Uvod t erensko delo in spoznavanje narave »v živo« naj bi bilo eno od temeljnih vodil vseh, ki skušamo med mladimi, tako ali drugače, približati spoznavanje z emlje in vedenje o procesih na njenem površju. d obro je, da se dijaki o pokrajini in pojavih, ki si jih nameravajo ogledati, spoznajo že prej, teoretično. n i pa nič narobe, če je proces tudi obraten. e kskurzija z dijaki 1. letnika srednje tehnične usmeritve (stojni tehniki, elektrotehniki in računalniški tehniki) je potekala v spomladanskem času, torej v drugi polovici šolskega leta, ko so dijaki že usvojili osnove kraškega reliefa, procesov in pojavov, ki se dogajajo na njem, ter spoznali tudi Slovenijo, njeno delitev in značilnosti pokrajin. prispevek začenjam s strokovnim opisom izbranih lokacij, ki sta vedno dobri izbiri za raziskovanje in spoznavanje kraške pokrajine ali kot namig, kje izvesti zanimivo geografsko ekskurzijo. Sicer je ekskurzija v obliki, kot sem si jo zamislila sama in jo nameravam na tem mestu predstaviti, izvedljiva tudi na drugih lokacijah. So pa Cerkniško jezero in škocjanske jame, za uresničevanje zastavljenih učnih ciljev pri predmetu geografija, dobra izbira. d ijaki so podroben opis, pred odhodom na teren, poslušali tudi kot predpripravo na ekskurzijo, tako s strani njihovega sošolca vodiča, kot tudi pri samih urah pouka geografije. V sklopu učnega načrta, je bil poudarek na razlagi omenjenih kraških pojavov večji, kot bi bil, če bi bila predvidena ekskurzija na kako drugo destinacijo. z ato je bil, poleg učbenika Svet okoli nas 1, ki je dijakom osnovna literatura, uporabljen tudi spodaj predstavljen strokovni zapis, dostopen v digitalni obliki (www.notranjski-park.si, www. dedi.si, www.park-skocjanske-jame.si). l ahko pa je predpriprava na ekskurzijo zastavljena tudi tako, da si morajo dijaki informacije poiskati sami, prek omenjenih spletnih virov. Geografska ekskurzija z aktivno soudeležbo dijakov – Cerkniško jezero in Škocjanske jame Geography Field Trip with Students’ Active Participation – Cerknica Lake and Škocjan Caves Povzetek terensko spoznavanje pokrajine in njenih značilnosti je neločljivi del predmeta geografije. Veliko bolje je, če dijaki niso samo udeleženci in nemi opazovalci, ampak pomagajo ekskurzijo tudi sami pripraviti, na njej aktivno sodelujejo in ne nazadnje s podatki meritev na terenu analizirajo vzroke dobljenih rezultatov. Ključne besede: ekskurzija, medpredmetno povezovanje, terensko delo, kras, Cerkniško jezero, škocjanske jame, izobraževalni program strojni tehnik, elektrotehnik in računalniški tehnik Abstract Field work and study of the landscape and its characteristics is an inseparable part of geography. it is even better if students are not just participators and passive observers in the field work, but they actually help organize the excursion and take an active part in it by taking their own measurements, which can be discussed and analyzed later on. Keywords: excursion, cross-curricular approach, field work, karst, lake Cerknica, škocjan caves, Mechanical e ngineering programme, e lectrical e ngineering programme, Computer Science programme Tina Stanič ŠC Novo Gorica tina.stanic@scng.si COBISS: 1.04 Dobro je, da se dijaki o pokrajini in pojavih, ki si jih nameravajo ogledati, spoznajo že prej, teoretično. Ni pa nič narobe, če je proces tudi obraten. 46 GeoGrafija v šoli | 2/2018 iz prakse Opis Cerkniškega jezera in Cerkniškega polja Cerkniško polje, ki je dolgo 9 in široko od 2 do 3 km, ima dno na nadmorski višini okoli 550 m. o rientirano je v dinarski smeri od Sz proti jV , saj je nastalo ob idrijskem prelomu (dedi, 2017). j ezero se na Cerkniškem polju praviloma zadrži okoli devet mesecev na leto. n avadno se voda razlije po površini dobrih 20 km 2 , ko pa je je največ, površina jezera meri skoraj 30 km 2 . k o je polno, je Cerkniško jezero največje jezero v Sloveniji (n otranjski park, 2017). n a polje pritekajo potoki z okoliških hribovij. n ajpomembnejši so Cerkniščica, Žerovniščica, in Stržen. t i in številni drugi manjši potoki se zbirajo na polju, od koder skozi požiralnike na dnu polja in skozi ponorne jame na z oziroma Sz obrobju polja, odtekajo v podzemlje. k adar je pritok potokov, ki se stekajo na polje, večji od požiralne sposobnosti požiralnikov, je del polja poplavljen in govorimo o Cerkniškem jezeru. V dveh do treh dneh ga napolnijo obilne jesenske padavine, spomladi svoj del prispeva še taljenje snega. o b takšnih hidroloških razmerah njegova površina pokriva do 53 % polja. k adar je pritok na Cerkniško polje z okoliških hribovij zelo velik, lahko jezerska gladina doseže tudi nekoliko više ležeče obrobne ponorne jame, kakršni sta Velika in Mala k arlovica. t akrat jezero prekriva kar 70 % polja. podzemna voda se skozi talne požiralnike pretaka neposredno do izvirov Bistre na obrobju ljubljanskega barja. t i izviri napajajo reko ljubljanico. Vse ponorne jame odvajajo podzemno vodo proti r akovemu škocjanu, kjer napajajo ponikalnici r ak in unico, ta pa neposredno izvire ljubljanice pri Vrhniki. j ezero po navadi popolnoma presahne poleti, vendar ne prav vsako leto. presahne le po daljšem sušnem obdobju, ko je dotok vode z okoliških hribovij zelo majhen. Odtekanje vode je počasnejše. j ezero v času brez padavin presahne v treh do štirih tednih. V obdobju od leta 1960 do leta 1982 je jezero obstajalo v povprečju 285 dni na leto (dedi, 2017). V delu Slava vojvodine k ranjske iz leta 1689 ga je opisal tudi j anez Vajkard Valvasor, prvič pa je bilo omenjeno že v antiki. d anes je Cerkniško jezero, skupaj z r akovim škocjanom in k rižno jamo, razglašeno za mednarodno pomembno mokrišče – Ramsarsko območje (n otranjski park, 2017). Opis Škocjanskih jam škocjanske jame so enkraten splet številnih jam, udornic, naravnih mostov, slapov in brzic. ponorno jamo, ki jo je izdolbla reka r eka, zaznamuje ogromen, 2,5 km dolg podzemni kanjon. Sistem škocjanskih jam obsega zelo razvejen sistem jamskih rovov, dolg okoli 6200 m in globok 223 m na jV delu k rasa. z izrazom škocjanske jame poimenujemo celoten sistem, z izrazom škocjanska jama pa poimenujemo del tega sistema, ki se začne za ponorom r eke pod 164 m visoko prepadno steno v Veliki d olini in sega do sklepnega sifona v Mrtvem jezeru (dedi, 2017). r eka danes vstopa skozi 40 m visok vhod v prvi del škocjanskih jam, nekoč imenovan Male jame. Sestavljata jo Mahorčičeva jama, iz katere r eka brez izrazitega prehoda priteče v Mariničevo jamo. Med Mariničevo jamo in ponorom r eke v ožjem pomenu se je v geološki zgodovini porušil strop. n astali sta dve veliki udornici, Mala in Velika d olina, ki ju loči naravni most, pod katerim teče r eka. V Veliki dolini so vhodi v tri zanimive in pomembne jame: t ominčevo jamo, ozko špiljo in v j amo nad jezerom v Veliki d olini. površinski tok r eke se konča s ponorom pod 164 m visoko steno zahodnega Cerkniško jezero je bilo prvič omenjeno že v antiki, v delu Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 ga je opisal tudi Janez Vajkard Valvasor. Slika 1: Podolžni prerez skozi Škocjanske jame in podzemni tok Reke (Park Škocjanske jame, 2017) Vir: http:/ /www.park-skocjanske-jame.si/vsebina/skocjanske-jame/opis-jam. 47 GeoGrafija v šoli | 2/2018 iz prakse roba Velike d oline. o b ponoru je velik vhod v suho Schmidlovo dvorano, iz katere vodi prehod v d vorano sigovih ponvic. z a ponorom vstopa r eka v podzemeljski kanjon, imenovan šumeča jama. t a je sprva precej širok, kmalu pa se zoži v le nekaj metrov širok in okoli 80 m visok Hankejev kanal. č eprav gre za bolj ali manj enoten podzemski rov, so raziskovalci posamezne dele 250 m dolgega prostora poimenovali kot dvorane. t ik pred začetkom Hankejevega kanala je vhod v 650 m dolgo, lepo zakapano t iho jamo. t iha jama predstavlja suhi rov škocjanskih jam. Mogoče eden najbolj znanih delov te jame predstavlja 21 m dolga in 12 m široka končna dvorana paradiž. znana je po številnih kapnikih in svoji barvitosti. z a Cerkvenikovim (Hankejevim) mostom je na desnem bregu Hankejevega kanala d eževna jama, območje močnih curkov, ki pritekajo iz stropa in sten, iz katerih se zelo hitro izloča siga. t am je zabeležena najhitrejša rast sige v Sloveniji (do 0,3 mm na leto). t ik pred koncem podzemskega kanjona se v Martelovi dvorani strop zadnjič dvigne. Martelova dvorana s prostornino 2,2 milijona m 3 velja za doslej največjo odkrito podzemno dvorano v Sloveniji in eno večjih na svetu sploh. izmera inštituta za raziskovanje krasa je pokazala, da je Martelova dvorana dolga 308 m in široka do 123 m. Že povprečna višina presega 100 m, najvišja točka pa je kar 146 m nad r eko. z animivo je, da se tako prostoren podzemni kanjon konča z dokaj majhnim sifonom, ki ob večjih nalivih zunaj jame ne zmore prevajati velikanske količine vode, ki vteka v jamo, in povzroči zastajanje vode ter visoke poplave. j ama se po 160 m vodnega rova konča s sifonskim Mrtvim jezerom. odtočni sifon odvaja vodo podzemsko proti pritočnem sifonu k ačne jame pri d ivači (dedi, 2017). škocjanske jame so s svojo izjemnostjo postale del svetovne unescove dediščine leta 1986. poleg tega so vključene tudi v območja MaB, to je Unescov medvladni raziskovalni program, ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območij, kjer se ohranja biološka pestrost in spodbuja trajnostni razvoj. Vpisane so v seznam svetovno pomembnih mokrišč r amsarske konvencije, kot prvo podzemno mokrišče na svetu sploh. Skupaj s podzemnim tokom r eke so eno od najdaljših kraških podzemnih mokrišč v e vropi. o bmočje pa spada tudi pod n aturo 2000, ki je vseevropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave. Oblikovano je bilo z namenom, da prepreči izumiranje živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih okolij (Park Škocjanske jame, 2017). Idejna zasnova in medpredmetno povezovanje z a cilj ekskurzije smo si zadali torej ogled dveh kraških biserov. k ljub privlačnosti in posebnosti obeh naravnih lepot pa bi bila samo ogled in razlaga obeh kraških pojavov na kraju samem, dokaj suhoparno doživetje. po posvetu s kolegi na šoli je bila zato ekskurzija zasnovana tako, da jo dijaki pomagajo soustvariti. n osilni predmet terenskega dela je bila geografija, so pa pri izvedbi sodelovali tudi tako imenovani podporni predmeti: slovenščina, kemija, fizika in računalništvo. t ako naj bi dijaki dobili poglobljeno geografsko znanje o poti in pokrajinah, ki jih bodo videli, ter zakonitostih krasa. z medpredmetno povezavo pa bi širili in poglabljali tudi znanje s področij omenjenih podpornih predmetov. Cilji in pričakovani rezultati učni cilji pri geografiji: • spoznavanje in spreminjanje kraškega reliefa, • razumevanje nastajanja krasa, korozije, • razumevanje presihanja Cerkniškega jezera, • spoznavanje kraških pojavov (površinskih in podzemnih), • spoznavanje rastlinstva, kamnin, • spoznavanje Slovenije, njenih pokrajin in imen posameznih reliefnih enot ter razvijanje prostorske predstave o Sloveniji, • ozaveščanje pomena okoljevarstva in hidrološke občutljivosti krasa, • orientacija z zemljevidom v prostoru, • uporaba merilnika l abQuest, • analiziranje dobljenih meritev skozi škocjanske jame in ugotavljanje vzrokov za spreminjanje parametrov vzdolž poti (temperatura, vsebnost Co 2 v zraku, zračni tlak, radioaktivnosti, gp S), • medpredmetno povezovanje in poglabljanje znanja. t eoretična znanja z omenjenih področij dijaki že imajo, saj so jih usvojili že v začetku šolskega leta ali pred odhodom na teren. poleg razumevanja in spoznavanja krasa in pokrajin Slovenije pa naj bi ekskurzija imela še dodano vrednost – raziskovalno in analitično. z meritvami prek celotne poti, začenši na površju, naj bi dijaki teoretično znanje aplicirali na izmerjene vrednosti. V pomoč na obeh lokacijah, je tudi razlaga lokalnih vodičev. pri podpornem predmetu slovenščina naj bi se naučili pisati potopis ter krepili tehniko ekskurzija je bila zasnovana tako, da jo dijaki pomagajo soustvariti. Nosilni predmet terenskega dela je bila geografija, so pa pri izvedbi sodelovali tudi tako imenovani podporni predmeti: slovenščina, kemija, fizika in računalništvo. Škocjanske jame so s svojo izjemnostjo postale del svetovne Unescove dediščine. Vključene so v območja MAB (Unescov medvladni raziskovalni program), ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območij; vpisane so v seznam svetovno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije, kot prvo podzemno mokrišče na svetu sploh. 48 GeoGrafija v šoli | 2/2018 iz prakse nastopanja in vodenja. pri računalništvu bi se naučili uporabljati programa powerpoint in e xcel, pri fiziki bi merili spreminjanje radioaktivnosti v različnih okoljih (razlike med površjem in podzemljem), pri kemiji pa kemijske procese na karbonatnih kamninah. Priprava in dogovarjanje s profesorji podpornih predmetov pred odhodom na ekskurzijo so med učitelji nosilnega in podpornih predmetov potekali aktivne priprave in stalen dialog. Večjih težav med učitelji pri medpredemetnem povezovanju ni bilo, delo je potekalo zelo usklajeno. posamezni učitelj je dijake na ekskurzijo pripravljal vsaj eno šolsko uro pred odhodom, odvisno od potreb pri posameznem predmetu. Geografija pri urah geografije je učitelj dijakom predstavil grobo vsebino ekskurzije ter nakazal pot, ki jo bodo prevozili oz. prehodili. izpred novogoriške avtobusne postaje nas je pot vodila po avtocesti skozi Vipavsko dolino, mimo postojne in postojnskih vrat do izvoza unec ter po regionalni cesti do d olenjega jezera, kjer je bil prvi postanek. d rugi del ekskurzije smo nadaljevali po isti poti, na avtocesto do d ivače in škocjanskih jam. Sledil je povratek v n ovo gorico po lokalnih cestah prek k rasa. Med pripravami je učitelj dijakom razložil način dela in potek dneva ter dodelil zadolžitve. o bvezni pripomočki, za katere so morali poskrbeti na dan ekskurzije, so bili: pisalo, zvezek in zemljevid. izbrali smo dijaka, ki je pripravil powerpoint predstavitev celotne poti, pokrajin, ki jih bomo prevozili, razlago delovanja presihajočega jezera ter nastanka in posebnosti škocjanskih jam. zadnjo uro pouka pred odhodom je dijak vodič, s slikovnim gradivom in ustrezno razlago, svoje delo predstavil sošolcem. e na ura pouka je bila namenjena teoretičnemu in praktičnemu spoznavanju ter rokovanju z napravo l abQuest, ki jo bodo dijaki uporabljali na terenu. d ijaki so se razvrstili v skupine po 4−5, tako kot so skupine delovale tudi na dan ekskurzije. Vsaka skupina je dobila svojo napravo in pripadajoči vmesnik za merjenje tlaka ali temperature ter delovni list za izvedbo meritev. učitelj je predstavil napravo, razložil delovanje ter podal navodila za izvedbo vaje. d ijaki so, na krožni poti skozi šolo in njeno okolico, merili zračni tlak in Slika 3: Vernierjeva naprava LabQuest za izvajanje meritev, z vmesnikom za merjenje temperature Foto: T. Stanič Slika 2: informacijska tabla v Regijskem parku Škocjanske jame Foto: A. Polšak 49 GeoGrafija v šoli | 2/2018 iz prakse temperaturo ter dobljene rezultate shranili in komentirali. Slovenščina pri uri slovenščine so dijaki dobili navodila o glavnih prvinah potopisa ter kaj mora dober potopis vsebovati. o pozorjeni so bili, na kaj morajo biti pozorni med potjo ter kako se dela lotiti po prihodu domov. Kemija pri uri kemije so dijaki poslušali razlago o procesih, ki se dogajajo na karbonatnih kamninah, ter s kemijskim opisom reakcije spoznali korozijo. potek preizkusa raztapljanja apnenca so na dan ekskurzije opravili na terenu. Skupaj s učiteljem so pripravili potrebne rekvizite (pipeto, solno kislino), ki jih bodo potrebovali, se dogovorili o pravilnem rokovanju s kemijskimi snovmi ter določili, kdo bo poskus izvedel in kako. Računalništvo pri računalništvu so spoznali osnovne zakonitosti programov powerpoint in e xcel. izbrani dijak vodič je v powerpointu pripravil predstavitev poti, ki jo je preostalim sošolcem natančneje prikazal pri uri geografije. znanje programa e xcel so dijaki po prihodu v šolo potrebovali pri obdelavi izmerjenih parametrov z napravo l abQuest na terenu. Fizika pri uri fizike so dijaki spoznavali radioaktivnost. d obljene meritve radioaktivnosti so analizirali po ekskurziji. Potek ekskurzije in dejavnosti dijakov d ijaki so na dan ekskurzije z zemljevidi, spremljali razlago sošolca vodiča, ki je v času potovanja opozarjal na pokrajine in posamezne geografske enote v njih (Vipavska dolina, ajdovščina, plaz Slano blato, Vipava, t rnovski gozd, n anos, postojnska vrata, Cerkniško polje, Cerknica ipd.). o benem so si morali zapisovati informacije, ki so jim ob prihodu domov koristile pri pisanju potopisa. V d olenjem jezeru je sledil ogled makete Cerkniškega jezera, kjer se v pomanjšanem merilu vidi prostorski položaj jezera, njegovo širšo kraško okolico med Slivnico in gozdnatimi j avorniki (j ezerski hram, 2017). o b razlagi so opazovali delovanje vodnega sistema, njegovega nastajanja in presihanja, na primeru makete pa tudi polnjenje in praznjenje jezerske kotanje. po ogledu je sledil sprehod do samega jezera, kjer so opravili poskus korozije s Slika 4: Škocjanske jame Foto: A. Polšak 50 GeoGrafija v šoli | 2/2018 iz prakse Grafikon 1: spreminjanje zračnega tlaka na krožni poti skoti Škocjanske jame z začetkom pred upravno stavbo Grafikon 2: spreminjanje vrednosti Co 2 na krožni poti skoti Škocjanske jame z začetkom pred upravno stavbo solno kislino na kamnini, najdeni v neposredni bližini. Sledila je vožnja z avtobusom do škocjanskih jam, ko so dijaki zopet spremljali geografsko predstavitev sošolca. po prihodu v park škocjanske jame so se najprej razvrstili v skupine, kjer je dobila vsaka svojo napravo l abQuset in ustrezni merilec. Skupine so merile vse parametre: temperaturo, zračni zlak, vsebnost Co 2 in radioaktivnosti, ena izmed skupin pa je spremljala lokacijo z gSM- vmesnikom. pri izvedbi so si pomagali z delovnimi listi. Meritve so začeli spremljati pred upravno stavbo, kjer nas je sprejel lokalni vodič, zaključili pa so jih na istem mestu po končani krožni poti skozi škocjanske jame. Sledili so vodeni ogled škocjanskih jam in izvajanje meritev, kasneje pa še sprehod do razgledne točke, kjer smo lahko opazovali ponor reke r eke ter dve veliki udornici, Mala in Velika d olina, ki ju loči naravni most, pod katerim se v brzicah in prek dveh slapov prebija r eka (dedi, 2017). z ogledom je bila ekskurzija zaključena. d ijaki so morali biti med vožnjo proti n ovi gorici pozorni še na morebitne posebnosti in kraje, skozi katere smo potovali, kar so potrebovali pri pripravi potopisa. Po ekskurziji Geografija po vrnitvi v šolske klopi smo preverili rezultate meritev, ki so jih dijaki predhodno obdelali pri predmetu računalništvo. o gledali smo si posamezne grafikone merjenih parametrov ter analizirali, komentirali ter iskali vzroke za dobljene vrednosti. V grafikonu 1 so prikazane meritve zračnega tlaka, kjer se pokaže naraščanje zračnega tlaka ob vstopu skozi umetno skopani rov, ki predstavlja začetek turistične poti. po poti skozi jamo smo se praviloma ves čas spuščali. zračni tlak je bil v delu skozi t iho jamo dokaj konstanten oz. celo naraščal. po spustu v šumečo jamo, kjer se jamski zrak že počasi meša z zunanjim, pa je posledično zračni tlak vse bolj upadal, dokler ni dosegel zunanje vrednosti ob ponoru r eke, kjer se pot skozi jamo tudi konča. z astavljeni cilji, so bili v veliki večini uresničeni. n ekoliko manj pozornosti od načrtovanega je bilo usmerjene v spoznavanje rastja. Podporni predmeti pri uri računalništva so dijaki izmerjene podatke obdelali v e xcelu. učiteljici slovenščine so oddali svoje potopise, za katere so pridobili ustrezno oceno. pri urah fizike pa so natančneje preučili radioaktivnost in analizirali dobljene vrednosti. primerjali so meritve zunaj, na prostem, in v različnih delih jame. ugotovili so, da je v jami povišana koncentracija radioaktivnega sevanja, če je ozračje mirno. č e pa je v jami rahel prepih in se tok zraka premika, pa to povišanje ni tako opazno. Sklep povzamemo lahko, da so dijaki, ki se sicer vedno dobro odzovejo na organizirane ekskurzije in vodene oglede, t. i. »aktivno ekskurzijo« sprejeli z večjim navdušenjem. po zaključku vseh medpredmetnih dejavnosti, ki so bile vpletene 51 GeoGrafija v šoli | 2/2018 iz prakse v izvedbo, smo med dijaki izvedli evalvacijo, ki je pokazala izredno pozitiven odziv. z veseljem so sodelovali pri njeni pripravi, izvajanje samih meritev pa jih je toliko bolj pritegnilo, saj so ikt -naprave v današnjem času med mladimi zelo priljubljene. pozitivni učinki so se pokazali tako pri usvojenem geografskem znanju kot tudi znanju s posameznih področij podpornih predmetov. izkušnja je nakazala, v kateri smeri naj z mladimi v prihodnje delamo na terenu in kako učinkovito izkoriščati povezovanje znanja med posameznimi predmeti. Viri in literatura 1. notranjski regijski park (2017). splet: https:/ /www. notranjski-park.si/narava/naravne-znamenitosti/ cerknisko-jezero. 2. Park Škocjanske jame (2017). splet: http:/ /www. park-skocjanske-jame.si/. 3. turk, J. in Pipan, t. (2009). Cerkniško polje. DeDi – digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na slovenskem, http:/ /www.dedi.si/ dediscina/9-cerknisko-polje. 4. Peric, B. in Hribar, m. (2009). Škocjanske jame. DeDi – digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na slovenskem, http:/ /www.dedi.si/ dediscina/8-skocjanske-jame. 5. muzej Cerkniškega jezera, Jezerski hram (2017). splet: https:/ /jezerski-hram.si/muzej_ cerkniskega_jezera/ziva_maketa_cerkniskega_ jezera/. 6. Likar, m. (2005). svet okoli nas 1, Učbenik za geografijo v 1. letniku srednjega tehniškega oz. strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja. Ljubljana: Založba mladinska knjiga. Slika 5: Cerkniško jezero julija 2005 Foto: A. Polšak 52 GeoGrafija v šoli | 2/2018 iz prakse