Poštnina pMtna v gotovini Ste*. 31 Ljubljani, petek 7. februarja 1941 Lelo ¥1. Nemški napad in angleška obramba ob morebitnem poskusu vdora v Anglijo Angleško strokovni list „The AeropSane" napovedu e za začetek marca nemški napad - Številke o nemški letalski sili In o možnosti n ene uporabe London, 7. februarja, o. United Press: Angleški letalski mesečnik »The Aeroplane« prinaša obsežen članek o domnevah glede časa, oblike im obsega nemškega vdora v Anglijo. List pravi med drugim: V začetku marca je treba pričakovati močnega nemškega podnevnega in nočnega napada proti življenjskim središčem Anglije. Pri tem bo prišlo poleg silovitih bombardiranj tudi do napadov s strupenimi plini, nakar se bodo spustili nad Anglijo padalci, ki naj bi olajšali prihajanje nemške vojske z letali. Nemci bodo napadali v velikih množicah, brž ko bodo vremenski pogoji dopuščali. Lani so čakali do aprila za napad na Skandinavijo, zdaj pa, ko imajo svoje prve črte ob Rokavu, je treba napada pričakovati pet tednov prej. , vt . Kaiko si bodo tedaj stale nasproti nemške im angleške sile? Če je skupna zmogljivost ameriške in angleške letalske industrije danes večja od nemške, je stvarna letalska izdelava v Nemčiji danes še vedno večja kakor v Angliji in Ameriki skupaj, ker so Nemci odprli nove letalske tovarne v Avstriji, Češkoslovaški in na Poljskem, kar je njihovo silo zelo povečalo. Čeprav je angleško letalstvo nemški industriji prizadelo znatno škodo, je treba računati pri velikem spomladanskem spopadu še z lahno nemško številčno premočjo. Na svojih letališčih od Skandinavije do španske meje imajo Nemci razmeščenih kakih 8000 letal. Od teh jih je 4000 letal _ prve vrsie. Ta letalska sila je razdeljena na tri letalska brodovja, ki hnajo na razpolago okoli 400 letališč. Nekaj teh letališč je dobrih, večina pa slabih. Zaradi tega ni zelo verjetno, da bi mogli Nemci vreči v istem trenutku nad Anglijo več kakor 4000 letal. Kolikor je znana sestava nemških letalskih sil, vsebuje omenjeno število vsega kakih 1500 lovskih letal. Po skušnjah iz dnevnih napadov v preteklem poletju, so Nemci lahko ugotovili, da je za preprečitev prehudih izgub treba vsakemu bombniku za spremstvo vsaj deset lovcev. Po tem računu ni verjetno, da bi nasprotnik mogel poslati v dnevni napad na Anglijo več kakor 150 bombnikov hkrati. Jedro angleške obrambe pri tem napadu bo stroga obramba vseh letališč. Jedro angleškega napada pa bodo silovita bombardiranja zbirališč so- vražne vojske, določene, da bo nadaljevala napad, ki ga bo začelo nemško letalstvo. Lahko, da bo nasprotnik za silovitim bombardiranjem prišel s plinskim napadi, da bi onesposobil angleška letališča za tako dolgo, da bi se spustili padalci, ki bi pripravili in zavarovali tla za pristanek prevoznih letal s četami. Angleži bodo mogli streti sa-lo napada s tesnim sodelovanjem vseh svojih sil, nakar bodo rali nasprotnika napasti na njegovih tleh. Da bi tak napad na nasprotno ozemlje lahko bil uspešen, pričajo vsakodnevni poleti angleških bombnikov in lovcev na francosko zasedeno ozemlje. Turčija bi Bolgariji takoj napovedala vojno ... če bi se poloiaj tam spremenil na škodo Turčije Ankara, 7. febr. o. United Press: Visoka oseb- I pametna, da ne bo svoje zemlje spreminjala v bo n ost turške vlade je zastopnikom ameriškega tiska j išče. izjavila glede razmerja med Turčijo in Bolgarijo, da Turčija pri Bolgariji ni pripravljena čakati na kakršna koli presenečenja, temveč da bi sama napovedala Bolgariji vojno takoj, kakor hitro bi se bolgarsko stališče spremenilo v toliko, da bi bila Turčija ogrožena. Turške vojaške priprave za tak primeT so končane, zato Turčija lahko mirno čaka nadaljnjih dogodkov, upa pa, da bo Bolgarija toliko Pred novimi spremembami v bolgarski viadi Bivši kmet. minister Bagrjanov se ne bo vrnil v vlado Sofija, 7. febr. m. V zvezi z zadnjo spremembo v vladi dr. Filova pravijo na dobro obveščenih bolgarskih krogih, da bo v kratkem izvedena nova sprememba vlade. Poudarjajo tudi, da ni računati 8 teni, da bi se kmetijski minister spet vrnil na svoje mesto. Zanikajo tudi vse govorice o prihodu oziroma o odpoklicu bolgarskega poslanika v Berlinu, Draganova, v Sofijo. Ime Draganova se je tudi imenovalo v zvezi z raznimi govoricami o spremembi lx>lgarske vlade. Postal naj bi zunanji minister zaradi svojih dobrih zvez z Nemčijo. Na sofijskih obveščenih mestih menijo, da Draganov tudi ne prihaja v poštev pri bodoči spremembi bolgarske vlade, ker mu je zaupana mnogo važnejša naloga v Berlinu. Na v5eraj5n.il seji je bolgarsko narodno sobranje sprejelo dopolnila k zakonu o civilni mobilizaciji. Zakon daje zdaj vladi nova pooblastila. Osnutek tega zakona je predlagal vojni minister general Daskalov. Kot glavni kritik pa je proti temu zakonu nastopil bivši minister Mušanov. Letalski boji nad zasedeno francosko obalo Nemška poročila o angleških izgubah Angleži nocof nad nemškimi mesti Berlin, 6. februarja. DNB. Nemško vrhovno Poveljstvo sporoča snoči: Poskus sovražnikovih letal, da bi letela nad zasedenimi kraji včeraj popoldne, je bil popolnoma ponesrečen. Sovražnikova letala so imela namen večkrat približata se francoski obali ob Rokavskem prelivu, toda vsi ti poskusi so se razbili ob odličnem delu nemških protiletalskih baterij. Prišlo je tudi do spopadov v zraku. V teh bojih in od protiletalskih baterij je bilo zbitih 17 sovražnikovih letal. Nemška bojna leta>la so uspešno bombardirala utrdbe južno od Harvicka. Razen tega so bombardirala tudi ladje ob izlivu Temze. Potopljena je bila neka tritisoč-tonska ladja in hudo poškodovana neka druga trgovska ladja. Neko letalo je izvedlo uspešen napad na trgovsko ladjo 450 km zahodno od irske obale. Ladja je bila nudo poškodovana. Napadi nemških letal v noči med sredo im četrtkom so bili naperjeni proti vojaško važnim napravam v jugovzhodni Angliji. Povzročeni so bili številni požari v pristaniških napravah nekega mesta. So- vražnikova letala niso letela nad nemškim ozemljem, niti ne nad zasedenimi kraji. 4. in 5. februarja je bilo sestreljenih 21 sovražnikovih letal. Tri nemška letala se niso vrnila domov. Pri včerajšnjih letalskih spopadih je kapitan Essau sestrelil 40. letalo v letalskih spopadih. London, 7. febr. o. Reuter: Snočnji nočni napad na Anglijo je potekel, ne da bi sovražnik metal bombe. Letala so se pokazala na zahodni ofeak in tudi nad nekaterimi drugimi mesti v Angliji. Nemška letala že od srede ponoči niso metala nobenih bomb na Anglijo. Jutranje angleško uradno poročilo pravi, da je razmerje letalskih izgub od decembra do današnjega dne tri proti ena v korist Anglije. Nocoj so angleška letala izvedla večji napad na nemška mesta. Podrobnosti o tem napadu pa doslej še niso bile objavljene. Predsnočnjim je angleško letalstvo napadih izgubilo 7 letal. p n vseh Obsežne letalske akcije na vseh afriških bojiščih Angleško sporočilo o hudi bitki pri Kerenu Nekje v Italiji. Stefani: 244. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Severna Afrika: Naša letala so bombardirala in streljala s strojnicami na angleške motorizirane oddelke Vzhodna Afrika: Na severnem bojišču so se ves včerajšnji dan nadaljevale hude borbe pri Kerenu, na katerih ee je na obeh straneh udeleževalo tudi letalstvo Naša lovska letala so v planinah zbila na tla tri Blenheime. Kairo, 7. febr. Reuter: Letalsko poveljstvo angleške vojske na Srednjem vzhodu poroča: V noči od 4. na 5. februarja so bombniki angleškega letalstva izvedli napade na Benin v bližini Benghazija in na Berko. Pri Beniu so bila nničena vsa letala na tamkajšnjem letališču, ra-2«n tega pa je izbruhnilo nekaj požarov, ker bo vnele zaloge tekočega goriva. Nekuj bomb jo eksplodiralo sredi tovornih avtomobilov in na letališču samem. Bombardirane so bile vojašnice in Prevozna srdstva na letališču Berki ter vojaSko Zgradbe. Izveden je bil napad na železniško pro-Ro pri Berki. Isto noč so angleška letala napadla letališče pri Marici na otoku Rodos. Bombe so bile vržene na hangarje in zgradbe na letališču. Izbruhnil je velik požar. V italijanski Vzhodni Afriki so naše letalske sile ob sodelovanju s četami na tleh izvedle uspešne napade. Sestreljeni sta bili še dve sovražnikovi lovski letali pri Barentuju, drugi dve pa sta bili zadeti pri Kerenu. Izvedeni so bili letalski napadi na artilerijske postojank, na ceste in vojaške oddelke. Pri Megazitu so padle bombe na prevozna sredstva. Uspeh je bil velik. Uspešen napad je bil izvršen tudi na Desie. Angleška ogledniška letala prinašajo poročila, da se italijanska vojska na umiku približuje Ben-ghaziju, zadnjem pomembnem italijanskem oporišču v Libiji. Angleška letala Italijane neprenehoma obstreljujejo Ujetniki pripovedujejo, da maršal Gra-ziani ni hotel v vojski v vzhodni Libiji poslati nobenih ojačenj, ker potrebuje svojih 45.000 mož za obrambo prestolnice Tripolisa. Zaradi tega sodijo v angleškem poveljstvu, da napad na Benghazi ne bo poseboo težaven in dolg. »Jeni Sabah« ostro piše proti govoricam, da bi bila Turčija sklenila, da ne bo posredovala, če bi nemške čete začele prihajati v Bolgarijo. Potniki, ki prihajajo iz Romunije čez Bolgarijo v Turčijo, poročajo o obsežnih nemških vojaških pripravah vzdolž Donave. Nemci so tam uredili velika skladišča goriva, zlasti ob mostovih in na krajih, kjer bi se dali postaviti zasilni mostovi čez Donavo. Mlnfstra dr. Kulovec in dr. Krek pri knezu namestniku Belgrad, 7. febr. m. Po vrnitvi iz notranjosti države v Belgrad, so vodilni člani vlade narodnega sporazuma imeli tudd včeraj več sestankov, na katerih so v glavnem razpravljali o vprašanjih, ki se nanašajo na njihova področja. Več razgovorov je imel tudi minister dr. Kulovec, ki je bil popoldne ob pol šestih sprejet ▼ avdijenco pri knezu namestniku Pavlu. Prosvetni minister dr. Miha Krek, ki je bil predvčerajšnjim tudi v avdijenci pri knezu Pavlu, je bil včeraj sprejet pri kraljevskem namestniku dr. Stankoviču. Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič pa je snoči za drugo obletnico svoje prve vlade, s katero je začel reševati hrvaško vprašanje, priredil vsem svojim tedanjim in sedanjim sodelavcem večerjo v hotelu »Srbski kralj«. Grki napovedujejo veliko ofenzivo Nekje ▼ Italiji, 7. febr. Stefani: Italijansko uradno poročilo št. 244 pravi: Grško bojišče: Delovanje topništva in patrol, ki jih ovira 6labo vreme. London, 7. febr. o. Uradno poročajo, da so včeraj na osrednjem bojišču italijanske čete poskušale oroča agencija Stefani o najnovejših ukrepih romunske vlade. Na nemških odločujočih mestih pravijo, da je odstop bolgarskega kmetijskega ministra Bagr-janova bolgarska notranja zadeva, da pa Bagrjanov uživa vso naklonjenost Nemcev, ki z velikim zanimanjem spremljajo razvoj v Bolgariji ter ne izključujejo možnosti, da ne bi v kratkem prišlo do nekaterih sprememb v bolgarski notranji politiki. Tako pojasnilo so dobili tuji časnikarji včeraj v nemškem zunanjem ministrstvu. Turčija je uvidela, da je njena zveza z Anglijo in Francijo bila slabo dejanje. Turški državniki se ne mislijo vtikati v kakršno koli pustolovščino in poročila o nekakem skrivnem sporazumu med Turčijo in Sovjeti glede oskrbovanja Turčije z orožjem so bila samo angleški propagandni poskus, ki ga je pa Sovjetija z jasno besedo takoj izpodnesla, ko je preklicala vsa poročila o takem sporazumu, piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«. V Newyorku so obsodili na dve leti ječe nemškega Juda Izidorja Lazarusa, ki je tihotapil v £lnjeval se je pa v Parizu ter v Italiji in na drugih popotovanjih. Akad. kipar Weiss je rojen Ljubljančan in je doslej razstavil šele samo na eni razstavi v Jakopičevem paviljonu neko majhno svoje delo, zato pa opozarjamo na njegov portret dr. Antona Korošca, ki se odlikuje z izredno podobnostjo ter močno izraža tudi vso notranjo veličino nesmrtnega pokojnika. Pri nedeljski ponovitvi tega sijajno uspelega koncerta bodo sodelovali vsi isti umetniki kakor pri prvi prireditvi ter je tudi ves čisti dohodek tega koncerta namenjen za zimsko pomoč mestnim revežem ljubljanskim, zato pa opozarjamo na predprodajo vstopnic po za polovico znižanih cenah v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu, obenem pa ti»di na to, da se bo koncert začel natanko ob 11 dopoldne v nedeljo 9. t. m., da ne bi zamudniki motili velikega glasbenega užitka. Darujte za zimsko pomoč »Človek na plan, tisti človek, ki je ustvarjen po božji podobi. Božji lik pa je ljubezen in usmiljenje. Zato ljubi sočloveka, bodi usmiljen in žrtvuj. Ali naj bodo med nami ločina? Razglabljanje o socialni pravičnosti naj ne bo abstraktno; postane naj živ vrelec dejavne usmiljenosti do trr>ečega v bedi...« Iz govora ge. Vere dr. Adlešičeve. Razstava (likarja Franca Klemenčič« v Jakopičevem paviljonu je odprta dnevno od 9 do 17. Dela jubilanta vzbujajo veliko pozornost. Razmere so vtisnile svoj pečat! Kot so bile prilike, v katerih je bilo dete spočeto in rojeno, tako sedaj zgleda! Vzrok: oče in mati pijanca! Želiš še naprej prijatelj? Tam leži dveletno dete. Zanj svet ne obstoja! Ne reagira na svetlobo, ne na toploto, ne lakoto, ne žejo! Malček je in ostane — norec! Kot dedsčino je prinesel na svet slaboumnost! Sorodstvena zveza med očetom in materjo! Ce si le radoveden, ti povem še naprej: greh krvoskrunstva! Svojo mater bi lahko imenoval: mamica ali pa tudi sestra! Grenak paradoksi In tako naprej in naprej! Rezultat spolnih bolezni, alkohola, bližnjega sorodstva, moderne dobe, tesnih razmer, obupa, sploh: grehov staršev, grehov človeštva! Zato blagoslovljen, če imaš zdravo deco, a pro-klet, če nosi otrok znamenje tvojega greha! Kot dedščino si mu dal nedolžnemu in nebogljenemu svoj delež sramote! Kaj ti je storil, da si ga tako zaznamoval? Edino to, da je prišel — na svet! In med te prihaja dan za dnem >korektor< narave — zdravnik. Zdaj s koščki lomljene čokolade, zdaj z bonboni, zdaj z dovtipom! Dveletni otroci ga že pričakujejo, ga cukajo za dolgo, sivo brado! Nadeli so mu naziv: Cicibaci! In Cicibaci leči, svetuje, kara, hvali, reže, maže, obvezuje, poln dobrohotnosti, poln ostre graje za starše! Cicibaci je živa vest grehov! Cicibaci je otroški angel-zdravnik! Bolnišnica se s težavo prebija skozi tesne razmere časa. Štedljivost se čuti včasih prekričeče! Posamezni pacientki puščajo svojo opremo bolnišnici, če zapustijo zdravi ta zavod. Ce pa umrjejo, pa tudi! Nove nabavke se vrše le v mejah — kreditov. Ne puščajo pa samo malčki odvišne povojčke, majice in jopice bolnišnici, temveč tudi mamice puščajo bolnišnici svoje — malčke! Večkrat so v zadregi, kam bi z ozdravelim otrokom v bolnišnici. Mamice ni od nikoder, sploh se ne briga zanj! Svojo sramoto pušča tuji skrbi! Ce le ni mamice, odnosno ni v stanu, da bi skrbela zanj, roma otrok v dečji dom! . ^a*° dragi moj Človek: Gospodovo prerokovanje je točno do doslednosti! Tih in turoben boš zapustil to bolnišnico! Delovanje Društva slovenskih likovn h umetnikov za koristi slovenskih umetnikov Ljubljana, 7. februarja. Od II. kongresa sem je prešlo delo za stanovske interese jugoslovanskih likovnih umetnikov v posamezne organizacije, in sicer v ULU (Udruženje likovnih umetnika) v Belgradu, v HAD (Hrvatsko autorsko društvo, odd. za lik umetnost) in DLSU. Sestav teh treh močnih stanovskih organizacij ni še popolnoma enak, ker se do sedaj še ni posrečila ustanovitev jugosl um. sindikata po vzorcu sindikatov v drugih državah. Vendar pa ta društva 6koraj v polni meri nadomestujejo tak sindikat in to še posebno zaradi svojega sodelovanja, ki 6e opira na sklepe II. umetniškega kongresa. Odkar si je DSLU s pomočjo banove podpore moglo najeli svoj društveni lokal, se je njegovo delo moglo usmeriti na rasna pereča vprašanja, katerih rešitev bo v prid vsem slovenskim likovnirt uin.i. nikom, tudi tistim, ki iz kateregakoli vzroka še niso čutili potrebe, da 6e pridružijo večini, ki je včlanjena v DSLU. Kako mnogostransko je delo organizacije, ki hoče koristiti stanu likovnih umetnikov, je razvidno iz vlog. ki jih je DSLU v zadnjem letu naslovilo na razne oblasti, kakor bansko upravo, mestno občino ljubljansko in razna ministrstva. V teh vlogah so bile omenjene sledeče zadeve: Pravilno razpisovanje umetnostnih konkurenc. (Odbor DSLU je izdelal zadevni pravilnik po vzorcu konkurenčnega pravilnika za arhitektonska dela.) Izdatnejši državni in banovinski proračun za nakup umetnin, brezplačno zdravljenje lik. umetnikov v bolnišnicah in sanatorijih, razpis štipendij za likovne umetnike in za absolvente umetnostnih akademij, oprostitev pridobninskega davka in davka na poslovni promet, ukinitev carine za umetnine, ki «e pošiljajo v inozemstvo, uvedba zaščitne carine ra umetnine iz inozemstva, ki so namenjene za neposredno prodajo, zmanjšanje prevoznih stroškov pri pošiljatvi umetnin na železnicah, popust pri vozninah umetnikom na železnicah in parnikih, predpis zidanja aletljejev v mestih, reorganizacija risarskega pouka na srednjih šolah, ustanovitev umetnostne akademije v Ljubljani, sodelovanje umetniškega sveta DSLU prt oblastih in pri Narodni galeriji. Pri večini naštetih predmetov je DSLU delalo soglasno 6 prej omenjenimi organizacijami v Zagrebu in Belgradu Obstaja opravičeno upanje, da se bodo oblasti na te dobro obrazložene vloge ozirale. DSLU [e ,)e uspelo, da sj je nabralo že dokaj izdaten bolniški sklad, iz katerega so prejeli oboleli člani že marsikatero podporo. Darovalcem se je društvo po daljših presledkih javno zahvalilo v časopisih. Društvo slovenskih likovnih umetnikov. SELD0H TRAČE: NOCI KORAKI V Roman slikami G. Prince se je udobno zleknil v naslanjač. Bil je to močan in ljubezniv človek. Med govorjeijem je rad mahal s svojimi velikimi in negovanimi rokami. Znal je odlično umiriti in ohraniti svoje prja-telje, ki so bili v stiski in obupu. Ko jo opazil, v kakšnem položaju je g Daxbur-ry, se je pripravil ds uresniči svolo metodo. / »Dragi moj, pravkar sem bil z brigadirjem Bramleyem Rekel mi je, da je le še nekaj ur treba in se bodo naši duhovi umirili. Vea okolica bo nad vse iltTbno preiskana Če pri takem preiskovanju ne pride Caahdon na svetlo, se pravi, da je odšel iz tega kraja Reči vam moram, da sem prepričan, da *e bo to tudi dogodilo. Lahko ai mislite, da 6e noben zločinec ne skriva v kraju, kjer je izvršil zločin, če le more pobegniti*« »Da, da (g. Daxburry je ognjevito odgovorili! G. Prince, gotovo je, d* imate prav! Ali vseeno je to zelo razburljivo! Ko bile videli mladega Richarda, ko je prišel sem. Ta dogodek ga je zelo pre-tresell Jaz ga ne morem obtoževati!« . G. Prince |e dvignil ramena in se nasmehnil. »G. Daxburry, ta mladenič je res pra- vi strahopetec! Čim bo urejeno nasledstvo, namerava mladi Darek odpotovati. Prav zaradi tega vas moram prositi ca izvestje o vrednostnih papirjih in akcijah, ki jih je zapustil pokojnik. Sedaj se mladi Darek ne premakne iz hotela »Angleška krona«. Le sem in tja gre v Chelsea, da se dobi s prijatelji umetniki, ki prav tako nosijo dolge lase in širokokrajne klobuke. Uredil setu že s policijo, da jutri odidem v hišo Brandon. Hočem na mestu pregledati važne dokumente in listine, ki so last njegovega strica, a kaj mislite, ali bo šel c menoj7 Za vse na svetu nel Pomislite, ob belem dnevu, ko bi bil skupaj z menoj in s starim slugom Hatleringtonora. Ali ne; ravno sedaj se je primerilo, da bo imel jutri važen sestanek v Londonu in se bo vmil šele jutri! Vse, kar lahko naredim, bo to, da ga bom lahko še nekaj časa obdržal v Plathu, da bom dobil njegove podpise, ki jih rabim pri sodišču.« Moral se je zasmejati skupaj z g. Prin-cejem na nesmiselno plašljivost mladega Dareka Ricarda. G. Daxburry pa je vseeno zavidal za hrabrost svojega prijatelja, kajti tudi g. Prince je bil na onem 6pisku. Kazal pa je kljub vsemu neverjetno hladnokrvnost, »Iskreno vara rečem,« je rekel g. Dax-burry, »da nas policija ni dovolj zavarovala glede naše velike nevarnosti. Poglejte, res stoji ftražnik ves dan pred banko, ali kako more on preprečiti, če pride Cashdon kot navaden človek po 6vojih opravkih. Dovolite, mislim, da bi ta razbojnik prav lahko nekajkrat ustrelil iz samokresa in pobegnil. Kolikor vem, niti ni oborožen ta stražnik.« Prince je zmajal z glavo in 6e blagohotno nasmejal. »Dragi moj, vi se mučite brez vsakega vzroka. Da, in čeprav ima Cashdon namero,, da ubije katerega izmed nas, kar odločno zanikam, ne bo delal po zgledu ameriških gangsterjev, ker bi tak postopek sigurno pripeljal do pogona, lovili bi go po ulicah in tudi gotovo prijeli. Nel Bolj gotovo je, da bo ubijal ponoči!« G. Prince je utihnil, a Daxbuxryja spreleti groza po vsem telesu. »Ubijal bo ponoči?« je prestrašeno odgovoril. »G. Prince, vaše besede ne ohrabrijo človeka.« »Hotel sem vas 6amo opozoriti, da boste imeli vsako noč dobro zaprta- okna in glavna vrata, da s tem preprečite atentat. Ne pozabite, da je bil naš prijatelj, g. Ricardo, brez vsake moči in iznenaden v avoji hiši, v kateri je bil poleg njega le stari Hatherington. Mi smo na boljšem, ker vemo, kaj nas čaka, a povrhu tega pazi tudi policija.« G. Daxburry je prikimal in vzdihnil. »Morda je vse to smešno, ali vi imate vsaj uteho, za katero sem jaz prikrajšan!« G. Prince ga vprašujoče pogleda. »Nič vam ne hrani, da odpotujeta i* Platha! Lahko odidete, če se poslabša položaj.« »Dragi Prince, vi ste sam svoj gospodar, a jaz sem suženj banke!« G Prince mu odvrne: »Ce vi mislite, da mislim bežati .. « »Ne, ne, dragi moj prijatelj! To mi ni prišlo niti na misel. Ali vseeno je to prednost, da lahko odidete na dopust nekaj dni, če ee vam zdi to potrebno!« Priznam vam, da bi jaz takoj prosil za dopust, če ne bi na žalost pred nekaj dnevi izrabil svojega letnega odmora. Zato maram ostati tu kot prikovan na banko ... In lahko vam rečem, da mi to ni baš prijetno! G. Prince se je prezirljivo nasmehnil. »Tudi jaz sem bil že na dopustu! Mogoče je to točno, da sem sam svoj gospodar, kot pravite, ali če mislite, da bom to izkoristil in od tu odšel, se zelo varatel Bančni direktor je z začudenjem zamahnil z roko. Potemtakem so naše usode zvezane. kar bo, bo! Če bi bila živa še moja draga žena, bj mi bila njena navzočnost v veliko podporo. Le ti samotni večeri...« »Pozabljate, da sem tudi jaz vdove«,« ga je osorno prekinil. »Res, dragi moj Daxburry, to objokovanje samega sebe je že smešno. Predlagam vam, da se razgo-varjava o čem drugem ...« Naslednjo uro sta pregledovala vrednostne papirje pokojnega Ricarda, nato pa je g. Prince pristal, da je popil še skodelico čaja. Ko se je odpravil proti domu, je bila že trda noč. • >?1°! PL°Vrhu vse*a >e ie megla,« je zastokal Daxburry, ko je do vrat spremljal svojega gosta. G. Prince je brezskrbno zar>enjal 6vojo suknjo m žvižgal neko arijo, da at bi pokazal korajžnega. Ko so se bančna vrata zaprla, je stopil s pločnika in krenil preko ulice. Megla je bila zelo gosta, v prelazu ga je nekdo sunil, radi česar se je nepri-jcUjo zdrznil. Kako je težko vzdušje, res težko! Icdaj zapazi paznika, ki je bil odrejen, da čuva banko, ter je obstal ob njem in mu rekel, kako moreče je vzdušje Stražnik 6e je s tem strinjal ter se prestopal, da bi se ogrel. »Mislim si, da je vaša služba tu precej dolgočasna,« je nadaljeval g. Prince, da bi se čimdalj zadržal ob njem. Stražnik je priznal, da je ta posel res dolgočasen, ali kaj če, služba je »lužba. »Zdi se mi, da vi ravno ne smatrate, da bi bil g. Daxhurry v resnici v nevarnosti,« je nadaljeval in se pri tem ravnodušno smejal. (Dalje sledi)- S carskega dvora v ljubljanski kriminal Stric zapustil Andreju Andrejeviču milijone - Mlad pustolovec - Za malenkost huda kazen Od tu in tam 20 žitnih skladišč bo letos gotovih v naši dr- zavj po programu Družbe za silose d. d. Lani io 6e pripravljalna dela začela ir *o bde razpisane mnoge licitacije, toda ponudniki so se od licitacije do licitacije redčili, kaiti gradben; material se je stalno podraževal. Navzlic večjim stroškom gradnje pa bodo vša dela po programu izvedena. Sprva je bilo pri licitaciji mnogo tujih ponudnikov končno pa je črtala samo ena država z več ponudki. Vseh 20 covjb skladišč bo imelo prostora za 80.000 vagjnov vseh vrst žita. Največje bo » Petrovgradu. ki bo imelo prostora za 14.000 vagonov. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino, ki vodi pri nas vse trgovinske posle, ki so v zvezi e uvozom ali izvozom, ima » programu postavitev večjega števila trgovinskih zastopnikov v tujini Pravilnik o tem pa še oi bi! izdan in zato oi znano, kakšne Kvalifikacije bo moral imeti vsakdo, ki bo na tako važno in kočljivo mesto v tujini postavljen. Navzlic temu pa je ravnateljstvo za trgovino že postavilo več svojih zastopnikov v tujini brez vsakršnih pravilnikov. Med našo državo in Španijo doslej še ni prišlo do pogajani za novo trgovinsko pogodbo, ki bi posebno prav prišla naši lesni industriji. Pred držav-iaiisko vojno je imela naša država v Španiji dobre odjemalce za les in bi jih tudi sedaj lahko dobila, toda za naš les ne moremo v Španiji dobiti blaga, ki bi nam bilo potrebno Španija namreč v zameno Ponuja plutovino in kolofooijo, toda tega blaga naša država dosti oe potrebuje, ali pa ga lahko dobi kje drugje Pač pa 6e gospodarski krogi potegujejo za to, da bi naša država začela pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe, da bi si pridobila na kakšen način trg za svoje izvozne predmete, ko jih zaradi vojne drugam oe moremo izvažati. Nameravana preosnova naučnega načina na za- iSrebški mcdicinski fakulteti, kakršno je bil predlagal fakultetni svet medicinske fakultete, je pred-roet zelo obširnih razprav. Vsi hrvaški zdravniki. Zdravniška zbornica in medicina so se izrekli proti Predloženemu načrtu, toda vsi 60 zato, da je treba Pouk predrugačiti. Oglasil se je tudi znani strokov-nl'ak prof. dr Lujo Thaler, ki pravi, da bi bil vsak Po6»cu« preosnove nepopolen, če se pozornost ne bo Posvetila tu cc r — P Uiner, Jakost) S E vrsta Ljubljana /589 o-o -7-4 8. ■«i. 10 0 — Maribor <58-0 -5-6 -IM 90 10 0 — — Zagreb 761 4 -2-0 -5-0 8U 10 NE, 1-0 sne<> Belgrad 759-2 10 -ro 90 10 NW, 2-0 sneg Sarajevo 760-0 1-0 -2-0 90 10 NW, 2-0 sneg Vis 754-7 4-0 2-0 Si 5 NNE, 5-0 dež Split 753-t 10-0 4-0 00 5 NE, — — Kumbor 751-9 12-0 7-0 80 10 NE. 0-2 dez 2irje 757-S 7-0 4-0 70 4 u 2-0 dež DubPoiniH 752*4 11-0 č-0 70 10 NE, 1-0 dež Vremenska napoved. Delno oblačno z jutranjo meglo in mrzlo vreme. Najnižja temperartura na letališču je —11.0. Koledar Danes, petek 7. februarja: Romuald. Sobota, 8. februarja: Janez Mata. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. XV. prosvetni večer, ki bo danes ob 8 v frančiškanski dvorani, bo posvečen zemljevidu slovenske zemlje v zgodovinskem razvoju. Predavanje bo imel priznan strokovnjak na tem področju dr. Valter Bohinc, priv. docent. Njegovo predavanje bodo spremljale skioptične slike, kar bo predavanje napravilo čim bolj nazorno. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zveri, Miklošičeva cesta 7, in v trgovini Sfiligoj. Zdravniški odsek SKAS ima v soboto, 8. februarja ob pol osmih zvečer svoj redni mesečni sestanek s predavanjem in stanovskim razgovorom v sobi starešinstva. V Budimpešto od 22. do 26 februarja, informacije in prijave v vseh biljetarnah Putnika. Seja mestnega sveta v radiu. Na današnji seji mestnega sveta ljubljanskega se bo župan dr. Juro Cie- »sP°P1*J1)al 70 letnice pisatelja Frančiška Sal. Finžgarja in njegovega polstoletnega dela za slovenski narod ter bo ljubljanska radijska oddajna postaja ta govor pričela oddajati ob 17.30. Vsem ljubljanskim katoliškim dru- * *,vIom ■ V petek, 14. februarja bo ob 8 zvečer v veliki unionski dvorani slovesna proslava 70 letnice pisatelja Finžgarja s slavnostnim govorom in uprizoritvijo^ »Naše krvi*. Prosimo, da vsa društva odpovejo vse svoje prireditve tega dne in svojemu članstvu priporočijo udeležbo ni tej veliki proslavi v Unionu. Predavanje »Pestri svet v barvah* ponovi Slovensko planinsko društvo, Osrednje društvo v Ljubljani, v torek 11. februarja ob 20 v dvorani Delavske zbornice, ker je bila na prvem predava-nju dvorana do zadnjega prostora zasedena in številni ljubitelji barvne fotografije niso dobili prostora ter so morali oditi. Vstopnice za predavanje v torek 11. t. m. so že na razpolago v družen i Eisarni SPD na Aleksandrovi cesti. Pohitite z na-upom, da ne bo dvorana razprodana, predea-boste imeli vstopnice za to zanimivo prireditev. O vzgoji in boleznih gladijol bo predaval danes ob 20 g. J. Kregar. Tudi to skioptično predavanje bo imel Vrtnarski odsek podružnice SVD Ljubljana I v dvorani restavracije »pri Mraku <. Cesta 29. oktobra. Vstop prost. I. izlet slovenskih smučarjev v Celju od 7. do 9. februarja bo največja revija slovenskih smučarjev. Nastopajo skakalci, smukači, mojstri likov, tekači. Cena izletnega znaka 6 din. Vstopnina k skakalnim tekmam 10 din. Pohitite v Celje! Polovična voznina! Tjjubljattsko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Petek, 7. febr.: ob 15. »Romeo in Julija«. Dija ška predstava. Izven. Globoko znižane cenc od 14 din navzdol. — Ob 20. Gostovanje Klaičevega potujočega gledališča: Muha, Analfabeta, Jazavac pred sudom. Izven. Sobota, 8. febr.: »Razvalina življenja«. Izven. Proslava "0 letnice pisatelja Fr. Ks. Finžgarja. Nedelja, 9. febr.: »Cigani«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20. »šesto nadstropje«. Izven. Opera. — Začetek ob 20. Petek. 7. febr.: »Ples v maskah«. Red Premierski. (Obletnica Verdijeve smrti.) Sobota, 8. febr.: »Traviata«. Izven. Gostovanje bolgarske aopranistinje Vanje Leventove. Nedelja, 9. febr.: Ob 15. »Frasquita«. Izven. Gostovanje belgraj«ke sopranistinje Zlato Gjungjenčeve. — Ob 20. »Pri belcan ko njičku«. Izven. Znižane cene od 50 din nav Mariborsko gledališče Četrtek, 6. febr.: ob 20. »Baletni vocer Mohor-jeve in Pilata«. Red B. Pelek, 7. febr.: zaprto. Sobota, 8- febr.: ob 20. »Sumljiva oseba«. Red A. Nedelja, 9. febr.: ob 15. »Cigan baron«. Znižan«' cene. — Ob 20. »Dva tucata rdečih ro/ — lrvič. pičle turiste In smučarje. Pametnim ljudem pa je bilo takoj jasno, kaj je • to volčjo senzacijo na Pohorju. Ljudje vodo. da so na Pohorju ustrelili aadnjega volka leta 1870. poti Veliko Kopo v vuzeniških gozdovih. Od tedaj pa so ni nikoli več jx>javila takšna mrcina v pohorskih gozdovih, ker bi jo bili drvarji in še pre| lovci gotovo zasledili ter se ne bi dolgo veselila življenja. Pač pa so se pojavili na Pohorju Že pred leti podivjani psi-volčjakl, ki pa ljudem niso nevarni, tem •»olj pa jih sovražijo lovci, ker jim preganjajo in trgajo srnjad in gamse. Takih »volkove pa lovci vsako leto nekaj postrele na Pohorju. »Volke, ki ga Je ustrelil g. Marinc, je Ml tudi takSna pasja mrcina, križanec volčjaka in navadnega kmečkega psa kdove kakšne pasme. Ta pet ae je ujel v past, ki je bila v bližini Marinčeve hlie na Glažuti nastavljena za lisice. Mrcina Je milo cvilila v pasti, nakar jo Je g. Marinc s strelom iz puške odro&il ter jo poslal na oni ivot. Kulturno življenje v brežiškem okraju Nekaj misli in statističnih ugotovitev o lanskih prireditvah »Senzacija" s pohorskim volkom ... Preveč vnet poročevalec je naredil volka iz navadnega kuika -/v’.......... • ^ ... »lllustrious«, slovita angleška 23.000 tonska ladja-letališče, o kateri so zadnjič, ko se je udeležila bitke v Sicilskem prelivu, poročali, da je bila hudo poškodovana, včeraj pa je londonski radio povedal, da je sama priplula v Aleksandrijo. Na njej je prostora za 72 letal. »Resnični potek« krvavih dogodkov v Romuniji Uradno so ga zdaj objavili, da bi si ljudstvo samo ustvarilo sodbo o tistih, ki so Romunijo privedli na rob propada Kako je prav za prav bilo v Romuniji pri zadnjih krvavih nemirih, ko so se legionarji skušali nasilno polastiti oblasti, je razen Romunov samih težko kdo mogel v prvih dneh kaj zanesljivega zvedeti, kajti vsako podrobnejše poročilo je bilo že takoi v začetku onemogočeno. Vendar se zdi, da Domo počasi kaj več slišali o tem. Kakor pi*e dopisnik nem škega poročevalskega urada iz Bukarešte, so tamkajšnji časopisi prinesli zda.i uradni prikaz, kako so se v Romuniji razvijali krvavi dogodki od 20. do 23 januarja. Najprej pravi, da so se romunske oblasti odločile »objaviti resnični potek dogodkov« zato, da bi imelo romunsko ljudstvo priliko, da si samo ustvari sodbo o neodgovornih ljudeh ki nimajo ničesar skupnega s prizadevanji in vzori romunskega naroda in ki so se takšnega postopanja lotili samo zato, da bi zadostili svojim osebnim koristim, niso pa pri tem prav nič pomislili, da so s takšnim zločinskim in brezvestnim ravnanjem privedli Romunijo na rob propada. Potem sledi popisovanje dogodkov samih, in siceT tako, kakor so se v časovnem redu vrstili. Odigravali so se po gornjem uradnem poročilu takole: Prvo znamenje za nastop V ponedeljek, 20. januarja popoldne so brle v Bukarešti prirejene legionarske poulične demonstracije, pri katerih so legionarji protestirali proti sklepu romunskega kondukatorja Antonesca, da odstrani notranjega ministra Pe-trovicesca in vrhovnega ravnatelja državne policije Ghika. Razen tega so demonstranti protestirali proti odstranitvi nekaterih mini VttW zaradi tega, ker so bili _ nesposobni, ker §8 se podpirali prostozidarji in Judje. Mani ffeiftfntje so vzklikali podpredsedniku vlade Horiji Simi in državnemu poglavarju Anto nescu. Ker so manifestacije potekle v miru in ker so se udeelženci razšli, ni bilo nobenega povoda, da bi nastopila državna policija. Ta manifestacija pa je bila znamenje za dogodke, ki so se odigrali pozneje. V Bukarešti so šele pozneje zvedeli, da so bili po drugih krajih Romunije isti ponedeljek že storjeni konaki proti oblastem. Po raznih mestih so legionarji zasedli važna javna poslopja, kot policijske zgradbt, poslopja pokrajinskih prefektur, telefonske urade in centrale, izropali pa so tudi skladišča orožja ter se oborožili. Legionarji so zaprli celo častnike, ki so se prišli pogajat V torek 21. januarja zjutraj je prišlo do prvih uporov v Bukarešti Bukareštanski policijski prefekt, ki je bil z odlokom generala Antonesca odstranjen, ni hotel izročiti svojih poslov nasledniku, nekemu generalu. Morala je poseči vmes vojska Okoli poldneva so legionarji zasedli policijsko vojašnico, ki stoji poleg predsedništva vlade Legionarji so prijeli in zapirali tudi tiste častnike, ki so prišli v vojašnico na pogajanja. Po določenem načrtu in navodilih so legionarji napadli vojaške oddelke, ki so bili s tremi oklopnimi avtomobili poklicani, da branijo poslopje predsed-ništva vlade, in ki niso vedeli, kaj se dogaja, in so zato šli v policijsko vojašnico. Legionarji so vojake v prvem avtomobilu premagali, vojaštvu v drugih dveh avtomobilih pa se je posrečilo priti na ulico, kjer so se postavili po robu. Vojska je zahtevala od legionarjev, naj ji izroče vojašnico. Odgovorili so, da tega ne bodo storili, dokler ne dobe ukaza od Horie Sime Da bi preprečil prelivanje krvi, je general Antonescu dal legionarjem v orožniški vojašnici do drugega cine čas za premislek. V torek zvečer je bila romunska prestolnica po večini v uporniških rokah. Uporniki so razen omenjene orožniške vojašnice zasedli tudi že policijsko prefekturo, sedež legionarskega gibanja z okoliško vilsko četrtjo, razna poslopja, ki so pripadala legionarjem, poslopja policijskega komisarijata in skladišča bencina. Tudi radijska postaja je bila v rokah vstašev, tako da prebivalstvu ni bilo mogoče sporočiti poziva generala Antonesca, medtem po so uporniki z raznimi radijskimi oddajami slepili javnost. Vojska ni zato nastopila, da uporniki ne bi razdejali radijske postaje Možno je bilo, da poseže zaradi zasedbe radijske postaje po legionarjih vmes vojska, Antonescu pa je to misel opustil, ker se je bal, da bi v tem primeru uporniki razdejali vse tehnične naprave radijske postaje. Le vojašnic. železniške postaje, ministrstev in telefonske centrale vstaši niso imeli v svojih rokah. Toslopje predsedništva vlade je obkolila vojska in se je spremenilo v pravcato trdnjavo. Vojska je z lahkoto odbila upornike, ki so poskušali prodreti do poslopja predsedništva vlade. Vstaši so se posluževali skrajnih sredstev. Zlasti v judovski četrti v Bukarešti je bilo hudo. V noči od torka na sredo so uporniki s posebnimi zastopniki skušali pritisniti na Antonesca. Poskusi pa so ostali brez uspeha. V sredo 22. januarja opoldne je general Antonescu ukazal vojski, naj v Bukarešti spet vzpostavi red. legionarski upor strt tudi po drugih delih prestolnice. Napad vojske na policijsko vojašnico v bližini predsedništva vlaoe se je začel v sredo točno opoldne in je trajal do pol treh. 700 upornikov, kolikor jih je bilo v vojašnici, se je .vdalo. Nekaj so jih zaprli, druge pa spustili po zaslišanju na svobodo. 15 dni v reševalnem čoinu na razburkanem moriti Londonski listi pišejo o čudovitih, pa resničnih dogodivščinah, ki so jih doživeli angleški častniki in mornarji potem, ko so bile njihove ladje torpedirane, uničene z bombami ali pa so zadele na mine. Te nenavadne doživljaje popisujejo nekako takole: Neka skupina mornarjev je bila rešena po petnajstdnevnem križarjenju po razburkanem morju, druga po desetih, tretja pa po šestih dneh. Vse tri so trpele veliko pomanjkanje hrane, razen tega pa niso imele na razpolago niti potrebnih priprav, brez kakršnih ne sme biti nobena ladja, če hoče posadka vselej točno vedeti kje plove. Mornariški častnik pripoveduje, kako se je vsem trgalo srce, ko so dajali znake na pomoč tistim ladjam, ki so plule mimo, ne da bi jih opazile. Izredno sposobni pomorščak Herbert Light, ki je bil odlikovan z »Jurijevo kolajno«, ni rešil samo čolna, polnega moštva z njegove torpedirane ladje, pač pa tudi tiste, ki jih je njegov čoln vlekel za seboj in ki so pripadali neki drugi napadeni ladji. Ko je Light prispel do čolna na razburkanem morju, je našel posadko čisto onemoglo. Opustili so že vsako misel na rešitev. Light je skočil v čoln in začel drgniti onemogle mornarje, ki jih je poleg tega še zeblo, ker niso imeli dosti obleke na sebi. Deset strašnih dni je preteklo, preden je nevarnost minila. Tedaj jih je neka angleška ladja le opazila. Mornarje pa je prav za prav rešil pogum častnika Lighta. Med tem časom pa je prevzel poveljstvo nad Lightovim čolnom kapitan Thomas Kip-pimgs. V čolnu je bilo 26 mož. Pripeljal jih je po petnajstih dneh viharne in razburljive vožnje spet na varno. Na silno razburkanem morju bi se bil čoln kmalu prevrnil. Nekaj mornarjev so hudi sunki vrgli v morje, pa se jih je po nadčloveških naporih le posrečilo spet rešiti. Jambor na čolnu se je prelomil, jadra pa raztrgala. Srečali so več trgovskih ladij, ki pa znakov na pomoč niso opazile. Toda kljub temu je čoln po tolikih dneh spet varno pristal ob bregu. Priletel je iz Kanade na Donavo Te dni je na Donavi ujel neki ribič galeba, ki je imel na nogi kovinasti obroč. Na obroču je bilo napisano, oziroma vrezano, da so to ptico spustili v Kanadi 11. maja 1. 1939, in sicer v pokrajini Saskatchewan. Če bi letel naravnost, bi preletel okoli 10.000 km. Tako pa je gotovo letal bogve kod in je preletel mnogo več, kakor pa 10.000 km in marsikaj videl. Njej kaj takšnega pač ni nemogoče, ker si lahko pomaga s tem, da se lepo odpočije na zibajočih se morskih valovih, ali pa se vsede — seveda brezplačno — na kakšno ladjo. Koliko so stari Fordovi delavci Neki ameriški časopis je poslal k Fordu svojega dopisnika z namenom, da ugotovi, koliko so stari delavci v Fordovih tovarnah. Ford ima zaposlenih 123.156 delavcev. Od teh jih je starih čez 40 let 47.156, nad pet in štirideset 28.576, nad pet in petdeset let 6377 in nad 70 let 198. Samo dva delavca sta, ki sta staTa 84 let. Ta poskus je storil časopis zato, ker je neki profesor za narodno gospodarstvo izjavil, da človeka množinska proizvodnja kmalu izčrpa- Kakor vidimo, je imel profesor orecej prav. Stvari, ki so vsak dan na vrsti: Železni izdelki Izdelovanje železne in jeklene pločevine, žic, žebljev itd. Železno in jekleno pločevino izdelujejo v valjarnccah s posebnimi stroji, ki imajo po dva valja. Spodnjega vrti parna ali kaka druga sila, zgornji pa se vrti le vsled trenja, ni pa stabilen in se zato lahko dviga in pada. Razžarjeni kos železa ali jekla vtaknejo med valja, ki ga vrtita s seboj. Če se to ponavlja postanejo kosi vedno tanjši