive in rjave barve. Ohranjenih je bilo nekaj posod izkopavanji, vendar so njeni sledovi razmeroma skromni in nedoločljivih oblik, eno ustje ter majhen nedoločen pred- nakazani le z odlomki lončenine (G68, G160, G170), ki so bili met valjaste oblike, mogoče del držaja (G189). Najdenih je razpršeni v površinskih plasteh po vsem griču. bilo nekaj mikrolitov, gladek obdelan kamen podolgovate oblike (G190) ter nepravilen pravokoten kamen z ostrimi Kot kažejo rezultati izkopavanj na lokaciji Čateški grič – jug, robovi, mogoče v funkciji rezila. Na podlagi skromno ohra- je mimo Čateškega griča nedvomno peljala rimska cesta, njenih oblik keramike ni mogoče natančno datirati. do sedaj znana le na podlagi omemb in najdb miljnikov. Profil izkopane rimske ceste je preprost. Sestavljala sta ga Večina antičnih najdb (odlomki lončenine, opeke in stekla) samo utrjena podlaga iz lomljencev in močno utrjen pesek, je bila najdena v plasti humusa, v plasti in v jamah sku- pomešan s prodniki — vozna površina. Arheološka sondi- paj z najdbami iz poznega srednjega in novega veka ter ranja so bila usmerjena na površino rimske ceste z željo, v ruševinah vzhodno od zidu, premešanih z recentnimi in da bi ugotovili natančen potek ceste. Skoraj z gotovostjo s poznosrednjeveškimi najdbami. Odlomki so številni, ven- smemo umestiti njeno traso med Čateškim gričem in Šent- dar so bili najdeni v strukturah in plasteh iz mlajših obdobij. viško goro, z rahlim odstopanjem v smeri sever–jug, prečno Slaba ohranjenost lončenine in odsotnost ustij sta onemo- glede na traso današnje avtoceste. gočili določitev tipov lončenine in natančnejšo kronološko opredelitev. Na lokaciji Čatež – Na vrtih so bile odkrite ostaline novove- ške cestne konstrukcije, verjetno ostanke nekdanje deželne Možno je, da nekateri dokumentirani vkopi na najdišču pri- ceste proti brodu čez Savo (Bavec 2003, 116). padajo obdobju antike. V primeru dveh jam so bili vkopi prekriti z mlajšo, poznosrednjeveško oz. novoveško plastjo, Naknadno prinešene površinske najdbe (G255–G265)6 pri- torej so starejši od nje. V polnilih so bili najdeni odlomki gro- padajo keramičnim posodam ali so ostanki izdelave kamni- be lončenine, morda antične, in odlomek železne žlindre. tih orodij. Skodelico z ročajem (G255) na podlagi fakturnih značilnosti lahko primerjamo z lončenino iz bližnjega mlaj- Koncentracija lončenine SE 77 in jama SE 75/76 v južnem šekamenodobnega najdišča Čatež – Sredno Polje. Glede na izkopnem polju sta bili definirani na nivoju sterilne plasti. odsotnost drugih tovrstnih oblik na omenjenem najdišču Najdbe so večinoma antične (lončenina in opeka), vendar ne moremo z gotovostjo trditi, da gre za istočasno najdbo. nekaj nedoločenih odlomkov omogoča datiranje v mlajše Ostale najdbe pa ne izstopajo iz že prej predstavljenega obdobje. spektra najdb. Poleg več manjših odlomkov ostenja in dna grobih faktur antične lončenine, ki jim zaradi fragmentiranosti ni mogo- 6⁞Po oddaji teksta je arheologinja Petra Vojaković avtoricama teksta če določiti natančne funkcionalne oblike, je najdenih nekaj prinesla še 11 površinskih najdb (G255–265) z območja Čateškega odlomkov ostenja amfor. Najden je bil tudi majhen odlomek griča, za kar se ji na tem mestu najlepše zahvaljujeva. Najdbe so sku- ostenja sklede z rebroma, narejen iz svetlo modrega stekla, paj z ostalim gradivom oddane v Posavski muzej Brežice. Te najdbe pihanega v kalup iz 1. stoletja n. št. (G191). so prikazane samo s fotografijo. 62 Čateški grič, AAS 78, 2018 Sivo-rjava plast, ki se je pokazala na obeh straneh izkopnih polj, ki je ohranjena pod plastjo humusa, se je glede na najdbe pokazala kot poznosrednjeveška-novoveška. Večina najdenih odlomkov sodi v čas poznega srednjega oziroma novega veka (od 16. stoletja naprej), del najdb pa pripada antičnem obdobju in so v plast prišle sekundarno. Na vzhodnem robnem delu najdišča je bil najden temelj zidu, grajen iz enega ali dveh vrst večjih in srednje velikih grobo obdelanih kamnov, ki medsebojno niso bili povezani z malto. Temelj zidu je potekal v smeri sever–jug, ohranjen pa je bil iz dveh delov. V ruševini so bili najdeni večja koli- čina opeke, keramike, nekaj železnih žebljev, stekla, ostanki pečnic in kositrni gumb. Analiza materiala je pokazala, da večina najdb pripada obdobju poznega srednjega oziroma novega veka, nekaj najdb pa je datiranih v antično obdobje. Ostanki odpadnih jam in več manjših vkopov so po najdbah istočasni z ruševino vzhodno od zidu. Vrsta najdb (kuhinjska in namizna keramika, pečnice ...) vsekakor kaže naselbin- ski značaj raziskanih ostankov. Ker se samo 60 m južno od najdišča danes nahaja poznobaročna župnijska cerkev Sv. Jurija, ne preseneča, da je bila tudi bližnja okolica cerkve naseljena. Cerkev je bila po virih sodeč zgrajena na starej- ših temeljih, kot pražupnija pa se omenja že od 14. stoletja (Bugar 2003). Arheološka izkopavanja v širši okolici Čateškega griča so potrdila, da je bilo to območje kontinuirano poseljeno od prazgodovinskega časa do danes. Raziskave na Čateškem griču so dokazale ostanke poznolatenskodobnih obramb- nih struktur, obenem pa so nedvomno nakazale še do- sti zgodnejšo rabo oz. dejavnosti na območju Čateškega griča, ki zagotovo segajo v čas bakrene dobe. Na podlagi nekaterih najdb pa smemo nemara sklepati o še zgodnejši, mezolitski človekovi prisotnosti. Čateški grič, AAS 78, 2018 63 8Conclusion – settlement image of Čateški grič and its surroundings The settlement image of Čateški grič and its surroundin- tools. What stands out from these finds is the completely gs was approximately known even prior to the archae- preserved cup with a handle (G255), which, based on fabric ological research which has been presented above. This characteristics, could be compared to the pottery from the image was based primarily on the interpretation of the nearby New Stone Age site of Čatež – Sredno polje. Consi- results from field examinations and individual finds. dering the absence of this type of forms at the mentioned site we cannot say with certainty that this is a contemporary Excavations at the location of Čateški grič due to constructi- find. on of the highway partly confirmed the previous image and supplemented it with certain data unknown until now. This The rest of the finds do not stand out from the previously data mostly includes information about the earliest settle- presented collection of finds. ment of Čateški grič, which can be, based on the finds of Excavations at the location of Sv. Jurij have revealed that the pottery and stone tools, certainly dated to the Copper Age. area around Čateški grič has been continuously populated The settlement phase from the time of the Late La Tène since prehistoric times until today. period has also been documented with finds, when the site Excavations carried out during the monitoring of the high- was probably part of a fortification system in the line of Veli- way construction at the locations of Čateški grič − jug and ke Malence−Čateški grič−Šentvid, the purpose of which was Čatež − Na vrtih documented well the existence of Modern to control the passage through the so-called Brežiška vrata. Age road communications which have until today been Despite the relatively low position, the location at Čateški known only on the basis of references and finds of milesto- grič with a good view of the confluence of the Sava and nes mentioning a Roman road. the Krka must have had a fairly important strategic positi- Archaeological excavations in the wider surroundings of on, especially since it enabled the control of sailing on both Čateški grič confirmed that this area has been continuously rivers. Considering the finds, it is very probable that it was settled since prehistoric times until today. used as a control point in other chronological periods too. What is especially interesting is the complete absence of finds from the Early Iron Age, which is somewhat surprising considering the data found in expert literature so far. Most probably the location of the Early Iron Age settlement and the tumulus burial ground belonging to it is somewhere near Čateški grič, but not at the locations encompassed by this research. The Roman Period population of the settlement of Čate- ški grič has been confirmed with excavations, however, its traces are relatively scarce and indicated only by pottery fragments. As revealed by the results of excavations at the location of Čateški grič − jug, a Roman road definitely ran past Čateški grič but until now has been known only from references and finds of milestones. Subsequently brought finds (G255−265)7 belong to potte- ry vessels or present the remains of the making of stone Čateški grič to the authors of the text, for which we would like to thank her here. These finds have been together with the rest of the 7⁞ After this text has been submitted the archaeologist Petra Vojako- material handed in to the Posavje Museum Brežice. These finds are vić brought another 11 surface finds (G255–265) from the area of here presented only by a photograph. 64 Čateški grič, AAS 78, 2018 9Literatura ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. − Ljubljana. FREY, O. H. in S. GABROVEC 1969, K latenski poselitvi Dolenjske. AUFDERHEIDE, A. C. in C. RODRÍGES MARTÍN 1998, The Cam- Prvi rezultati izkopavanj na stiškem naselju. − Arheološki vestnik bridge Encyclopedia of Human Paleopathology. − Cambridge. 20, 7−27. BAVEC, U. 2003, Čatež − Na vrtih. − V: D. Prešeren (ur.), Zemlja GABROVEC, S. 1994, Stična I, Naselbinska izkopavanja. − Kata-pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, Vodnik logi in monografije 28. po najdiščih, Ljubljana, 116. GUŠTIN, M. 1976, Libna. − Posavski muzej Brežice, knjiga 3, BEVAN, B. 1996, Geophysical exploration for archaeology. Volu- Brežice. me B: Introduction to geophysical exploration. − Geosight tech- GUŠTIN, M. 1977, Relativna kronologija grobov »Mokronoške nical report 4. skupine«. − V: Keltske študije, Posavski muzej Brežice, knjiga 4, BEZLAJ, J. 1888, Črtež rimskega mesta “Neviodunum”. − Lju- Brežice, 67−103. bljanski zvon 8, 564. GUŠTIN, M. 1984, Die Kelten in Jugoslawien. − Jahrbuch des BOŽIČ, D. 1987, Zapadna grupa. − V: Praistorija jugoslovenskih Römisch−ermanischen Zentralmuseums Mainz 31, 305−363. zemalja IV, Željezno doba, 855. GUŠTIN, M. 2002, Il campo militare romano a Čatež presso Bre- BOŽIČ, D. 1993, Slovenija in srednja Evropa v poznolatenskem žice (Slovenia). − Quadl. friulani archeol, 12, 69−75. obdobju. − Arheološki vestnik 44, 137−152. GUŠTIN, M. 2003, Sredno polje pri Čatežu. − V: D. Prešeren (ur.), BREGANT, T. 1996, Starejša, srednja in mlajša kamena doba ter Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, bakrena doba. − V: Dirjec, B. et al. (ur.), Pozdravljeni, prednamci! Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 247−248. Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka, Ljubljana, 18−46. GUŠTIN, M. in S. OLIĆ 2003, Čateški grič. − V: D. Prešeren (ur.), BUGAR, S. 2003, Čatež − sv. Jurij. − V: D. Prešeren (ur.), Zemlja Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, Vodnik Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 110−112. po najdiščih, Ljubljana, 114−115. GUŠTIN, M., G. TIEFENGRABER, Z. MILEUSNIĆ in B. KOMPLET BUGAR, S. 2003a, Poročilo o Arheološkem zaščitnbem izkopa- 2003, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na lokaciji Čateški grič vanju na arheološkem najdišču Čatež − sv. Jurij. − Novo mesto na trasi dolenjske avtoceste. − Novo mesto (neobjavljeno poro- (neobjavljeno poročilo, hrani ZVKDS OE NM). čilo, hrani ZVKDS OE NM). CIGLENEČKI, S. 1981, Čatež ob Savi. − Varstvo spomenikov 23, GUŠTIN, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2005, Drulovka pri Kranju. 224. − V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Annales Mediterranea, Koper, 37−63. CIGLENEČKI, S. 1983, Čateški grič − Linhartov »Neviodunum«? (Arheološko-topografska skica prazgodovinske in antične pose- GUŠTIN, M., R. CUNJA in K. PREDOVNIK 1993, Podbočje / Stari litve v brežiških vratih). − Arheološki vestnik 34, 431−441. grad. − Posavski muzej Brežice, knjiga 9, Brežice. DIMITRIJEVIĆ, S. 1979, Vučedolska kultura i vučedolski kulturni GUŠTIN, M., G. TIEFENGRABER, Z. MILEUSNIĆ in B. KOMPLET kompleks. − V: Praistorija jugoslavenskih zemalja III, Eneolit, Sa- 2003, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na lokaciji Čateški grič rajevo, 267−341. na trasi dolenjske avtoceste. – Novo mesto (neobjavljeno poroči- lo, hrani ZVKDS OE NM). DJURIĆ, B. 2000, KO 19 Obrežje−Krška vas. Poročilo o rezultatih arheološkega pregleda na najdišču Čateški grič 1. − Ljubljana (ne- HAREJ, Z. 1976, Kolišče v Notranjih Goricah. − Poročilo o razisko- objavljeno poročilo). vanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 5, Ljubljana, 85−117. DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1995, Utr- HAREJ, Z. 1986, Kultura kolišč na Ljubljanskem barju. − Ljubljana. jena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini. − Ar- HORVAT, M. 1989, Ajdovska jama. − Razprave Filozofske fakul- heološki vestnik 42, 65−204. tete, Ljubljana. DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1995, Praz- JOVANOVIĆ, A. in S. OLIĆ 2000, Poročilo o arheološkem sondira- godovinska višinska naselja v Suhi krajini. − Arheološki vestnik nju na trasi AC Krška vas−Obrežje na lokaciji Čateški grič. – Bre-46, 89−169. žice (neobjavljeno poročilo). Čateški grič, AAS 78, 2018 65 JOVANOVIĆ, A. 2007, Kelti ob sotočju Save in Krke. − Publikacija PETRU, P. 1960−1961, K trem novim napisom s spodnjega Po-ob razstavi. Posavski muzej Brežice, Brežice. savja – Arheološki vestnik 11−12, 27−46. KAVUR, B. 2005, Kamnita orodja na najdišču Čatež − Sredno PINTÉR, I. 1998, KO 19 Krška vas–Bregana. Poročilo o eksten- polje. − V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Annales Mediterranea, zivnem arheološkem pregledu. – Novo mesto (neobjavljeno Koper, 131−144. poročilo). KAVUR, B. 2006a, The Neolithic between the Adriatic and the PREDAN, P. 2003, Čateški grič − jug. − V: D. Prešeren (ur.), Zemlja Pannonian Plain. The Stone Tools in the Stone Age. − V: A. Pes-pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, Vodnik sina in P. Visentini (ur.), Preistoria dell'Italia Settentrionale. Studi in po najdiščih, Ljubljana, 113. Ricordo di Bernardo Bagolini, Udine, 373−380. PREDAN, P. 2006, Rimska cesta na Čatežu pri Brežicah. − Revi- KAVUR, B. 2006b, Kamnita orodja. − V: A. Gaspari (ur.), Zalog pri ja za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, letnik XVII, april Verdu: tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljan-2006, št. 2 (104), 196−198. skega barja, Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 45−120. STRITAR, A. 1990, Krajina. Krajinski sistemi. Raba in varstvo tal v KAVUR, B. 2009a, Kamnita orodja. − V: I. Šavel, Pod Kotom – jug Sloveniji. − Ljubljana. pri Krogu, Arheologija na avtocestah Slovenije 7, 149−151. ŠIKIČ, K., O. BASCH in A. ŠIMUNIČ 1972, T olmač Osnovne geolo- KAVUR, B., Kamnita orodja. − V: M. Horvat, Col pri Podgračenem, ške karte 1:100.000, list Zagreb, 125 − Beograd. Arheologija na avtocestah Slovenije (v tisku). ŠKALER, S. 1974, Čatež pri Brežicah. − Varstvo spomenikov KNEZ, T. 1977, Keltski grobovi iz Roj pri Moravčah. − V: Keltske 17−19/1, 122. študije, Posavski muzej Brežice, Knjiga 4, Brežice, 105−125. TURK, I. in M. TURK 2004, Razlaga orodnih tipov in armatur ter KNEZ, T. 1992, Novo mesto 2, Keltsko-rimsko grobišče Beletov vrt. postopkov pri izdelavi orodij in armatur, najdenih v Viktorjevem − Carniola Archaeologica 2. spodmolu. − V: I. Turk (ur.), Viktorjev spodmol in Mala Triglavca. KOPACZ, J. in L. ŠEBELA 2000, Morawy na przełomie epok ka- Prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji, Opera mienia i brązu w świetle materiałów kamiennych. − Pravĕk 10, Instituti Archaeologici Sloveniae 9, 53−62. 261−285. RECOMMENDATIONS 1980, Workshop of European Anthropo- KOROŠEC, P. in J. KOROŠEC 1969, Najdbe s koliščarskih naselbin logists, Recommenadtions for Age and Sex Diagnoses of Skele-pri Igu na Ljubljanskem barju. − Arheološki katalogi Slovenije 3. tons. − Journal of Human Evolution 9, 517−549. KLDB 1937, Krajevni leksikon dravske banovine. − Ljubljana. KLS 1976, Krajevni leksikon Slovenije. III knjiga. Svet med Alpami in Sotlo. − Ljubljana. LIPOGLAVŠEK RAKOVEC, S. 1951, Krška kotlina: študija o geo- morfološkem razvoju. − Geografski vestnik 23, 85−108. MUŠIČ, B. in B. BERIČ 1999, Poročilo o geofizikalnih raziskavah na trasi AC Obrežje−Krška vas. − Ljubljana (neobjavljeno poročilo). MUŠIČ, B. in J. HORVAT 2007, Nauportus − an Early Roman tra- ding post at Dolge njive in Vrhnika. The results of geophysical prospecting using a variety of independent methods. − Arheolo- ški vestnik 58, 219–283. OLIĆ, S. 2003, Poročilo o zaščitnem izkopavanju na lokaciji Čate- ški grič 2 na trasi AC Krška vas−Obrežje. − Novo mesto (neobja- vljeno poročilo, hrani ZVKDS OE NM). ORTNER, D. in W. PUSCHAR 1981, Identification of pathological conditions in human skeletal remains. − Smithsonian Contributi- ons to Anthropology Washington. PEČNIK, J. 1892, Iz davne prošlosti. − Dom in svet 5, št. 1, 223−226. PEČNIK, J. 1904, Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. − Izve- stja Muzejskega društva za Kranjsko 14, 193. PETRU, P. 1960, Čatež ob Savi. − Varstvo spomenikov 7, 301. 66 Čateški grič, AAS 78, 2018 10Katalog gradiva Izbrano gradivo je v katalogu razporejeno po vrstnem redu, ki ustreza vrstnemu redu v prejšnjem poglavju predstavljenih posameznih lokacij znotraj najdišča. Zno- traj posamezne lokacije je gradivo predstavljeno po po- sameznih stratigrafskih enotah. Namen tovrstne pred- stavitve je čim bolj natančen prikaz dejanskega stanja in najdb znotraj posameznih plasti. V nadaljevanju sledi katalog najdb. Oznake v katalogu predstavljajo nadaljevanje kataloških oznak iz že obstoječih katalogov. Gradivo hrani Posavski muzej Brežice. Opisi najdb delno temeljijo na tehnoloških kriterijih, ki jih je oblikovala Milena Horvat (Horvat 1999). Kriteriji Zrnatost 1 fino: zrna velikosti od 0,2 do 0,5 mm v glineni masi; 2 drobno: zrna velikosti od 0,5 do 1 mm v glineni masi; 3 srednje: zrna velikosti od 1 do 2 mm v glineni masi; 4 zrnata: zrna velikosti od 2 do 3 mm v glineni masi; 5 grobo: zrna, večja od 3 mm v glineni masi. Okrajšave SE stratigrafska enota kv. kvadrant PN posebna najdba vel. velikost dl. dolžina š. širina db. debelina v. višina pr. premer u. ustje d. dno nv. največji/-a nm. najmanjši/-a inv. št. inventarna številka Čateški grič, AAS 78, 2018 67 1 Čateški grič I, SE 1, inv. št. ČG 001 11 Čateški grič I, sonda 2, kv. 9, SE 2, PN 1, inv. št. ČG 011 Odlomek ustja keramične posode rjave barve iz drobnozrnate Odlomek odbitka s prečno retušo iz sivega do svetlo rjave- lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. ga roženca. Proksimalni in distalni del sta odlomljena. Na 7,2 cm, š. 3,2 cm, db. 0,6 cm. distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana strma prečna retuša. Vel.: dl. 1,7 cm, š. 1,2 cm, db. 2 Čateški grič I, sonda 1, kv. 5, SE 1, inv. št. ČG 002 0,2 cm. Odlomek ostenja keramične posode (lonca?) sivo-oranžne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je stihijsko. Po celotni zunanji površini so razporejene horizontalne linije. Vel.: dl. 5,6 cm, š. 3,5 cm, db. 0,6 cm. 3 Čateški grič I, sonda 2, kv. 6, SE 1, inv. št. ČG 003 Odlomek dna in ostenja keramične posode oranžne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 2,7 cm, š. 1,8 cm db. 0,4 cm. 4 Čateški grič I, SE 1, inv. št. ČG 004 Strgalo na odlomljenem odbitku iz sivega roženca. Distalni del je odlomljen. Talon je raven. Na ventralni strani je ohranjen korteks. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba se na dorzalni strani nahajajo retuše. Na srednjem delu desnega lateralnega roba se na dorzalni strani nahaja retuša. Na pro- ksimalnem delu levega lateralnega roba se na dorzalni strani nahajajo retuše. Vel.: dl. 3,8 cm, š. 4,5 cm, db. 0,8 cm. 5 Čateški grič I, SE 1, inv. št. ČG 005 Diskasto jedro iz sive drobnozrnate kamnine. Nekatere udarne površine so retuširane, druge pa so pokrite s korteksom. Vel.: dl. 4,6 cm, š. 4,8 cm, db. 1,2 cm. 6 Čateški grič I, PN 9, inv. št. ČG 006 Bifacialno retuširana konica iz temno sivega roženca. Levi in desni lateralni rob sta na dorzalni in ventralni strani popolno- ma ploskovito retuširana. Vel.: dl. 3,5 cm, š. 2,8 cm, db. 0,7 cm. 7 Čateški grič I, sonda 1, kv. 3, SE 2, inv. št. ČG 007 Odlomek ustja keramične posode oranžne barve iz srednjezr- nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 18,6 cm, š. 3,9 cm, db. 0,6 cm. 8 Čateški grič I, sonda 1, kv. 5, SE 2, inv. št. ČG 008 Odlomek odebeljenega in navzven upognjenega ustja kera- mične posode oranžno-rjave barve iz srednjezrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,1 cm, š. 3,1 cm, db. 0,6 cm. 9 Čateški grič I, sonda 1, kv. 4, SE 2, inv. št. ČG 009 Odlomek ostenja keramične posode rjave barve iz srednjezr- nate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 5,4 cm, š. 3,1 cm, db. 0,7 cm. 10 Čateški grič I, sonda 1, kv. 4, SE 2, PN 3, inv. št. ČG 010 Bifacialno retuširan odlomljen odbitek iz sivo-rjavega roženca. Proksimalni del je odlomljen. Na levem lateralnem robu se na dorzalni in ventralni strani nahajajo školjkovite retuše. Vel.: dl. 2,5 cm, š. 1,3 cm, db. 0,6 cm. 68 Čateški grič, AAS 78, 2018 Sondiranje 2000 1–5 SE 1, 6–11 SE 2; merilo 1 : 1. 69 12 Čateški grič I, sonda 2, kv. 2, SE 4, inv. št. ČG 012 Odlomek bronaste pločevine. Zelo slabo ohranjen. Vel.: dl. 6,1 cm, š. 3,9 cm, db. 0,1 cm. 13 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 9, inv. št. ČG 013 Odlomek ustja in ostenja keramičnega lonca rjave barve iz grobozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokra- šen. Vel.: dl. 9 cm, š. 4,6 cm, db. 0,5 cm. 14 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 9, inv. št. ČG 014 Odlomek ostenja keramičnega lonca sive barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: nv. pr. 36 cm, db. 0,6 cm. 15 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 9, inv. št. ČG 015 Odlomek ostenja keramične posode sivo-rjave barve iz sre- dnjezrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 8,8 cm, š. 6,3 cm, db. 0,8 cm. 16 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 9, inv. št. ČG 016 Odlomek ustja keramične posode (lonca?) temno rjave barve iz srednjezrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Na zunanji površini pod ustjem horizontalna linija krožnih odtisov. Vel.: dl. 3,3 cm, š. 3,2 cm, db. 0,5 cm. 17 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 9, inv. št. ČG 017 Odlomek ostenja keramičnega predmeta rjave barve iz gro- bozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: nv. pr. 8,8 cm, v. 4,3 cm,db. 0,9 cm. 18 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 9, inv. št. ČG 018 Odlomek ostenja keramične posode oranžno-rjave barve iz srednjezrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na zunanji strani so horizontalno razporejeni vtisnjeni pasovi. Vel.: dl. 4,8 cm, š. 4,8 cm, db. 0,6 cm. 70 Čateški grič, AAS 78, 2018 12 SE 4, 13–18 SE 9; 14 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 71 19 Čateški grič I, sonda 2, kv. 4, SE 9, PN 39, inv. št. ČG 019 Bronasta pločevina, 7 odlomkov. Zelo slabo ohranjena. Vel.: dl. 1,3 cm, š. 1 cm. 20 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 9, PN 46, inv. št. ČG 020 Odlomek bronaste pločevine. Slabo ohranjen. Vel.: dl. 1,7 cm, š. 1,6 cm, db. 0,2 cm. 21 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 9, PN 7, inv. št. ČG 021 Odlomek bronaste pločevine. Slabo ohranjen. Vel.: dl. 1,6 cm, š. 1,6 cm. 22 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 9, inv. št. ČG 022 Odlomek hišnega lepa oranžno-sive barve iz srednjezrnate lončarske mase. Žganje je stihijsko. Na eni strani so vidni glo- boki odtisi. Vel.: dl. 14,2 cm, š. 13,5 cm, db. 3,6 cm. 23 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 9, inv. št. ČG 023 Odlomek hišnega lepa oranžne barve iz srednjezrnate lončar- ske mase. Žganje je oksidacijsko. Na eni strani so vidni globoki odtisi. Vel.: dl. 5,2 cm, š. 3,9 cm, db. 2,1 cm. 24 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 9, inv. št. ČG 24 Odlomek hišnega lepa oranžne barve iz srednjezrnate lončar- ske mase. Žganje je oksidacijsko. Na eni strani so vidni globoki odtisi. Vel.: dl. 5,1 cm, š. 8,5 cm, db. 5 cm. 25 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 9, inv. št. ČG 25 Odlomek hišnega lepa oranžne barve iz grobozrnate lončar- ske mase. Žganje je oksidacijsko. Na eni strani so vidni globoki odtisi. Vel.: dl. 11 cm, š. 7,6 cm, db. 5,3 cm. 72 Čateški grič, AAS 78, 2018 SE 9; merilo 1 : 2. 73 26 Čateški grič I, sonda 1, kv. 4, SE 13, PN 47, inv. št. ČG 34 Čateški grič I, sonda 2, kv. 9, SE 16, inv. št. ČG 034 026 Odlomek ostenja keramične posode sivo-rjave barve iz Odlomek ostenja keramične posode oranžne in sivo-rjave drobnozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Na barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je stihijsko. zunanji površini je okras izveden z vbodi in vrezi. Vel.: dl. Zunanja površina je okrašena z vrezi in vbodi. Vel.: dl. 3,7 cm, 3,7 cm, š. 2,6 cm, db. 0,6 cm. š. 3,1 cm, db. 0,7 cm. 35 Čateški grič I, sonda 2, kv. 9, SE 16, inv. št. ČG 035 27 Čateški grič I, sonda 1, kv. 3, SE 13, inv. št. ČG 027 Odlomek ustja keramične posode (lonec?) oranžno-rjave Odlomek ostenja z ročajem oranžno-rjave barve iz grobozr- barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: Neokrašen. Vel.: dl. 27,2, š. 3,7 cm, db. 0,7 cm. dl. 5,1 cm, š. 4 cm, db. 0,6 cm. 36 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 16, inv. št. ČG 036 28 Čateški grič I, kv. 4, SE 13, inv. št. ČG 028 Odlomek ustja in ostenja keramičnega lonca oranžne barve iz Odlomek ustja keramične posode rjave barve iz drobnozrnate srednjezrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokra- lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. šen. Vel.: dl. 16,2 cm, š. 4,7 cm, db. 0,6 cm. 3,5 cm, š. 2,6 cm, db. 0,5 cm. 29 Čateški grič I, kv. 4, SE 13, inv. št. ČG 029 Odlomek ustja keramične posode temno rjave barve iz gro- bozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,3 cm, š. 2,9 cm, db. 0,7 cm. 30 Čateški grič I, sonda 1, kv. 4, SE 13, PN 21, inv. št. ČG 020 Odlomljen odbitek z izjedo iz sivega roženca. Proksimalni del je odlomljen. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahaja retuširana izjeda. Vel.: dl. 2,1 cm, š. 1,6 cm, db. 0,7 cm. 31 Čateški grič I, sonda 1, kv. 1, SE 14, PN 19, inv. št. ČG 031 Odlomek železnega predmeta. Močno korodiran. Vel.: dl. 1,4 cm, š. 1,3 cm. 32 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 15, inv. št. ČG 032 Odlomek hišnega lepa oranžne barve iz zrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na eni strani so vidni globoki odtisi. Vel.: dl. 9,7 cm, š. 10,6 cm, db. 2,5 cm. 33 Čateški grič I, sonda 2, kv. 9, SE 16, inv. št. ČG 033 Odlomek ostenja z ročajem črne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Ob korenu ročaja je viden vrezan okras. Vel.: dl. 4,1 cm, š. 2,9 cm, db. 0,5 cm. 74 Čateški grič, AAS 78, 2018 26–30 SE 13, 31 SE 14, 32–36 SE 16; merilo 1 : 2. 75 37 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 16, inv. št. ČG 037 44 Čateški grič I, sonda 2, kv. 9, SE 16, inv. št. ČG 044 Odlomek ustja in ostenja keramičnega lonca sive barve iz Odlomek ostenja keramične posode črno-rjave barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. srednjezrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Na Vel.: dl. 16,6 cm, š. 1,9 cm, db. 0,5 cm. zunanji strani je modeliran horizontalni držaj. Vel.: dl. 4,1 cm, š. 4,8 cm, db. 0,5 cm. 38 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 16, inv. št. ČG 038 Odlomek ustja keramične posode svetlo sive barve iz finozr- nate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: 10,9 cm, š. 2 cm, db. 0,5 cm. 39 Čateški grič I, sonda 2, kv. 9, SE 16, inv. št. ČG 039 Odlomek ustja keramične posode črno-rjave barve iz sre- dnjezrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,2 cm, š. 3,2 cm, db. 0,4 cm. 40 Čateški grič I, sonda 2, kv. 9, SE 16, inv. št. ČG 040 Odlomek ustja keramične posode črno-rjave barve iz grobozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Na zunanji strani so odtisi pod ustjem razporejeni v horizontalno linijo. Vel.: dl. 7,6 cm, š. 2,8 cm, db. 0,5 cm. 45 Čateški grič I, sonda 2, kv. 9, SE 16, inv. št. ČG 045 Odlomek ostenja z ročajem rjave barve iz grobozrnate lon- čarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,6 cm, š. 2,5 cm, db. 1,1 cm. 46 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 16, inv. št. ČG 046 Odlomek ostenja keramične posode sivo-oranžne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je stihijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,7 cm, š. 2,9 cm, db. 0,4 cm. 41 Čateški grič I, sonda 2, kv. 9, SE 16, inv. št. ČG 041 47 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 16, inv. št. ČG 047 Odlomek ustja keramične posode oranžne barve iz zrnate Odlomek ostenja keramične sklede sivo-rjave barve iz drob- lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na zunanji strani so nozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. odtisi na robu ustja razporejeni v horizontalno linijo. Vel.: dl. Vel.: dl. 9 cm, š. 4,9 cm, db. 0,6 cm. 4,4 cm, š. 2,2 cm, db. 3,6 cm. 48 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 16, inv. št. ČG 048 42 Čateški grič I, sonda 2, kv. 9, SE 16, inv. št. ČG 042 Odlomek dna in ostenja keramične posode oranžne barve iz Odlomek ustja keramične posode temno sive barve iz zrnate srednjezrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokra- lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. šen. Vel.: dl. 7,8 cm, š. 2,3 cm, db. 0,5 cm. 2,8 cm, š. 2,4 cm, db. 0,9 cm. 43 Čateški grič I, sonda 2, kv. 09, SE 16, PN 33, inv. št. ČG 043 Odlomek ustja in ostenja keramične sklede rjavo-oranžne barve iz srednjezrnate lončarske mase. Žganje je stihijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 34,6 cm, š. 5,9 cm, db. 1 cm. 76 Čateški grič, AAS 78, 2018 SE 16; 43 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 77 49 Čateški grič I, sonda 2, kv. 7, PN 40, inv. št. ČG 049 Odlomek hišnega lepa oranžne barve iz zrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na eni strani so vidni globoki odtisi. Vel.: dl. 7,9 cm, š. 9,4 cm, db. 2 cm. 50 Čateški grič I, sonda 1, kv. 2, SE 20, inv. št. ČG 050 Odlomek ustja keramične posode črno-rjave barve iz sre- dnjezrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 2,7 cm, š. 3,2 cm, db. 0,6 cm. 51 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 22, inv. št. ČG 051 Dno keramične posode. Dno je rjave barve. Izdelano je iz gro- bozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 8,8 cm, š. 2,6 cm, db. 0,5 cm. 52 Čateški grič I, sonda 1, kv 2, SE 20, PN 30, inv. št. ČG 052 Odlomljen retuširan odbitek iz sivega do svetlo rjavega rožen- ca. Distalni del je odlomljen. Talon je pokrit s korteksom. Desni lateralni rob je na dorzalni strani retuširan. Vel.: dl. 2,1 cm, š. 1,7 cm, db. 0,5 cm. 53 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 22, inv. št. ČG 053 Odlomek ustja in ostenja keramičnega lonca sive barve iz gro- bozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 23,8 cm, š. 5,1 cm, db. 0,6 cm. 54 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 22, inv. št. ČG 054 Odlomek ustja in ostenja keramičnega lonca rjavo-oranžne barve iz zrnate lončarske mase. Žganje je stihijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 11 cm, š. 5 cm, db. 0,5 cm. 55 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 22, inv. št. ČG 055 Odlomek ustja in ostenja keramičnega lonca oranžne in sive barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je stihijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 9,8 cm, š. 9,1 cm, db. 0,6 cm. 78 Čateški grič, AAS 78, 2018 49 SE 16, 50–52 SE 20, 53–55 SE 22; 53 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 79 56 Čateški grič I, sonda 2, kv. 8, 9, SE 22, inv. št. ČG 056 Odlomek ustja in ostenja keramičnega lonca sive barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 5,4 cm, š. 3,5 cm, db. 0,3 cm. 57 Čateški grič I, sonda 2, kv. 10, SE 22, inv. št. ČG 057 Odlomek ostenja keramičnega lonca sive barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: nv. pr. 36,2 cm, v. 12,2 cm,db. 0,7 cm. 58 Čateški grič I, sonda 2, kv. 8, 9, SE 22, inv. št. ČG 058 Odlomek ustja keramične posode oranžne barve iz grobozr- nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na zunanji površini so ohranjeni vertikalno usmerjeni odtisi nohtov, razporejeni v horizontalni liniji. Vel.: dl. 3,1 cm, š. 2,8 cm, db. 0,6 cm. 59 Čateški grič I, sonda 1, kv. 5, SE 27, inv. št. ČG 059 Odlomek ustja in ostenja keramične sklede sivo-rjave barve iz grobozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokra- šen. Vel.: dl. 18,6 cm, š. 7,8 cm, db. 0,6 cm. 60 Čateški grič I, sonda 1, kv. 5, SE 27, inv. št. ČG 060 Odlomek ustja keramične posode črno-rjave barve iz grobo- zrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 17,8 cm, š. 2,4 cm, db. 0,8 cm. 80 Čateški grič, AAS 78, 2018 56–58 SE 22, 59, 60 SE 27; 57 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 81 61 Čateški grič I, sonda 1, kv. 5, SE 27, inv. št. ČG 061 70 Čateški grič, SE 1, inv. št. ČG 070 Odlomek ustja keramične posode sivo-rjave barve iz drobno- Odlomek ustja keramične posode sivo-rjave barve iz finozrna- zrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: te lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. dl. 16 cm, š. 2 cm, db. 0,8 cm. 2,3 cm, š. 1,7 cm, db. 0,5 cm. 62 Čateški grič I, sonda 1, kv. 5, SE 27, inv. št. ČG 062 71 Čateški grič, SE 1, inv. št. ČG 071 Odlomek ostenja keramične posode svetlo rjave barve iz Odlomek ustja in ostenja keramične posode oranžne barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je nepopolno redukcij- finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. sko. Na zunanji površini so ohranjeni horizontalno in poševno Vel.: dl. 3,2 cm, š. 2,8 cm, db. 0,7 cm. usmerjeni odtisi nohtov. Vel.: dl. 1,7 cm, š. 3,3 cm, db. 0,5 cm. 72 Čateški grič, SE 1, inv. št. ČG 072 Odlomek ustja keramične posode sive barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 2,5 cm, š. 1,8 cm, db. 0,5 cm. 63 Čateški grič I, sonda 1, kv. 5, SE 27, inv. št. ČG 063 Odlomek dna keramične posode črno-rjave barve iz drobno- zrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 2,6 cm, š. 2,4 cm, db. 0,6 cm. 64 Čateški grič I, sonda 1, kv. 4, SE 27, PN 12, inv. št. ČG 064 Retuširan odbitek iz svetlo sivega roženca. Talon je retuširan, raven in gladek − pokriva ga ena sama retuša. Distalni del je na ventralni strani retuširan. Levi in desni lateralni rob sta na ventralni strani retuširana. Vel.: dl. 2,5 cm, š. 2,2 cm, db. 0,6 cm. 65 Čateški grič I, sonda 1, kv. 4, SE 27, PN 10, inv. št. ČG 065 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je točkovit. Na dis- talnem delu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Vel.: dl. 3,3 cm, š. 1,5 cm, db. 0,7 cm. 66 Čateški grič I, sonda 1, kv 5, SE 27, PN 37, inv. št. ČG 066 Odlomljena bifacialno retuširana konica iz sivo-rjavega roženca. Distalni del je odlomljen. Na levem lateralnem robu se na dorzalni strani nahajajo ploskovite retuše. Na levem in desnem lateralnem robu se na ventralni strani nahajajo plo- skovite retuše. Vel.: dl. 2,5 cm, š. 1,2 cm, db. 0,3 cm. 67 Čateški grič, sonda G, H, SE 1, inv. št. ČG 067 Odlomek ustja keramične posode sive barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 6,4 cm, š. 1,8 cm, db. 0,4 cm. 68 Čateški grič, sonda C, SE 1, inv. št. ČG 068 Odlomek ustja in ostenja keramičnega lonca oranžne barve iz zrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 21,4 cm, š. 8,6 cm, db. 0,5 cm. 69 Čateški grič, sonda B, SE 1, inv. št. ČG 069 Odlomek ustja in ostenja keramičnega lonca sivo-rjave barve iz zrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 19,8 cm, š. 4,3 cm, db. 0,5 cm. 82 Čateški grič, AAS 78, 2018 61–66 SE 27, 69–72 SE 1; merilo 1 : 2. 83 73 Čateški grič, sonda A/a, SE 1, inv. št. ČG 073 82 Čateški grič, SE 1, PN 30, inv. št. ČG 082 Odlomek ustja in ostenja keramične sklede svetlo rjave barve Retuširan odlomljen odbitek iz sivega roženca. Talon je iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokra- retuširan − dve faseti. Distalni del levega lateralnega roba je šen. Vel.: dl. 15,2 cm, š. 3,1 cm, db. 0,7 cm. odlomljen. Na distalnem delu levega lateralnega roba se na prelomu na dorzalni strani nahajajo retuše. Retuširan odbitek. 74 Čateški grič, sonda B, SE 1, inv. št. ČG 074 Vel.: dl. 1,8 cm, š. 1,8 cm, db. 0,4 cm. Odlomek ustja keramične posode. Odlomek je temno rjave barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 12 cm, š. 2,2 cm, db. 0,4 cm. 75 Čateški grič, SE 1, inv. št. ČG 075 Odlomek ustja keramične posode oranžno-rjave barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokra- šen. Vel.: dl. 3,2 cm, š. 2,7 cm, db. 0,6 cm. 76 Čateški grič, SE 1, inv. št. ČG 076 Odlomek ostenja keramične posode sivo-oranžne barve iz srednjezrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Zunanja in notranja površina sta okrašeni z vrezi in odtisi. Vel.: dl. 4,3 cm, š. 4,9 cm, db. 0,8 cm. 77 Čateški grič, SE 1, inv. št. ČG 077 Odlomek ostenja keramične posode sivo-črne barve iz grobozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Zunanja površina je okrašena. Vel.: dl. 6,6 cm, š. 5,6 cm, db. 1 cm. 78 Čateški grič, SE 1, inv. št. ČG 078 Odlomek ostenja keramične posode sivo-črne barve iz gro- bozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 9,4 cm, š. 8,6 cm, db. 0,7 cm. 79 Čateški grič, SE 1, inv. št. ČG 079 Odlomek ostenja keramične posode oranžne barve iz finozr- nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 2,5 cm, š. 2,1 cm, 0,5 cm. 80 Čateški grič, SE 1, inv. št. ČG 080 Odlomek dna keramične posode rjavo-oranžne barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je stihijsko. Vel.: dl. 4,6 cm, š. 1,4 cm, db. 0,7 cm. 81 Čateški grič, SE 1, PN 2, inv. št. ČG 081 Praskalo na odlomljenem odbitku iz sivega roženca. Talon je retuširan − gladek. Na distalnem delu se na dorzalni strani na- haja retuširano čelo praskala. Odbitek kaže sledi izpostavlje- nosti visoki temperaturi − verjetno ognju. Praskalo na odbitku. Vel.: dl. 1,9 cm, š. 1,7 cm, db. 0,8 cm. 84 Čateški grič, AAS 78, 2018 SE 27; merilo 1 : 2. 85 83 Čateški grič, sonda A, SE A02, inv. št. ČG 083 Odlomek ustja keramičnega lonca oranžne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 11 cm, š. 3,1 cm, db. 0,4 cm. 84 Čateški grič, sonda A, SE A02, inv. št. ČG 084 Odlomek ustja keramične posode (lonca?) oranžne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,2 cm, š. 2,3 cm, db. 0,7 cm. 85 Čateški grič, sonda A, SE A02, inv. št. ČG 085 Odlomek ustja keramične posode oranžne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,2 cm, š. 2,3 cm, db. 0,5 cm. 86 Čateški grič, sonda A, SE A02, inv. št. ČG 086 Odlomek ustja keramične posode sivo-rjave barve iz zrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 6,2 cm, š. 4 cm, db. 0,6 cm. 87 Čateški grič, sonda A/a, SE A02, inv. št. ČG 087 Odlomek ustja keramične posode črno-rjave barve iz drobno- zrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,2 cm, š. 2,7 cm, db. 0,5 cm. 88 Čateški grič, sonda A, SE A02, inv. št. ČG 088 Odlomek ustja keramične posode sivo-rjave barve iz finozrna- te lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,1 cm, š. 5,2 cm, db. 0,6 cm. 89 Čateški grič, sonda A, SE A02, inv. št. ČG 089 Odlomek trakastega ročaja oranžne barve iz finozrnate lon- čarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 2,7 cm, š. 8,3 cm, db. 0,8 cm. 90 Čateški grič, sonda A/a, SE A02, inv. št. ČG 090 Odlomek keramične uteži trikotne oblike. Utež je oranžne barve. Izdelana je iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na sredini je prevrtana luknja. Vel.: dl. 5 cm, š. 4,3 cm, db. 2,3 cm. 91 Čateški grič, sonda A, SE A02, PN 34, inv. št. ČG 091 Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon je pokrit s kor- teksom. Na distalnem delu levega lateralnega roba se na dorzalni strani nahaja retuširana izjeda. Na dorzalni strani je na odbitku prilepljen sediment. Odbitek z izjedo. Vel.: dl. 1,7 cm, š. 2,3 cm, db. 0,4 cm 92 Čateški grič, sonda A, SE A02, PN 35, inv. št. ČG 092 Praskalo na odlomku odbitka iz temno sivega roženca. Talon ni ohranjen. Na distalnem delu ter na distalnem delu desnega lateralnega roba se na dorzalni strani nahaja retuširano čelo praskala. Praskalo. Vel.: dl. 1,9 cm, š. 1,2 cm, db. 0,9 cm. 93 Čateški grič, sonda A, SE A03, inv. št. ČG 093 Odlomek ustja in ostenja keramičnega lonca. Pod ustjem je horizontalno modelirano rebro sive barve iz grobozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 16,2 cm, š. 4,6 cm, db. 0,8 cm. 86 Čateški grič, AAS 78, 2018 83–92 SE A2, 93 SE A3 = B2; merilo 1 : 2. 87 94 Čateški grič, sonda A, SE A03, inv. št. ČG 094 Odlomek ustja keramične posode sive barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 3,4 cm, š. 2,8 cm, db. 0,4 cm. 95 Čateški grič, sonda A, SE A03, inv. št. ČG 095 Odlomek ustja keramične posode sivo-rjave barve iz zrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,5 cm, š. 4,4 cm, db. 0,6 cm. 96 Čateški grič, sonda A, SE A03, inv. št. ČG 096 Odlomek ustja keramične posode svetlo rjave barve iz zrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 6,5 cm, š. 3,4 cm, db. 0,6 cm. 97 Čateški grič, sonda A, SE A03, inv. št. ČG 097 Odlomek trakastega ročaja oranžno sive barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je stihijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 2,7 cm, š. 6,6 cm, db. 0,5 cm. 98 Čateški grič, sonda A, SE A03, PN 9, inv. št. ČG 098 Praskalo na odlomljenem odbitku iz sivega črtastega roženca. Talon je pokrit s prepernino (korteks?). Na distalnem delu se na dorzalni strani nahaja retuširano čelo praskala. Na distal- nem delu je na ventralni strani odbitek stanjšan. Na distalnem delu levega lateralnega roba se na ventralni strani nahajajo retuše. Vel.: dl. 3,1 cm, š. 1,6 cm, db. 0,9 cm. 99 Čateški grič, sonda B, SE B02, inv. št. ČG 099 Odlomek ustja in ostenja keramičnega lonca oranžne barve iz zrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 13 cm, š. 5,5 cm, db. 0,5 cm. 100 Čateški grič, sonda B, SE B02, inv. št. ČG 100 Odlomek ustja keramične posode oranžne barve iz grobozr- nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 5,6 cm, š. 3,3 cm, db. 0,7 cm. 101 Čateški grič, sonda B, SE B02, inv. št. ČG 101 Odlomek ustja in ostenja keramičnega lonca rjave barve iz grobozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Ohranje- no je horizontalno rebro.Vel.: dl. 21 cm, š. 4,3 cm, db. 0,8 cm. 88 Čateški grič, AAS 78, 2018 94–98 SE B2 = A3, 99–101 SE B2; merilo 1 : 2. 89 102 Čateški grič, sonda B, SE B02, inv. št. ČG 102 Odlomek ustja keramične posode oranžne barve iz drobnozr- nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 3,8 cm, š. 1,5, db. 0,7 cm. 103 Čateški grič, sonda B, SE B02, inv. št. ČG 103 Odlomek ustja keramične posode rjave barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,4 cm, š. 1,6 cm, db. 0,5 cm. 104 Čateški grič, sonda B, SE B02, inv. št. ČG 104 Odlomek ustja keramične posode rjave barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 3,9 cm, š. 2,3, db. 0,7 cm. 105 Čateški grič, sonda B, SE B02, inv. št. ČG 105 Odlomek ustja keramične posode sivo-črne barve iz finozrna- te lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,7 cm, š. 2,8 cm, db. 0,5 cm. 106 Čateški grič, sonda B, SE B02, inv. št. ČG 106 Odlomek dna keramične posode oranžne barve iz drobnozr- nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 3,9 cm, š. 1,4 cm, db. 0,7 cm. 107 Čateški grič, sonda B, SE B02, inv. št. ČG 107 Odlomek keramičnega pokrova. Pokrov je črno-sive barve iz zrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,8 cm, š. 5,8 cm, db. 0,7 cm. 108 Čateški grič, sonda B, SE B02, inv. št. ČG 108 Odlomek keramične uteži štirikotnega preseka. Ena površina je okrašena z vrezi. Površina je oranžne barve. Izdelana je iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je stihijsko. Vel.: dl. 5,5 cm, š. 7,7 cm, db. 4,2 cm. 90 Čateški grič, AAS 78, 2018 SE B2 = A3; merilo 1 : 2. 91 109 Čateški grič, sonda B, SE B02, inv. št. ČG 109 116 Čateški grič, sonda C, SE C02, PN 14, inv. št. ČG 116 Odlomek podolgovate keramične uteži. Površina je oranžne Praskalo na retuširani klini. Praskalo na odlomljeni klini iz sve- barve. Izdelana je iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je tlo sivega roženca. Talon ni ohranjen. Na distalnem delu se na oksidacijsko. Vel.: dl. 7,6 cm, š. 7 cm, db. 4,6 cm. dorzalni strani nahaja retuširano čelo praskala. Na distalnem delu levega lateralnega roba se na dorzalni strani nahajajo 110 Čateški grič, sonda B, SE B02, inv. št. ČG 110 retuše. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba se na Posrebrena bronasta ploščica okrogle oblike. Na sredini je dorzalni strani nahaja retuširana izjeda. Na proksimalnem delu preluknjana. Na zunanji strani je okrašena s pikicami, razpore- levega lateralnega roba se na ventralni strani nahajajo manjša jenimi v krog ob robu ploščice in v obliki ravnih in spiraloidnih retuširana izjeda in nekaj manjših retuš. Vel.: dl. 3,1 cm, š. črt v notranjosti. Vel.: dl. 3,9 cm, š. 3,6 cm, db. 0,1 cm. 1,2 cm, db. 0,5 cm. 111 Čateški grič, sonda B, SE B02, PN 17, inv. št. ČG 111 Retuširan odbitek iz svetlo sivega roženca. Smer odbijanja ni določljiva. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba se na dorzalni strani nahajajo drobtinčaste retuše. Retuširan odbitek. Vel.: dl. 2,6 cm, š. 1,1 cm, db. 0,8 cm. 112 Čateški grič, sonda B, SE B02, PN 24, inv. št. ČG 112 Krožni segment, izdelan iz odlomka kline iz svetlo sivorjave- ga roženca. Talon ni določljiv. Na proksimalnem delu, levem lateralnem robu in distalnem delu je izdelan strm hrbet, kratka prečna retuša, kratki rob in dolga prečna retuša so retuširani s strmo retušo. Na distalnem delu desnega lateralnega roba so na dorzalni in ventralni strani vidne zagladitve − verjetno posledica uporabe. Vel.: dl. 1,9 cm, š. 1 cm, db. 0,3 cm. 113 Čateški grič, sonda B, SE B03, inv. št. ČG 113 Odlomek ustja keramične posode svetlo rjave barve iz zrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 3,1 cm, š. 3,7 cm, db. 0,5 cm. 114 Čateški grič, sonda B, SE B03, inv. št. ČG 114 Odlomek ustja keramične posode rjave barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,4 cm, š. 3,9 cm, db. 0,4 cm. 115 Čateški grič, sonda B, SE B04, PN 19, inv. št. ČG 115 Jedro iz sivega do sivo-rjavega roženca. Jedro je unipolarno. Udarna površina je pripravljena − retuširana. Jedro. Vel.: dl. 2,5 cm, š. 3 cm, db. 2,2 cm. 92 Čateški grič, AAS 78, 2018 SE B2 = A3; merilo 1 : 2. 93 117 Čateški grič, sonda C, SE C08, inv. št. ČG 117 Odlomek ustja in ostenja keramičnega lonca rjavo-oranžne barve iz zrnate lončarske mase. Žganje je nepopolno redukcij- sko. Neokrašen. Vel.: dl. 21 cm, š. 14,9 cm, db. 0,7 cm. 118 Čateški grič, sonda C, SE C08, inv. št. ČG 118 Retuširan odbitek iz rjavega roženca. Talon je retuširan − gladek. Na distalnem in srednjem delu desnega lateralnega roba se na dorzalni strani nahajajo retuše. Na distalnem delu levega lateralnega roba se na dorzalni strani nahajajo retuše. Ohranjen je korteks. Na ventralni strani je na odbitek prile- pljen sediment. Vel.: dl. 4,5 cm, š. 4,2 cm, db. 1,7 cm. 119 Čateški grič, sonda D1, SE E01, inv. št. ČG 119 Odlomek ustja keramične posode rdeče-oranžne barve iz grobozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokra- šen. Vel.: dl. 4,2 cm, š. 2,3 cm, db. 0,6 cm. 120 Čateški grič II, kv. B, C/3, 4, SE 1, inv. št. ČG 120 Odlomek ustja keramične posode rjave barve iz zrnate lon- čarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 2,6 cm, š. 6,8 cm, db. 1,2 cm. 121 Čateški grič II, kv. A, B, C, SE 1, inv. št. ČG 121 Odlomek dna keramične posode sive barve iz zrnate lončar- ske mase. Neokrašen. Vel.: dl. 9,4 cm, š. 5 cm, db. 1 cm. 122 Čateški grič II, SE 31, PN 2, inv. št. ČG 122 Odlomek ustja in ostenja keramične sklede temno rjave barve. Notranja površina je svetlejša iz drobnozrnate lončarske mase z dodatkom sljude. Žganje je redukcijsko. Notranja površina in rob ustja sta okrašena z brazdastim vrezom, notranja tudi z odtisi. Vel.: pr. u. 14,8 cm, vel. odl.: dl. 4,8 cm, š. 4,9 cm, db. 0,7 cm. Objava: Guštin, Olić 2003, 111. 94 Čateški grič, AAS 78, 2018 117, 118 SE C8, 119 SE D1, izkopavanje 2003 120, 121 SE 1, 122 SE 31; merilo 1 : 2. 95 123 Čateški grič II, SE 31/1, inv. št. ČG 123 Odlomek dna keramične posode. Odlomek je svetlo rjave barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 9,8 cm, š. 2 cm, db. 0,9 cm. 124 Čateški grič II, SE 31/2, inv. št. ČG 124 Odlomek dna in ostenja keramične posode oranžne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 5,1 cm, š. 5,1 cm, db. 0,1 cm. 125 Čateški grič II, SE 31, PN 1, inv. št. ČG 125 Odlomek dna kamnite posode. Kamen je rjave barve in glajen. Vel.: dl. 13,3 cm, š. 5,6 cm, db. 2,5 cm. 126 Čateški grič II, SE 32, PN 3, inv. št. ČG 126 Odlomek ustja in ostenja keramične sklede rjavo-oranžne barve iz drobnozrnate lončarske mase z dodatkom sljude in redkimi primesmi velikosti do 0,2 cm. Žganje je oksidacijsko. Notranja površina in rob ustja sta okrašena z brazdastim vrezom in odtisi. Vel.: dl. 4,7 cm, š. 5,1 cm, db. 0,7 cm. 127 Čateški grič II, SE 32/2, inv. št. ČG 127 Odlomek ustja in ostenja keramične posode (lonca) oranžne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 3,1 cm, š. 2,9 cm, db. 0,8 cm. 128 Čateški grič II, SE 32, inv. št. ČG 128 Odlomek dna keramične posode oranžno-rjave barve iz gro- bozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 7,4 cm, š. 4,4 cm, dl. 0,7 cm. 129 Čateški grič II, SE 32/3, inv. št. ČG 129 Odlomek dna keramične posode. Dno je ravno, oranžne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 7,9 cm, š. 2 cm, db. 0,3 cm. 96 Čateški grič, AAS 78, 2018 123 SE 31/1, 124 SE 31/2, 125 SE 31, 126, 128 SE 32, 127 SE 32/2, 129 SE 32/3; merilo 1 : 2. 97 130 Čateški grič II, SE 32/1, inv. št. ČG 130 135 Čateški grič II, SE 33, PN 4, inv. št. ČG 135 Odlomek dna keramične posode. Dno je ravno, sive barve iz Odlomek ustja in ostenja keramične posode (lonca) črno-rjave finozrnate lončarske mase z veliko sljude. Žganje je redukcij- barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. sko. Neokrašen. Vel.: dl. 9,2 cm, š. 1,7 cm, db. 0,6 cm. Posoda je okrašena. Na zunanji površini je pod ustjem vrsta odtisov. Na prehodu v rame posode je viden ostanek 131 Čateški grič II, SE 32, inv. št. ČG 131 modeliranega rebra z odtisom. Vel.: dl. 18,8 cm, š. 7,2 cm, db. Odlomek ostenja keramične posode svetlo rjave barve iz 0,6 cm. finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na zunanji površini je okras vtisnjenih vertikalnih linij. Vel.: dl. 3,8 cm, š. 3,9 cm, db. 0,6 cm. 132 Čateški grič II, SE 33, PN 017, inv. št. ČG 132 Odlomek ustja in ostenja keramične sklede. Izdelana je iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Rob ustja in zunanja površina sta okrašena z vrezanimi linijami. Vel.: dl. 10,6 cm, š. 4,1 cm, db. 0,7 cm. 133 Čateški grič II, SE 33, PN 6, inv. št. ČG 133 Odlomek ustja in ostenja keramične sklede temno rjave barve iz finozrnate lončarske mase z dodatkom sljude. Žganje je redukcijsko. Zunanja in notranja površina ter rob ustja so okrašeni z vrezi. Vel.: pr. u. 13,6 cm, vel. odl.: dl. 4,6 cm, š. 3,2 cm, db. 0,9 cm. 136 Čateški grič II, SE 33, PN 12, inv. št. ČG 136 Odlomek ustja in ostenja keramične posode rjave barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Na zunanji strani je pod ustjem vrsta horizontalno razporejenih odtisov. Vel.: pr. u. 13,7 cm, vel. odl.: dl. 5,2 cm, š. 4,3 cm, db. 0,6 cm. 134 Čateški grič II, SE 33, PN 7, inv. št. ČG 134 Odlomek ostenja keramične posode rjave barve iz drobnozr- nate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Zunanja površina je okrašena z vrezanimi linijami. Vel.: dl. 4,2 cm, š. 4 cm, db. 0,9 cm. 137 Čateški grič II, SE 33, PN 9, inv. št. ČG 137 Odlomek ustja in ostenja keramične posode. Zunanja in notranja površina sta rjave barve, prelom je črn iz drobnozr- nate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Na zunanji strani je pod ustjem okras horizontalno razporejenih odtisov. Vel.: dl. 4,4 cm, š. 3,1 cm, db. 0,6 cm. 98 Čateški grič, AAS 78, 2018 130 SE 32/1, 131 SE 32, 132–137 SE 33; merilo 1 : 2. 99 138 Čateški grič II, SE 33, PN 13, inv. št. ČG 138 144 Čateški grič II, SE 33, PN 10, inv. št. ČG 144 Odlomek ustja keramične posode. Zunanja in notranja povr- Odlomek ustja in ostenja keramičnega lonca. Rob ustja je šina sta rjave barve, prelom je črn. Izdelan je iz fino preči- odebeljen. Površini in prelom so črno-rjave barve iz drobnozr- ščene lončarske mase. Na zunanji strani je pod ustjem okras nate lončarske mase z redkimi primesmi sljude. Žganje je horizontalno razporejenih odtisov. Vel.: dl. 4 cm, š. 3,2 cm, db. redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 11 cm, š. 6 cm, db. 0,6 cm. 0,6 cm. 139 Čateški grič II, SE 33, PN 11, inv. št. ČG 139 Odlomek ustja in ostenja keramične posode. Barva odlomka je oranžna iz prečiščene lončarske mase. Žganje je oksidacij- sko. Na zunanji strani je pod ustjem okras horizontalno razporejenih odtisov. Vel.: dl. 3,7 cm, š. 4,8 cm, db. 0,7 cm. 145 Čateški grič II, SE 33, inv. št. ČG 145 Odlomek ostenja keramičnega lonca sive barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Na prehodu iz vratu v 140 Čateški grič II, SE 33/1, inv. št. ČG 140 ostenje po zunanji površini poteka horizontalno rebro. Vel.: dl. Odlomek ustja in ostenja keramičnega lonca oranžne barve iz 5,2 cm, š. 3,7 cm, db. 0,5 cm. finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na zunanji 146 Čateški grič II, SE 33/9, inv. št. ČG 146 strani je horizontalna kanelura. Vel.: dl. 13 cm, š. 4,5 cm, db. Odlomek ostenja keramične posode (lonca) oranžne barve iz 0,6 cm. finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na zunanji 141 Čateški grič II, SE 33/7, inv. št. ČG 141 površini pod ustjem odtisi. Vel.: nm. pr. 5,9 cm, nv. pr. 24,8 cm, Odlomek ustja in ostenja keramične posode svetlo oranžne db. 0,5 cm. barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 5,8 cm, š. 2,4 cm, db. 0,4 cm. 142 Čateški grič II, kv. C2, SE 33, inv. št. ČG 142 Odlomek ustja in ostenja keramične posode črne barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokra- šen. Vel.: dl. 3,1 cm š. 4,3 cm, db. 0,4 cm. 143 Čateški grič II, SE 33, inv. št. ČG 143 Odlomek ustja keramične posode (lonca?) sivo-rjave barve iz finozrnate lončarske mase. Neokrašen. Vel.: dl. 13 cm, š. 4,4 cm, db. 1 cm. 100 Čateški grič, AAS 78, 2018 140 SE 33/1, 141 SE 33/7, 138, 139, 142–146 SE 33; merilo 1 : 2. 101 147 Čateški grič II, SE 33/10, inv. št. ČG 147 Odlomek ostenja keramične posode (lonca). Ostenje je svetlo rjavo-oranžne barve. Izdelano je iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na zunanji površini pod ustjem odtisi. Vel.: nv. pr. 28,2 cm, dl. 9,4 cm, db. 0,9 cm. 148 Čateški grič II, kv. B3, SE 33, inv. št. ČG 148 Odlomek ostenja keramične posode (lonec?) črne barve iz fino prečiščene lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neo- krašen. Vel.: dl. 4 cm, š. 4,3 cm, db. 0,7 cm. 149 Čateški grič II, SE 33/2, inv. št. ČG 149 Odlomek ostenja keramične posode (lonca) oranžne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 8,5 cm, š. 4,3 cm, db. 0,8 cm. 150 Čateški grič II, SE 33/8, inv. št. ČG 150 Odlomek ostenja keramične posode (lonca) oranžne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 7 cm, š. 5,2 cm, db. 0,5 cm. 151 Čateški grič II, SE 33/6, inv. št. ČG 151 Odlomek ostenja keramične posode (lonca). Ostenje je oran- žne barve. Izdelano je iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na zunanji površini je horizontalen trak, sesta- vljen iz vzporednih horizontalnih vrezanih linij. Vel.: dl. 4,9 cm, š. 3,9 cm, db. 0,7 cm. 152 Čateški grič II, SE 33/4 inv. št. ČG 152 Odlomek ostenja keramične posode oranžne barve iz finozr- nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 7,7 cm, š. 5,3 cm, db. 0,9 cm. 153 Čateški grič II, SE 33/5, inv. št. ČG 153 Odlomek ustja in ostenja keramične posode oranžne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 3,4 cm, š. 5,6 cm, db. 0,9 cm. 154 Čateški grič II, kv. B/1,2, SE 33, inv. št. ČG 154 Odlomek ostenja in ročaja keramične posode črno-rjave barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 3,8 cm, š. 3,3 cm, db. 0,5 cm. 155 Čateški grič II, SE 33, inv. št. ČG 155 Odlomek ostenja posode z ročajem črne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 3,3 cm, š. 2,3 cm, db. 0,7 cm. 102 Čateški grič, AAS 78, 2018 SE 33; merilo 1 : 2. 103 156 Čateški grič II, SE 33, inv. št. ČG 156 159 Čateški grič II, kv. C2, SE 33, inv. št. ČG 159 Odlomek ročaja. Ročaj je oranžne barve iz finozrnate lončar- Odlomek trakastega ročaja keramične posode. Površini sta rja- ske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 6,7 cm, š. vi, prelom pa črne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje 10,2 cm, db. 3,5 cm. je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4 cm, š. 4,6 cm, db. 1,1 cm. 157 Čateški grič II, SE 33, PN 5, inv. št. ČG 157 160 Čateški grič II, SE 33, inv. št. ČG 160 Odlomek ostenja in ročaja keramične posode črno-rjave Odlomek dna keramičnega lonca. Dno je svetlo rjave barve. barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Izdelano je iz srednjezrnate lončarske mase. Žganje je oksida- Neokrašen. Vel.: dl. 6,7 cm, š. 9,1 cm, db. 0,7 cm, ročaj: š. cijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 12,6 cm, š. 7,4 cm, db. 0,6 cm. 3,4 cm, dl. 1,1 cm. 158 Čateški grič II, SE 33, PN 8, inv. št. ČG 158 Odlomek trakastega ročaja keramične posode. Zunanja površina je oranžno-rjava, notranjost in prelom sta črno-rjava iz srednjezrnate lončarske mase. Žganje je nepopolno redukcijsko. Ročaj je trakast in ima na zunanji strani modelira- na tri vzporedna rebra. Vel.: dl. 3,9 cm, š. 4,5 cm, db. 1,8 cm. 104 Čateški grič, AAS 78, 2018 SE 33; merilo 1 : 2. 105 161 Čateški grič II, SE 33, inv. št. ČG 161 Odlomek dna keramične posode. Odlomek je svetlo rjave barve iz grobozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,9 cm, š. 2 cm, db. 0,6 cm. 162 Čateški grič II, kv. C4, SE 37, inv. št. ČG 162 Odlomek dna keramične posode. Površini in prelom so oran- žno-rjave barve. Izdelano je iz grobozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 14,1 cm, š. 2,6 cm, db. 0,8 cm. 163 Čateški grič II, kv. B, C/3, 4, SE 33, inv. št. ČG 163 Odlomek dna keramične posode. Zunanja in notranja povr- šina sta rjave barve, prelom je črn. Izdelano je iz prečiščene lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 3,2 cm, š. 2,2 cm, db. 0,5 cm. 164 Čateški grič II, kv. B, C/3, 4, SE 33, inv. št. ČG 164 Odlomek dna keramične posode črno-rjave barve. Izdelano je iz prečiščene lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokra- šen. Vel.: dl. 2,3 cm, š. 2,1 cm, db. 0,9 cm. 165 Čateški grič II, SE 33, inv. št. ČG 165 Odlomek dna keramične posode črno-rjave barve iz grobo- zrnate lončarske mase. Žganje je stihijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 12,6 cm, š. 2,3 cm, db. 1 cm. 166 Čateški grič II, SE 33, inv. št. ČG 166 Odlomek dna keramične posode svetlo rjave barve s sivimi lisami iz grobozrnate lončarske mase. Žganje je stihijsko. Neo- krašen. Vel.: dl. 14,7 cm, š. 2,8 cm, db. 2,8 cm. 167 Čateški grič II, SE 33/3, inv. št. ČG 167 Odlomek dna keramične posode oranžne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 3,3 cm, š. 2,5 cm, db. 0,5 cm. 168 Čateški grič II, SE 33, inv. št. ČG 168 Odlomek dna keramične posode sivo-rjave barve iz finozrna- te lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 6,7 cm, š. 1,9 cm, db. 0,8 cm. 169 Čateški grič II, SE 33, PN 14, inv. št. ČG. 169 Kamnito orodje. Na dorzalni strani je retuša na lateralnem robu. Ventralna stran je površinsko v celoti retuširana. Vel.: dl. 2,2 cm, š. 4 cm, db. 1,1 cm. 170 Čateški grič II, kv. D5, SE 37, inv. št. ČG 170 Odlomek ustja in ostenja keramičnega lonca. Zunanja površi- na je rjava, notranja površina in prelom sta črna iz srednjezr- nate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 15,8 cm, š. 14 cm, db. 0,5 cm. 106 Čateški grič, AAS 78, 2018 161, 163–166, 168, 169 SE 33, 167 SE 33/3, 162, 170 SE 37; merilo 1 : 2. 107 171 Čateški grič II, kv. D5, SE 37, inv. št. ČG 171 Odlomek dna in ostenja keramične posode. Zunanja površina je rjava. Prelom in notranja površina sta črne barve. Izdelano je iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokra- šen. Vel.: dl. 11,8 cm, š. 5,2 cm, db. 0,9 cm. 172 Čateški grič II, sonda B2, SE 33, inv. št. ČG 172 Odlomek dna in ostenja keramične posode (lonca?) črne barve iz drobno zrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 14 cm, š. 3,3 cm, db. 0,9 cm. 173 Čateški grič II, SE 67, inv. št. ČG 173 Odlomljen retuširan odbitek iz svetlo sivega močno prepere- lega tufa. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu de- snega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo retuše. Na levem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo retuše. Vel.: dl. 5,7 cm, š. 5,8 cm, db. 1,7 cm. 174 Čateški grič II, sonda 2, SE 73, inv. št. ČG 174 Odbitek z drobtinčasto retušo in izjedama iz zelenkastega roženca. Talon je gladek − pokrit s korteksom. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani in na distalnem delu desnega lateral- nega roba na dorzalni strani se nahajata retuširani izjedi. Vel.: dl. 1,6 cm, š. 1,2 cm, db. 0,6 cm. 175 Čateški grič II, SE 101, inv. št. ČG 175 Odlomek ustja in ostenja keramične posode rjave barve. Izde- lan je iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na zunanji strani ustja je okras izdelan s pravilno razporejeni- mi odtisi. Vel.: dl. 4,5 cm, š. 4,3 cm, db. 1,6 cm. 176 Čateški grič II, SE 103, inv. št. ČG 176 Odlomek ustja in trakastega ročaja keramične posode rjave barve. Posoda je izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 8,9 cm, š. 1,7, db. 0,3 cm, ročaj: š. 2,5 cm, db. 0,7 cm. 177 Čateški grič II, SE 103, inv. št. ČG 177 Odlomek dna in dela ostenja keramične posode oranžne barve. Posoda je izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašena. Vel.: dl. 14 cm, š. 3,4 cm, db. 0,9 cm. 178 Čateški grič II, SE 103, inv. št. ČG 178 Odlomek ostenja keramične posode. V ostenju je odprtina okrogle oblike oranžno-rjave barve. Izdelan je iz drobno- zrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen, preluknjan. Vel.: dl. 4,1 cm, š. 4,5 cm, db. 0,6 cm. 108 Čateški grič, AAS 78, 2018 172 SE 33, 171 SE 37, 173 SE 67, 174 SE 73, 175 SE 101, 176–178 SE 103; merilo 1 : 2. 109 179 Čatež − Sv. Jurij, SE 1, inv. št. ČSJ 179 Odlomek ustja in ostenja keramične sklede rjave barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokra- šen. Vel.: dl. 18,6 cm, š. 4,1 cm, db. 0,6 cm. 180 Čatež − Sv. Jurij, SE 2, inv. št. ČSJ 180 Odlomek ustja keramične posode rjave barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 5 cm, š. 2,9 cm, db. 0,7 cm. 181 Čatež − Sv. Jurij, SE 74, inv. št. ČSJ 181 Odlomek ostenja keramičnega lonca rjave barve iz drobnozr- nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: nv. pr. 11,3 cm, š. 4,4 cm, db. 0,6 cm. 182 Čatež − Sv. Jurij, SE 2, inv. št. ČSJ 182 Odlomek ostenja keramične posode sive barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 3,8 cm, š. 3 cm, db. 0,4 cm. 183 Čatež − Sv. Jurij, SE 2, inv. št. ČSJ 183 Odlomek dna in ostenja keramične posode na nogi sive barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokra- šen. Vel.: nv. pr. 18 cm, nv. pr. u. 13 cm, dl. 3 cm, db. 0,9 cm. 184 Čatež − Sv. Jurij, SE 2, inv. št. ČSJ 184 Odlomek dna in ostenja keramične posode (lonca?) rjave barve iz grobozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 8,8 cm, š. 8,9 cm, db. 1 cm. 185 Čatež − Sv. Jurij, SE 2, inv. št. ČSJ 185 Odlomek dna keramične posode rjave barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,4 cm, š. 1,9 cm, db. 0,9 cm. 186 Čatež − Sv. Jurij, SE 2, inv. št. ČSJ 186 Odlomek dna in ostenja keramične posode (lonca?) oranžno- -rjave barve iz grobozrnate lončarske mase. Žganje je oksida- cijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 11,9 cm, š. 3,6 cm, db. 1 cm. 187 Čatež − Sv. Jurij, SE 2, inv. št. ČSJ 187 Odlomek dna in ostenja keramične posode rjave barve iz gro- bozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 9,8 cm, š. 3,7 cm, db. 0,9 cm. 188 Čatež − Sv. Jurij, SE 74, inv. št. ČSJ 188 Odlomek dna keramične posode rjave barve iz drobnozrnate lončarske mase, prelom je črne barve. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 11 cm, š. 2 cm, db. 0,7 cm. 110 Čateški grič, AAS 78, 2018 179 SE 1, 180–187 SE 2 = 74, 188 SE 74; merilo 1 : 2. 111 189 Čatež − Sv. Jurij, SE 2, inv. št. ČSJ 189 193 Čatež − Sv. Jurij, SE 7, inv. št. ČSJ 193 Odlomek noge keramične posode rjavo-oranžne barve iz Odlomek ustja keramične posode črno-rjave barve iz zrnate finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. Vel.: dl. 2 cm, š. 3,4 cm, db. 1,3 cm. 2,7 cm, š. 1,6 cm, db. 0,4 cm. 190 Čatež − Sv. Jurij, SE 2, inv. št. ČSJ 190 Odlomek obdelanega kamna rdeče-rjave barve. Kamen je podolgovate oblike in ožji v zgornjem delu. Na obeh koncih je odlomljen. Vel.: dl. 3,3 cm, š. 7,5 cm, db. 1,8 cm. 194 Čatež − Sv. Jurij, SE 7, inv. št. ČSJ 194 Odlomek dna in ostenja keramičnega lonca temno oranžne barve z rjavimi lisami iz grobozrnate lončarske mase. Žganje je nepopolno redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 6,4 cm, š. 5,7 cm, db. 0,5 cm. 191 Čatež − Sv. Jurij, SE 74, inv. št. ČSJ 191 Odlomek ustja in ostenja steklene posode (skleda?). Steklo je svetlo zelene barve. Na zunanji strani je vertikalno rebro. Vel.: dl. 2,6 cm, š. 3,1 cm, db. 0,3 cm. 195 Čatež − Sv. Jurij, SE 7, inv. št. ČSJ 195 Odlomek dna in ostenja keramične posode temno sive barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Na zunanji površini sta ohranjeni dve vrezani horizontalni liniji. Vel.: dl. 9,6 cm, š. 6,9 cm, db. 0,6 cm. 192 Čatež − Sv. Jurij, SE 7, inv. št. ČSJ 192 Odlomek ustja keramične posode rjave barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 18,8 cm, š. 1,9 cm, db. 0,4 cm. 112 Čateški grič, AAS 78, 2018 189–191 SE 2 = 74, 192–195 SE 7; merilo 1 : 2. 113 196 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 196 202 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 202 Odlomki ustja ter dna in ostenja keramičnega lonca. Odlomki Odlomek ustja keramične posode črne barve iz drobnozrnate so rjavo-oranžne barve. Lonec je izdelan iz srednjezrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: v. 2,4 cm, š. 1,6 cm, db. 0,4 cm. 17,8 cm, pr. u. 15,8 cm, pr. d. 8,9 cm, db. 0,5 cm. 203 Čatež − Sv. Jurij, SE 11, inv. št. ČSJ 203 Odlomek ustja in ostenja keramične sklede temno sive barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neo- krašen. Vel.: dl. 17,4 cm, š. 1,9 cm, db. 0,4 cm. 197 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 197 Odlomek ustja keramičnega lonca črne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 16,4 cm, š. 2,5 cm, db. 0,5 cm. 198 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 198 Odlomek ustja keramičnega lonca oranžne barve iz drobno- zrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 16,8 cm, š. 2,5 cm, db. 0,4 cm. 199 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 199 Odlomek ustja keramične posode svetlo rjave barve iz finozr- nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 3,5 cm, š. 2,1 cm, db. 0,3 cm. 200 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 200 Odlomek ustja keramične posode črno-rjave barve iz drobno- zrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 15,6 cm, š. 1,4 cm, db. 0,4 cm. 201 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 201 Odlomek ustja keramične posode črne barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 2 cm, š. 1,7 cm, db. 0,3 cm. 114 Čateški grič, AAS 78, 2018 SE 11 = 73; merilo 1 : 2. 115 204 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 204 210 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 210 Odlomek ostenja keramičnega lonca svetlo rjave barve iz Odlomek trakastega ročaja keramične posode svetlo oranžne finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na zunanji barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. površini je na prehodu v trebuh posode horizontalni pas, se- Zunanja površina je okrašena z globokimi vbodi. Vel.: dl. stavljen iz vrezanih linij. Vel.: dl. 3,5 cm, š. 2,3 cm, db. 0,3 cm. 4,4 cm, š. 6 cm, db. 1,4 cm. 205 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 205 Odlomek ostenja keramične posode (lonca?) oranžne barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na zunanji površini je okras horizontalno razporejenih odtisov. Vel.: dl. 6,5 cm, š. 5,4 cm, db. 0,8 cm. 211 Čatež − Sv. Jurij, SE 11, inv. št. ČSJ 211 Odlomek dna in ostenja keramične posode sive barve s temno sivimi lisami iz grobozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Po zunanji površini so v pravilnih razmakih vreza- 206 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 206 ne horizontalne linije. Vel.: dl. 10,1 cm, š. 9,2 cm, db. 0,5 cm. Odlomek ostenja keramične posode oranžne barve iz finozr- nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na zunanji strani je okras: horizontalno rebro z odtisi. Vel.: dl. 2 cm, š. 2,6 cm, db. 0,4 cm. 207 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 207 Odlomek ostenja keramične posode oranžne barve iz fino- zrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na zunanji površini je ohranjena vdolbina. Vel.: dl. 5,2 cm, š. 2,9 cm, db. 0,6 cm. 208 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 208 Odlomek ostenja keramične posode oranžne barve iz finozr- nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,6 cm, š. 3,7 cm, db. 0,6 cm. 209 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 209 Odlomek ostenja keramične posode oranžne barve iz finozr- nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4 cm, š. 2,9 cm, db. 0,6 cm. 116 Čateški grič, AAS 78, 2018 SE 11 = 73; merilo 1 : 2. 117 212 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 212 220 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 220 Odlomek dna keramične posode oranžne barve iz drobnozr- Odlomek ustja keramične sklede svetlo rjave barve iz nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na notranji dl. 12,4 cm, š. 1,4 cm, db. 0,8 cm. površini je ohranjen lošč rumeno-rjave barve. Neokrašen. Vel.: dl. 24 cm, š. 2,7 cm, db. 0,4 cm. 213 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 213 Odlomek dna keramične posode oranžne barve iz drobnozr- nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 10,4 cm, š. 1,1 cm, db. 0,6 cm. 214 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 214 Odlomek dna keramične posode oranžne barve iz drobnozr- nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 9,9 cm, š. 1,8 cm, db. 0,4 cm. 215 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 215 Odlomek dna keramične posode oranžne barve iz drobnozr- nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 10,9 cm, š. 1,6 cm, db. 1,6 cm. 221 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 221 216 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 216 Odlomek ustja keramičnega lonca sive barve iz finozrnate Odlomek dna in ostenja keramične posode (lonca?) oranžne lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. 3,9 cm, š. 2,7 cm, db. 0,3 cm. Neokrašen. Vel.: dl. 3,7 cm, š. 3 cm, db. 0,6 cm. 222 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 222 217 Čatež − Sv. Jurij, SE 73, inv. št. ČSJ 217 Odlomek ustja keramične posode (lonca?) črne barve iz fino- Odlomek železnega predmeta (nož?), je podolgovat in ima zrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: nepravilen, ploščat presek. Vel.: dl. 1,3 cm, š. 4,2 cm, db. 0,3 cm. dl. 3,1 cm, š. 1,6 cm, db. 0,6 cm. 223 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 223 Odlomek ustja keramične posode črno-rjave barve iz finozr- nate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 3,4 cm, š. 3,1 cm, db. 0,6 cm. 224 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 224 Odlomek ostenja keramične posode rjavo-oranžne barve. Izdelan iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na zunanji strani je vrezan horizontalen žleb. Vel.: dl. 3,7 cm, š. 7,3 cm, db. 0,5 cm. 218 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 218 Odlomek ustja keramičnega lonca rjave barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 18,8 cm, š. 2,9 cm, db. 0,6 cm. 219 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 219 Odlomek ustja keramičnega lonca oranžne barve, prelom je rjave barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je oksida- cijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 14,8 cm, š. 2,1 cm, db. 0,5 cm. 118 Čateški grič, AAS 78, 2018 212–217 SE 11 = 73, 218–224 SE 13; merilo 1 : 2. 119 225 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 225 231 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 231 Odlomek ustja keramične sklede svetlo oranžne barve iz Odlomek ustja keramične posode z ročajem. Ročaj je trakast finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na notranji in gre direktno iz ustja črne barve iz drobnozrnate lončarske površini je zelen lošč. Neokrašen. Vel.: dl. 25 cm, š. 2 cm, db. mase. Žganje je redukcijsko. Vel.: dl. 5,5 cm, š. 3,6 cm, db. 0,4 cm. 0,6 cm. 232 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 232 Odlomek dna in ostenja keramične posode svetlo rjave barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokra- šen. Vel.: dl. 4,1 cm, š. 4,2 cm, db. 0,9 cm. 233 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 233 Odlomek dna keramičnega lonca oranžno-rjave barve iz 226 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 226 finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Odlomek ustja keramične posode svetlo oranžne barve iz Vel.: dl. 10,1 cm, š. 4,1 cm, db. 0,7 cm. finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Zunanja in notranja površina sta premazani z zelenim loščem. Vel.: dl. 234 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 234 19,2 cm, š. 1,6 cm, db. 0,3 cm. Odlomek dna keramične posode sive barve iz grobozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 11 cm, š. 1,9 cm, db. 0,8 cm. 235 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 235 Odlomek dna keramične posode oranžne barve iz drobnozr- nate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 13 cm, š. 2,7 cm, db. 0,6 cm. 227 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 227 Odlomek ustja keramične sklede svetlo rjave barve, prelom je sive barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcij- sko. Na zunanji in notranji površini so sledi rdečega premaza. Neokrašen. Vel.: dl. 33,6 cm, š. 3,7 cm, db. 0,5 cm. 228 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 228 Odlomek ustja sklede ali krožnika svetlo oranžne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na notranji površini so sledi rdečega premaza. Neokrašen. Vel.: dl. 26,4 cm, š. 2 cm, db. 0,5 cm. 229 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 229 Odlomek ustja in ostenja sklede sivo-rjave barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Zunanja in notranja površina sta premazani z zelenim loščem. Na zunanji strani je na ostenju horizontalen žleb. Vel.: dl. 14,4 cm, š. 3,9 cm, db. 0,7 cm. 230 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 230 Odlomek ustja keramične posode črne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 2,4 cm, š. 2,2 cm, db. 0,6 cm. 120 Čateški grič, AAS 78, 2018 SE 13; 227 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 121 236 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 236 241 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 241 Odlomek dna keramične posode svetlo oranžne barve iz Bronast gumb okrogle oblike. Na zunanji strani je zelo slabo finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na notranji ohranjen okras, izveden z vtisnjenimi pikicami. Pr. 2 cm, strani sta rdeč premaz in poslikava z belo barvo. Vel.: dl. db. 1 cm. 14,2 cm, š. 1,7 cm, db. 0,7 cm. 242 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 242 Želez predmet (žebelj?). Predmet je močno korodiran. Zgornji del je trikotne oblike, v spo- dnjem delu je zaobljen, presek je kvadraten. 237 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 237 Vel.: dl. 6,4 cm, db. 0,4 cm. Odlomek dna keramične posode črno-rjave barve iz finozrna- 243 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. te lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. ČSJ 243 9,9 cm, š. 1,9 cm, db. 0,4 cm. Železni predmet (žebelj?). Predmet je 238 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 238 močno korodiran. Zgornji del pred- Odlomek dna keramične posode svetlo rjave barve iz grobo- meta je odebeljen, presek je pravo- zrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: koten. Vel.: dl. 6,6 cm, nv. db. 4,2 cm, dl. 12,1 cm, š. 1,9 cm, db. 0,8 cm. nm. db. 0,2 cm. 239 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 239 244 Čatež − Sv. Jurij, SE Pečnica. Odlomek roba in ostenja pečnice. Barva ostenja je 13, inv. št. ČSJ 244 oranžna. Izdelana je iz finozrnate lončarske mase. Žganje je Železen predmet. Predmet oksidacijsko. Na zunanji strani je zelen lošč. Zunanja površina je močno korodiran. je okrašena z vrezi. Vel.: dl. 12,5 cm, š. 6,3 cm, db. 1,7 cm. Zgornji del je debelejši in je verjetno odlomljen. V spodnjem delu se zoži. Presek je ovalen. Vel.: dl. 9,9 cm, nv. db. 0,9 cm, nm. db. 0,7 cm. 245 Čatež − Sv. Jurij, SE 59, inv. št. ČSJ 245 Odlomek ustja in ostenja keramičnega lonca črno-sive barve iz 240 Čatež − Sv. Jurij, SE 13, inv. št. ČSJ 240 srednjezrnate lončarske Pečnica. Odlomek ostenja pečnice. Barva ostenja je oranžna mase. Žganje je redukcij- in izdelano je iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksida- sko. Zunanja površina je cijsko. Na zunanji strani je zelen lošč. Zunanja površina je okrašena z vrezanimi okrašena z vrezi. Vel.: dl. 4,2 cm, š. 3,8 cm, db. 1,2 cm. horizontalnimi linijami in valovnicami. Vel.: dl. 12,8 cm, š. 5,7 cm, db. 0,6 cm. 122 Čateški grič, AAS 78, 2018 236–244 SE 13, 245 SE 59; merilo 1 : 2. 123 246 Čatež − Sv. Jurij, SE 59, inv. št. ČSJ 246 253 Čatež − Sv. Jurij, SE 82, inv. št. ČSJ 253 Odlomek dna in ostenja keramične posode temno sive barve Odlomek ustja in ostenja keramične sklede oranžne barve iz iz grobozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokra- drobnozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Na šen. Vel.: dl. 12,9 cm, š. 3,6 cm, db. 0,6 cm. zunanji in notranji površini je lošč zelene barve. Vel.: dl. 18 cm, š. 2,8 cm, db. 0,5 cm. 247 Čatež − Sv. Jurij, SE 59, inv. št. ČSJ 247 Odlomek dna keramične posode črno-rjave barve iz grobo- zrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 8,2 cm, š. 2,1 cm, db. 0,5 cm. 248 Čatež − Sv. Jurij, SE 59, inv. št. ČSJ 248 Odlomek keramične plošče. Plošča je bila verjetno pravokotne oblike z odprtino okrogle oblike, v centralnem delu oranžne barve, iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 6,5 cm, š. 4,6 cm, db. 1 cm. 254 Čatež − Sv. Jurij, SE 81, SE 88, inv. št. ČSJ 254 Odlomek ustja in ostenja keramične posode rjave barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Zunanja površina je narebrena. Vel.: dl. 5 cm, š. 4,1 cm, db. 0,7 cm. 249 Čatež − Sv. Jurij, SE 65, inv. št. ČSJ 249 Odlomek dna keramične posode sivo-črne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 10 cm, š. 1 cm, db. 0,5 cm. 250 Čatež − Sv. Jurij, SE 67, inv. št. ČSJ 250 Odlomek ustja keramične posode. Odlomek je oranžne barve s sivimi lisami iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 3,4 cm, š. 3,1 cm, db. 0,9 cm. 251 Čatež − Sv. Jurij, SE 67, inv. št. ČSJ 251 Odlomek dna keramične posode oranžno-rjave barve iz gro- bozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4 cm, š. 1,8 cm, db. 0,8 cm. 252 Čatež − Sv. Jurij, SE 81, inv. št. ČSJ 252 Odlomek dna keramične posode svetlo oranžne barve iz drobnozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokra- šen. Vel.: dl. 9 cm, š. 1,2 cm, db. 0,6 cm. 124 Čateški grič, AAS 78, 2018 246–248 SE 59, 249 SE 65, 250–251 SE 67, 252 SE 81, 253 SE 82, 254 SE 81, SE 88; merilo 1 : 2. 125 255 Čateški grič, površinska najdba 2008, inv. št. ČG 255 258 Čateški grič, površinska najdba Keramična skodelica/posodica z ročajem oranžne barve iz 2008, inv. št. ČG 258 srednjezrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Odlomek ustja in ostenja keramičnega Neokrašena. Vel.: dl. 4,3 cm, š. 3,8 cm, db. 0,4 cm. pokrova. Notranja stran je črne, zunanja pa sivo-rjave barve iz grobozrnate lon- čarske mase. Površina je raskava. Žganje je redukcijsko. Vel.: dl. 3,6 cm, š. 3,5 cm, db. 0,7 cm. 259  Čateški grič, površinska najdba 008, inv. št. ČG 259 Kamnito jedro sive barve. Vidni so negativi odbitih odlomkov za izdelavo klinic (?). Vel.: dl. 4 cm, š. 6 cm, db. 2,4 cm. 260 Čateški grič, površinska najdba 2008, inv. št. ČG 260 Kamnit odbitek sive barve. Na ventralni strani retuširan rob. 256 Čateški grič, površinska najdba 2008, inv. št. ČG 256 Vel. dl. 2,2 cm, š. 2,1 cm, db. 0,4 cm. Odlomek ustja in ostenja keramične posode rjavo-oranžne barve iz finozrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 4,3 cm, š. 3,4 cm, db. 0,5 cm. 261 Čateški grič, površinska najdba 2008, inv. št. ČG 261 Kamnit odbitek sivo rdečkaste barve. Sledovi namenske obdelave niso vidni. Vel.: dl. 2,3 cm, š. 2,5 cm, db. 0,5 cm. 257 Čateški grič, površinska najdba 2008, inv. št. ČG 257 Odlomek ustja in ostenja keramične posode rjavo-oranžne barve iz srednjezrnate lončarske mase. Žganje je oksidacijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 3,2 cm, š. 2 cm, db. 0,6 cm. 262 Čateški grič, površinska najdba 2008, inv. št. ČG 262 Kamnito jedro sive barve z ostanki korteksa. Vidni so negativi odbitih delov. Vel.: dl. 2,7 cm, š. 3,5 cm, db. 2,2 cm. 126 Čateški grič, AAS 78, 2018 Površinske najdbe; merilo 1 : 2. 127 263 Čateški grič, površinska najdba 2008, inv. št. ČG 263 Odlomek ostenja keramične posode oranžne barve iz sre- dnjezrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Na zuna- nji strani so vidne sledi barbotin okrasa. Vel.: dl. 3,3 cm, š. 2,2 cm, db. 0,8 cm. 264 Čateški grič, površinska najdba 2008, inv. št. ČG 264 Odlomek ostenja keramične posode črno-rjave barve iz srednjezrnate lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Na zu- nanji strani so vidne sledi barbotin okrasa. Vel.: dl. 3,5 cm, š. 2,8 cm, db. 0,8 cm. 265 Čateški grič, površinska najdba 2008, inv. št. ČG 265 Odlomek ostenja keramične posode sive barve iz finozrna- te lončarske mase. Žganje je redukcijsko. Neokrašen. Vel.: dl. 6 cm, š. 2,9 cm, db. 0,6 cm. 128 Čateški grič, AAS 78, 2018 129 Document Outline 1Uvod 2Geografski oris prostora 3Arheološki oris prostora 4Geofizikalne raziskave 5Potek in metodologija terenskih raziskav 5.1 Čateški grič 5.2 Izkopavanja Čatež – Sv. Jurij 5.3 Nadzor 6Analize 6.1 Rezultati analize kamnitih orodij 6.2 Osteološka analiza živalskih ostankov 6.3 Antropološka analiza skeleta 6.4 Radiokarbonska analiza 7Sklep − poselitvena podoba Čateškega griča in okolice 8Conclusion – settlement image of Čateški grič and its surroundings 9Literatura 10Gradivo