časopis kolektiva industrije motornih vozil * L*V! •> 5. Iz zapisnika 9. redne seje delavskega sveta IMV Prejšnjimesecje bila 9.redna seja delavskega sveta naše delovne organizacije, na kateri je bilo prisotnih 49 delegatov DS iz vseh temeljnih organizacij združenega dela, direktorji TOZD in sektorjev, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov. Tokrat so bile osrednje točke dnevnega reda naslednje: poslovno poročilo o gospodarskem in poslovnem uspehu za obdobje januar — september 1979, naloge pri izgrajevanju sistema izobraževanja v naši delovni organizaciji, podano je bilo poročilo o poteku razgovorov z delovno skupino CK ZKS. Izvoljena pa je bila tudi komisija za pripravo reorgani-' zacije DO IMV in oblikovanje kolektivnega poslovodnega organa. Povabljene goste je generalni direktor Jurij Levičnik popeljal skozi novo tovarno na Suhorju: tovariša Viktor Avbelj in dr. Marjan Brecelj si ogledujeta prostore in naprave. V novi tovarni na Suhorju: |priznanje delo s polnim razmahom 1 Levičniku V skladu z razvojno usmeritvijo naše DO postavljamo in razvijamo nove proizvodnje v dislociranih enotah na manj razvitih območjih. Tako smo za Belim Manastirom letos odprli že drugo tovarno, tokrat na Suhorju. Tovarna predstavlja prvo večjo industrijsko investicijo na tem manj razvitem območju Žum-berak — Gorjanci. Prodor v zahodno Evropo ■ str. 5 Zakaj nasilna vselitev? Je to rešitev stanovanjskega problema? 4. str. V prostorih nove tovarne bo potekala proizvodnja zavor in šasijskih elementov za prikolice. V novi tovarni bo sprva našlo zaposlitev 180 novih delavcev, vendar pa se bo število zaposlenih vzporedno večalo z razširitvijo proizvodnje. Iz poslovnega poročila Gospodarsko poslovanje postaja iz leta v leto bolj zahtevno, odgovorno in komplicirano, saj trenutni pogoji gospodarjenja vedno bolj zaostrujejo in obremenjujejo tekoče poslovanje. V Jugoslaviji smo še vedno v fazi izgrajevanja celovitega sistema družbenoekonomskih odnosov v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. To stanje ustvarja vrsto težav in problemov, kijih prinaša sistem samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja, hkrati pa krepi prisotnost administracije, ki želi s svojimi instrumenti in ukrepi utrjevati določene trenutne pogoje gospodarjenja. Kaj vse je vplivalo na pogoje gospodarjenja v tem letu, kakšni so pogoji znotraj DO, obseg proizvodnje, prodaje, izvoza - več o tem lahko berete na strani 2. Skupščina občine Beli Manastir je ob 29. novembru, dnevu republike, in osvoboditve Baranje ter. 60-letnici ZKJ, SKOJ in revolucionarnih delavskih sindikatov Jugoslavije podelila tov. Juriju Levičniku nagrado osvoboditve Baranje - srebrno plaketo, za njegov doprinos v gospodarskem razvoju Baranje. Komunisti v Brežicah so aktivni OO ZK v Brežicah je pospešila svoje delo in razgibala članstvo. Na svojih rednih in tvornih sestankih člani ZK v tovarni avtomobilskih prikolic rešujejo probleme, analizirajo pomanjkljivosti v delu ter sku- paj iščejo izhodišča za učinkovitejše delo na vseh področjih družbenopolitičnega življenja znotraj delovne organizacije, kakor tudi v delegatskem siste- mu. Več na 8. strani. Sredi vztrajne bitke za plan Iz poslovnega poročila o gospodarjenju in poslovnem uspehu za obdobje januar — september 1979 Vpliv okolja na pogoje gospodarjenja Gospodarsko poslovanje postaja iz leta v leto bolj zahtevno, odgovorno in komplicirano, saj trenutni pogoji gospodarjenja vedno bolj zaostrujejo in obremenjujejo tekoče poslovanje. V Jugodaviji smo še vedno v fazi zgrajevanja celovitega sistema družbenoekonomskih odnosov v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. To stanje ustvarja vrsto težav in problemov, kijih prinaša sistem samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja, hkrati pa krepi prisotnost administracije, ki želi s svojimi instrumenti in ukrepi urejevati določene trenutne pogoje gospodarjenja. Na pogoje gospodarjenja tudi v tem letu vplivajo administrativni ukrepi iz naslednjih področij: — zunanjetrgovinski režim in sistem uvoza, — ukrepi na področju izvajanja kreditnomonetarne politike (omejitev kreditiranja izvoza) in limitiranje porasta kratkoročnih kreditov), — izvajanje politike cen (avtomobilska industrija ni dobila v tem letu soglasja za spremembo cen). Poleg navedenih ukrepov pa bistveno vpliva tudi v tem letu na pogoje gospodarjenja in s tem na končni finančni rezultat naše okolje z naslednjimi spremembami: — občutno povišanje cen energetiki v I. polletju, — povečanje tarif v javnem transportu, — povečanje cen storitev (PTT, avtomeh. storitve in najemnine), — spremembe deviznih tečajev in s tem povečanje carinskih stroškov pri uvozu rep romateriala, delov in opreme, — občutno povišanje nabavnih cen reprodukcijskega materiala na domačem in tujem trgu, — sprememba pogojev za najemanje potrošniških kreditov, — neredne dobave repro-materiala in sestavnih delov s strani kooperantov, — zamude pri dobavah in montaži investicijske opreme. Iz tega lahko ugotovimo, da so bili naši pogoji gospodarjenja v obdobju januar — september 1979 tako težki, da že resno vplivajo na uresničitev ciljev, določenih z letnim gospodarskim načrtom in s srednjeročnim planom razvoja naše delovne organizacije za obdobje 1976 - 1980. POGOJI GOSPODARJENJA ZNOTRAJ DELOVNE ORGANIZACIJE Osnova za planiran fizični obseg proizvodnje posameznih proizvodnih programov v letu 1979 je bil terminski plan uresničitve investicijskih projektov: — modernizacija in rekonstrukcija tovarne avtomobilov in tovarne prikolic, — modernizacija in rekonstrukcija tovarne opreme Beli Manastir — razširitev in modernizacija tovarne opreme Suhor. Občutna zamuda pri uresničitvi navedenih investicij ni samo omejevala povečanje proizvodnje, temveč je celo začasno zmanjšala že obstoječe kapacitete ob začetku leta. To velja predvsem za kapacitete lakirnice v tovarni avtomobilov, kjer je zaradi rekonstrukcije motena redna proizvodnja in začasno predstavlja največje ozko grlo v proizvodnji osebnih in gospodarskih vozil. Iz navedenih razlogov ter upoštevajoč omejitve pri uvozu opreme smo bili prisiljeni v juliju izvršiti rabalans plana fizičnega obsega proizvodnje za leto 1979 in določiti naslednje proizvodne cilje: — osebni avtomobili 37.987 kom — gospodarska vozila 3.173 kom — avtomobilske stanov, prikolice 24.255 kom Zaradi nedoslednega planiranja in zamude pri medseboj- nih dobavah sestavnih delov je prišlo do motenj v proizvodnem procesu finalizacije, kar je zahtevalo uvedbo nadurnega dela preko dovoljenih normativov. Povečana fluktuacija delovne sile in neprimerna struktura izkoriščenosti delovnega časa sta imela svoj vpliv na produktivnost. Kljub temu, daje bil sprejet poseben akcijski program za odpravo nekaterih organizacijskih pomanjkljivosti in znižanje stroškov, še nismo uspeli doseči željenih učinkov. OBSEG PROIZVODNJE Omejitveni faktorji pogojev gospodarjenja zunaj delovne organizacije kakor tudi znotraj poslovnega sistema so v veliki meri vplivali na doseganje proizvodnih učinkov. V proizvodnih programih ni prišlo do posebnih spremeb, zato se pokazatelji fizičnega obsega lahko primerjajo z istim obdobjem preteklega leta in z letnim planom. V proizvodnji osebnih in gospodarskih vozil ni bilo posebnih tehničnih sprememb, razen dodatnega postopka zunanje zaščite karoserije osebnih vozil. Na osnovi kooperacijske pogodbe smo v tem letu začeli s proizvodnjo osebnih vozil IMV R-4 za izvoz firmi Renault in za protivrednost dobav uvozili osebna vozila iz dodatnega programa. Kljub močnim vplivom okolja in omejitvenih faktorjev znotraj delovne organizacije so bili doseženi učinki, kot jih kaže spodnja tabela. Primerjalna tabela fizičnega obsega proizvodnje Vrsta proizvodov Dosežena proizvodnja I - IX 73 I - IX 79 Plan 1979 Indeksi 3:2 3:4 1 2 3 4 5 OSEBNI AVTOMOBILI 20.737 25.041 37.982 121 66 - IMV-R-4 dom o trg 20.737 16.239 22.732 73 72 - I M V-1-4 za izvoz - 5.707 10.500 - 54 - ostali modeli - 3.045 4.750 - 64 GOSPODARSKA VOZILA 1.757 1.961 3.173 112 62 A VTOM 03. PRIKOLICE 16.262 17.904 24.255 110 74 - Tov.prik.Novo mesto 9.966 8.574 11.473 36 75 - Tov.prik.Brežice 2.563 2.005 2.735 78 73 - Tov.prik.Belgija 3.723 7.325 10.447 196 70 Izpolnjevanje gospodarskega načrta v proizvodnji je najugodnejše v proizvodnji prikolic tovarne v Belgiji. Pri vseh ostalih proizvodnih programih ne izpolnjujemo planskih ciljev in ni izgledov, da se bi do konca leta staneje izobljšalo. Zaradi izvoznih obveznosti se je zmanjšala proizvodnja osebnih avtomobilov IMV R—4 za domači trg v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, kar neugodno vpliva na motivacijo kupcev, saj je dobavni rok na domačem trgu že daljši od 6 mesecev. Fizični obseg prodaje Prodaja na domačem trgu je omejena z doseženo proizvodnjo, zato tudi pri izvajanju te funkcije ni opaziti bistvenega povečanja. Zaradi podaljševanja dobavnih rokov in spremembe pogojev za pridobivanje potrošniških kreditov se zmanjšujejo mesečna vplačila kupcev osebnih vozil. Nedoseganje planirane proizvodnje godpodarskih vozil omejuje možnost povečanja prodaje in zaradi dolgih dobavnih rokov preusmerja možne kupce nanakup vozil pri drugih proizvajalcih. Velike težave so bile tudi glede dobavnih rokov v prodaji avtomobilskih prikolic, saj smo zaradi izvoznih obveznosti z veliko zamudo dobavljali pretežni del prikolic, praktično po končani sezoni. Hkrati pa je veliko kupcev preklicalo pogodbe in zahtevalo vrnitev plačila. Prodaja rezervnih delov in servisne opreme je bila omejena s kapacitetami proizvodnje, kakor tudi z omejitvijo uvoza. Izvoz naših proizvodov, rezervnih delov in sestavnih delov je bil v obdobju januar — september na primerni ravni. Uspešno uresničujemo izvoz osebnih avtomobilov, medtem ko pri izvozu prikolic zamujamo z roki. Kljub dejstvu, da bo fizični obseg izvoza dokaj presegel izvoz v preteklem letu, ni realnih možnosti, da bi planske cilje v celoti izpolnili. PRODAJA Indeks 3 : 2 Vrsta proizvodov 1. - IX. 78 I-IX. 79 OSEBNI AVTOMOBILI 20.559 24.312 118 — domači trg 20.559 19.010 92 — izvoz — 5.302 — GOSPODARSKA VOZILA 2.043 2.014 99 AVTOMOB. PRIKOLICE 15.268 18.747 123 — domači trg 2.651 3.405 128 — izvoz 12.617 15.342 122 V sedanjem trenutku ni bo- izdobavo v zamudi za izvoz in jazni, da bi se povečevale zaloge domači trg. gotovih izdelkov, saj smo z Za leto 1979 smo si zastavili Dinamika izvoza po mesecih v miljpnlh % Legenda: Izvoz Jan.Feb. Mar.Apr.Maj Jun. Jul. Avg.Sep. plan intenzivnega povečanja izvoza prikolic, osebnih avtomobilov in sestavnih delov firmi Renault. Kljub zaščitnim carinskim ukrepom posameznih držav smo uspeli povečati fizični obseg izvoza prikolic za 22 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Grafikon dinamike izvoza po mesecih nam kaže vsakoletno upadanje v mesecih julij in avgust, kar je posledica sezonskega znižanja povpraševanja po avtomobilskih stanovanjskih prikolicah in sistema kolektivnih dopustov v državah, kamor izvažamo. V navedenih mesecih bi bilo zato potrebno povečati izvoz avtomobilov in sestavnih delov ter s tem omiliti neugodna nihanja pri izvozu prikolic. Glede na vrsto izvoza je prišlo do delne preusmeritve, saj se povečuje izvoz na osnovi kooperacije s firmo Renault, medtem ko direktni izvoz v druge države nekoliko upada. Gibanja so bila naslednja: Vrsta izvoza I - IX. 78 I - IX. 79 indeks redni izvozprik. in delov izvoz firmi Renault dolarjev 19.252.116 7.297.692 dolarjev 16.390.485 22.318.508 85,14 305,83 26.549.808 38.708.993 146 Izvoz na osnovi kooperacije se bo povečeval tudi do konca leta in v naslednjem letu. Povečanje direktnega izvoza v ostale države pa bo možno šele po realizaciji zastavljenih investicijskih programov. Pomembno je poudariti, da realiziramo naš izvoz v celoti na konvertibilno področje, od koder tudi največ uvažamo reprodukcijskega materiala in opreme. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllM Domin k Bratož, predsednik sindikata TA, je vse udeležence proslave pozdravil in čestital zapraznk. STANOVANJE! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ ■ Kaj je lepšega kot imeti primeren, topel dom, kjer si sam svoj gospodar, kjer veš, da si doma. Gotovo je to cilj vsakega izmed nas. Vsi stremimo, da bi bil naš dom najlepši, najudob-nejši in radi poskrbimo, da se v njem počutimo udobno; najpomembneje je, da smo doma srečni. Toda, imeti stanovanje! Kako priti do njega! Danes je to dokaj težko. Ko si sam, se nekako znajdeš, poiščeš sobo, kjer prebiješ le malo časa. Ko pa si ustvariš družino, postane stanovanje nuja. Težko je biti z majhnimi otroci v tesni podstrešni ali kletni sobi, ki je vsa vlažna, temačna, kamor sončni žarki niti slučajno ne zaidejo. Družina se stiska v enem prostoru, ki je S spalnica, kuhinja, dnevna in otroška soba hkrati. Nekaj časa človek zdrži tako utesnjen, ko pa 5 postane nestrpen, ko mu zbolijo otroci in jočejo J noč in dan, išče rešitve. ■ Kam? Kje najti človeka vredno stanovanje, ki bi mu nudilo osnovne življenjske pogoje? Tedaj vzameš kos papirja in pero in pišeš, pišeš prošnje do onemoglosti. Hodiš od vrat do vrat in iščeš. Toda odgovor postane refren: NE, nič ni, pridite drugič! Potem čakaš in čakaš, upanje te drži pokonci. Zgodi se, da človek zgubi potrpljenje, voljo, zaupanje, dovolj mu je čakanja. Ve, da stanovanja so. Prazna. Za koga? In kar na lepem mu šine v glavo: zakaj se ne bi vselil tja? ! In prav to se je v prejšnjem mesecu dogajalo. Da, dogajalo. Kar pet praznih stanovanj je dobilo „lastnike". Pet družin, ki niso imele rešenega stanovanjskega problema, se je v svojem obupu, naveličane praznih obljub in neskončnega čakanja, nasilno vselilo. Zakaj? Le zakaj? Nihče, ki se je nasilno vselil, ni imel urejenega toplega doma. Vsi imajo majhne otroke, ki hočejo svoje. Ne zahtevajo veliko, pač pa le stanovanje, ki bo primemo zanje. Toda zakaj nasilna vselitev? Ta način v naši samoupravni socialistični družbi gotovo ni pravilen, niti ne dopusten. Kajti kam bi prišli, če bi se vsi, ki imajo nerešen stanovanjski problem, nasilno, svojevoljno vselili! Gotovo to ni rešitev problema. Ker pa je ta problem v naši DO prisoten, bo na vsak način potrebno nekaj ukreniti in poseči v srž problema. Saj so gotovo še druge možnosti, kako priti do stanovanja. Prav ti primeri nasilne vselitve so bili povod, da smo za pogovor prosili direktorja organizacijsko kadrovskega sektorja tov. Janeza Slapnika. Kakšna je stanovanjska politika v naši delovni organizaciji? „Že vrsto let imamo v IMV začrtano stanovanjsko politiko, s katero predvidevamo, da ob hitri rasti IMV vzporedno raste tudi stanovanjska gradnja. Počasna izdelava dokumentacije je zaviralno vplivala na dinamiko izgradnje stanovanj. Mi smo se zaradi te intenzivne gradnje dogovorili za pospešeno izvajanje sredstev, tako da poleg zakonsko opredeljenih 6 % izvajanja izvajamo še dodatne 3 %. S temi sredstvi ter s sredstvi, ki jih združujemo v stanovanjski skupnosti in v banki, bi lahko gradili od 30 do 40 stanovanj na leto. Na drugi strani imamo opredeljeno, po kakšni poti stanovanja delimo številnim prosilcem (po pravilniku, ki ga ima vsaka TOZD). Leta 1976 smo končali gradnjo zadnjega bloka na Zagrebški cesti in po nekajletnih prizadevanjih uspeli dobiti vsa ustrezna dovoljenja za gradnjo na Žibertovem hribu. Zdaj je v gradnji 97 stanovanjskih enot. Hkrati pa že skoraj 2 leti zahtevamo ustrezno lokacijo za gradnjo samskega doma za potrebe naših delavcev." Kam gre 9 % sredstev, ki jih odvajamo za gradnjo stanovanj? — 2 % odvajamo v združevanje za izgradnjo solidarnostnih stanovanj; — 2 % obvezno združujemo v stanovanjski skupnosti za družbeno usmerjeno gradnjo; — 2% ostane TOZD; s temi 2 % TOZD same razpolagajo za reševanje svojih stanovanjskih problemov; — 3 % pa združujejo vse TOZD za nakup stanovanj za potrebe najbolj odgovornih in zahtevnih kadrov. Hitrejši razvoj IMV zahteva intenzivni dotok kadrov, ki bodo na področju razvoja, komerciale in ostalih strokovnih področij zagotavljali uresničevanje razvojnega programa DO. Zato je razumljivo, da tudi s stanovanjsko politiko želimo prispevati k hitrejšemu pritoku kadrov in hitrejšemu razvoju naše DO." Koliko imamo praznih stanovanj, zakaj so prazna, komu so namenjena? „Sedaj imamo praznih 16 kadrovskih stanovanj. Večji del praznih stanovanj je iz fonda združenih sredstev, namenjena pa so prej omenjenim kadrom. Glede na to, da gre za stanovanja, ki so že pri svojem nastajanju in gradnji bila strogo opredeljena za točno določene kadre, težko uporabljamo termin „prazna stanovanja", ker so prazna le toliko časa, dokler ne dobimo ustreznih kadrov. V resoluciji zadnjih kongresov ZKJ in ZKS smo zelo določeno zapisali, da je reševanje stanovanjskih problemov predvsem stvar vsakega delavca samega. Z realizacijo te oprede- Gradnja nttfih stanovanj na Žibertovem hribu vidno napreduje, toda za mnoge prepočasi. S spomladjo bodo tudi ti bloki zaživeli. Naš razstavni prostor v Parizu, kjer smo sodelovali od 6. do 14. oktobra 1979 Stockholm — v oktobru. Tulln pri Dunaju v začetku oktobra. V decembru bo razstava še v Amsterdamu. Preko naših trgovcev v posameznih deželah so bili naši proizvodi zastopani na neštetih lokalnih razstavah, katere so financirali sami trgovci. Smisel udeležbe na teh sejmih je v tem, da se pregleda že v samem začetku prodajne sezone, ali so planirani proizvodi za prodajo od kupcev sprejeti ali ne. Na osnovi rezultatov lahko še v zadnjem trenutku ukrepamo in odpravimo morebitne napake na izvoznem proizvodu. Naša delovna organizacija je bila s 27 % celotne aktivnosti usmerjena v izvoz. S tem lahko ugotovimo, kako nujno potrebno je, da se naša ponudba pravilno oceni pred prodajno sezono. Udeležba na razstavah daje tudi konkretne prodajne rezultate v času trajanja, hkrati pa daje tudi usmerjeno informacijo o proizvodu za stimuli- Bitka za čimvečjo prodajo na zahodnoevropski trg Želeli bi informirati naš delovni kolektiv, predvsem tisti del, ki je vezan na proizvodnjo prikolic, da smo vsako sezono primorani aktivno sodelovati na specializiranih sejmih caravanov v Evropi. V vsaki deželi zahodne Evrope se nova prodajna sezona caravanov prične z osrednjim (sejmom) razstavo vsega, kar spada v področje kampiranja. Tako smo letos že sodelovali na sledečih mednarodnih razstavah: Solun — v začetku septembra, Torino — septembra, Bern - konec oktobra, Essen — v začetku oktobra, Pariz - v začetku oktobra, Bruxelles — v novembru, London — v novembru, ranje prodaje v predstojeći prodajni sezoni. Rezultati že jasno napovedujejo, da je bitka za čimvečjo prodajo v razvitih deželah zapadne Evrope zelo ostra predvsem zato, ker ima naša konkurenca v zahodni Evropi zaloge prikolic in jih je primorana prodajati s popusti in z drugimi stimuliranimi ukrepi. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ litve sicer nismo sprejeli vseh potrebnih izvedbenih ukrepov. Se vedno nimamo ekonomskih stanarin, nismo izpeljali sistema participacije ter še vedno namenjamo premalo osebnega dohodka reševanju stanovanjskih vprašanj. Nedvomno se to odraža v premajhnih finančnih sredstvih, da bi lahko vse stanovanjske probleme hitreje razreševali. Hkrati pa živimo v nekakšnem pričakovanju in zahtevah, da naj družba reši pereče stanovanjske probleme." Kaj ni stvar družbe, da socialno ogroženim tudi pomaga, seveda po svoji moči? „Družba se je ustrezno organizirala za pomoč socialno najbolj ogroženim. V celotni stanovanjski politiki je močno izpostavljen socialni element. Sredstva, ki ostanejo na razpolago TOZD, združujemo v sta- novanjskih skupnosti za reševanje izključno socialnih problemov. Socialno najbolj ogroženi so zajeti v tej obliki razreševanja problemov. Tudi ostali kriteriji dodeljevanja stanovanj upoštevajo socialne elemente: OD, zdravstveno stanje, matere samohranilke itd. Vsa stanovanja, razen kadrovskih, v TOZD in DSSS dodeljujejo na podlagi prednostnih list, ki so narejene po vseh TOZD." Kdaj se bo konkretno začelo reševati probleme s prednostne liste, ki že nekaj časa čakajo? „Gradnja na Žibertovem hribu sicer dobro poteka, a z delno zamudo. Končani so prvi objekti (30 stanovanj), ki pa zaradi del na ostalih objektih ne dovoljujejo vselitve. Z Novo-gradom smo dogovorjeni, da bi 45 stanovanjskih enot bilo nared za vselitev do konca maja. Vsled zamude nastaja tudi določena nestrpnost pri čakajočih s prednostnih list. In prav s stanovanji na Žibertovem hribu se bodo začele stvari premikati na bolje, saj so ta stanovanja temu namenjena. Strinjam pa se z vašo ugotovitvijo, da so mnogi stanovanjski problemi težki in povzročajo vrsto družinskih neraz-položenj, vendar rešitev ni in ne sme biti nasilna vselitev. Mislim, da gre za nesramno in drzno dejanje, ki ogroža družbeno premoženje, zato smo in bomo takšen način najostreje obsojali in ustrezno ukrepali. Prav gotovo tudi ni rešitev v tem, da v istem hipu, ko udreš v družbeno stanovanje, prenehaš namensko varčevati, kot je to naredil eden izmed petih, ki so se nasilno vselili v družbena stanovanja." J. S. Da bi premostili vse ekonomske in neekonomske zapreke, na katere naletimo pri našem izvozu, moramo interno razrešiti vse probleme, vezane na kvaliteto prikolic in pravočasnost dobav. Tem dvem osnovnim komponentam pripada še, ali je izdelek funk- (Nadaljevanje na 6. str.) PREGLED IZVOZI V LETU 1979 IH PRIMERJAVA Z ISTIM OBDOBJEM LETA 1978 1. Po megecib Mesec_____________Leto 1978__________Leto 1979 Januar s 3,829.159,- S 3,799.599,- Februar s 3,029.786,- t 3,753.909,- Marec s 3,519.103,- t 5,179.171,- April s 9,139.290,- s 7,867.199,- HaJ f 3,802.654,- s 5,550.576,- Junij 1 3,708.259,- s 3,692.873,- Julij f 1,622.353,- s 3,502.061,- Avguat s 1,434.071,"* s 1,833.997,- September s 1,975.136,- s 3,690.123,- Oktober t 2.221.339.- f 5.425.378.- Skupaj: t 28,771.195,- t 94,139.371,- 2. Po državah in Trsti izvoza Konvertibilno področje: - Prikolice in deli - redni izvoz HEHČIJA * 1,537.137,- , 2,228.619,- FRANCI J A-IHVf 6,720.642,- t 3,588.949,- FRAHCIJA-RHU t 1,039.877,- < 990.291,- NORVEŠKA i 380.462,- s 768.126,- ŠVEDSKA t 1,982.561,- s 2,862.324,- ŠVICA t 1,310.3H,- s 3.603,- DANSKA S 1,681.237,- * 519.129,- BELGIJA s 9,169.185,- < 1,862.830,- HOLANDIJA s 516.661,- s 1,196.470,- ITALIJA s 296.900,- 2,287.567,- ANGLIJA t 19,- , 673-580,- AUTOCOMMEBCES 29.182,- s " AUDI-UNION s - % 95.557,- AVSTRIJA s 30.123,- l 1.022,- TRAK s - % 31.200,- MAĐARSKA t 3-125,- t - GRfilJA s 152.107,- % - Index 153,40 Sšitt. - DFK - C/C RENAULT - avtomobilski deli t 7,920.632,- - prik. v razst. stanju $ 574.976,- - Renault 4 I - - prikolice J___431.008,- i..„8*22š;§iš»: , 8,287.062,-I 5,673.593,-, 11,558.280,- 1 1.511.669.- Ž22i§l Ves 1stok skupaj: , 28,771.195,- , 44,139.371,- (Nadaljevanje s 5. str.) cionalen in po okusu kupca dežele, kamor ga izvažamo oz. prodajamo. Posebej je potrebno poudariti povečanje izvoza za 53 % nasproti lanskemu letu v enakem obdobju. Če bo ves kolektiv delal složno in odgovorno na uresničitvi plana pro- izvodnje, bo prvič v mladi zgodovini IMV porast izvoza v enem letu preko 60 % oziroma bi dosegli vrednost izvoza 55 do 60 milijonov dolarjev. To pa je dober začetek za prihodnje leto, v katerem naj bi dosegli 100 milijonov dolarjev izvoza v razvite države zapadne Evrope. S. BLATNIK Nova tovarna na Suhorju Z razvojnim programom naše delovne organizacije je predvideno občutno povečanje proizvodnje tako osebnih in dostavnih vozil kot avtomobilskih prikolic. V okviru tega programa je predvideno pospešeno osvajanje proizvodnje posameznih delov in sklopov v že obstoječih in novih proizvodnjah. V skladu z razvojno usmeritvijo naše delovne organizacije postavljamo in razvijamo nove proizvodnje v dislociranih enotah na manj razvitih območjih. Tako odpiramo za Belim Manastirom v letošnjem letu že drugo novo tovarno, na Suhorju, ki predstavlja prvo večjo industrijsko investicijo na manj razvitem območju Zumberak-Gorjanci. Proizvajala bo zavore ter šasijske elemente za prikolice. Investicija na Suhorju zagotavlja predvsem modernizacijo proizvodnje na osnovi sodobne tehnologije, hkrati s povečanjem proizvodnje pa zagotavlja novo zaposlenost. V prvi fazi bo tovarna zaposlovala 180 novih delavcev s tem, da se bo število delavcev z razširjanjem proizvodnje povečevalo. Sočasno z novimi proizvodnimi zmogljivostmi ustvarjamo na Suhorju tudi boljše pogoje dela in življenja na vse delavce. Vrednost investicije znaša 8,9 milijard starih dinarjev. Na svečani otvoritvi nove tovarne na Suhorju je vsem, zbranim spregovoril generalni direktor Jurij Levičnik. Slovesnosti so prisostvovali številni gosti iz republiških institucij, izvršnega sveta in gospodarske zbornice. Med njimi sta bilr tov. Viktor Avbelj in Marjan Brecelj ter predstavniki občine. Med povabljenimi gosti je bil tudi general Kade Bulat, vojni komandant in narodni heroj. Prebivalstvo 10 največjih slovenskih mest Konec letošnjega avgusta je imelo deset največjih slovenskih mest po občinskih registrih stalnega prebivalstva naslednje število ljudi: Ljubljana 262.908, Maribor 128.557, Celje 38.395, Kranj 32.227, Jesenice 18.431, Trbovlje 16.710, Koper 22.320, Nova Gorica 18.442, Novo mesto 14.987 in Velenje 17.275. lova delovna zmaga naše delovne organizacije: tudi na Suhorju smo zgradOi sodobne proizvodne prostore, v katerih bodo delavci lažje lose^i svoje naloge in ustvarjali v ustreznem delovnem okolju. Plačilo po tem, kako delo in naloge dejansko opravljamo Zagotoviti želimo, da bodo vsi delavci dobivali osebne dohodke glede na uspešnost svojega dela, torej ne po delih in nalogah, ki naj bi jih opravljali, ampak po tem, kako jih dejansko opravljajo in koliko z njimi prispevajo k skupnim rezultatom dela. Ta zahteva je v stališčih jasno zapisana. Vsak delavec mora dobivati svoj osebni dohodek glede na količino, kvaliteto in gospodarnost svojega dela. To so obvezne osnove za ugotavljanje uspešnosti dela slehernega delavca. Pri tem pa sodimo, da je potrebno osnove in merila ugotavljanja uspešnosti delavca prilagajati značilnostim posameznih vrst del v procesu dela, predvsem pa neposredno proizvodnim de- lom, strokovnim in poslovodnim delom ter upravno-administrativnim ter admini-strativno-tehničnim delom. Ne bi bilo smotrno, da bi pri vseh teh delih v enaki meri upoštevali vse osnove (količino, kvaliteto in gospodarnost) ter uporabljali ista merila. Poudarjamo, da za vse delavce veljajo načela zakona o združenem delu, ki zahtevajo, da konkretni delovni prispevek ugotavljamo po količini, kvaliteti in gospodarnosti dela, da pa merila, kako ugotavljamo količino, kvaliteto in gospodarnost, ne morejo biti za vse delavce enaka. Pri vseh delavcih tudi ni enako pomembno ugotavljanje kočine, kvalitete in gospodarnosti opravljenega dela za ugotavljanje učinkovitosti njihovega dela. V sindikatih mislimo, da je za delavce v družbenih dejavnostih in na upravno-administrativnih delih količina opravljenega dela manj pomembna od njene kvalitete, predvsem pa od vpliva, ki ga ima to delo na rezultate dela v TOZD, to je na povečevanje produktivnosti dela in dohodka, zniževanje stroškov in podobno. (Iz stališč RS ZZS o „Delitvi po delu") Živahen promet potnikov nenehno narašča Lani so avtobusna podjetja v Sloveniji (brez mestnega in zasebnega prevoza ter potniškega prevoza za lastne potrebe delovnih organizacij) prepeljala 195,457.000 potnikov, železnice 20,475.000, zračni promet pa 903.000 potnikov. V letališkem prometu je prispelo in odpotovalo skupaj 614.000 potnikov, v lukah pa je prišlo in odpotovalo 58.000 potnikov. V milijonih kilometrov so pri tem avtobusi prevalili 4.871 milijonov km, železnice 1.580 in letala 898 potniških km v milijonih. V počastitev 29. novembra so mladi, zaposleni v naši DO, pripravili kratko proslavo v težki presemici TA. Iz poslovalnice gotovih izdelkov v Ljubljani Poslovalnica gotovih izdelkov v Ljubljani se nahaja v ljubljanski občini Bežigrad ob eni najbolj prometnih cest v Ljubljani — ob Titovi cesti, kjer že leta uspešno deluje. Njen položaj in izgled je ostal ves čas skoraj nespremenjen. Trenutno je v poslovalnici osem zaposlenih. Veliko povpraševanje v mestu samem in v območjih, ki jih poslovalnica pokriva, kot so Gorenjska, del Štajerske, Koroške, Notranjska, Primorska, Goriška in del Istre, narekuje stalno in močno notranjo in operativno sposobnost zaposlenih. Po statističnih podatkih nas letno obišče v Ljubljani okrog 20.000 kupcev, telefonskih stikov s kupci pa je letno 30.000. Takšna obremenitev in interes kupcev za proizvode IMV narekuje čimvečje angažiranje v vseh pogledih. Širok program proizvodov zahteva od naše prodaje sodelovanje med kupci in proizvodnjo. Naj večje zanimanje na naše območju je za osebna vozila, sledijo ADRIA prikolice in gospodarska vozila. Na trgu pa želimo uvajati tudi servisno opremo. Prodajna območja niso točno določena, zato je možno ocenjevati potrebe trga na našem območju skupaj s poslovalnico v Novem mestu, na katero računajo predvsem večji kupci. Mnenje potrošnikov — kipcev in tudi nas je, da je poslovalnici potrebna osvežitev v smislu boljše predstavitve vseh proizvodov in pogojev dela za zaposlene, saj je sposobnost konkurenčnih organizacij v teh pogledih znatno nad našimi. Želja kupcev in zaposlenih na našem prodajnem območju je tudi boljša preskrba in ponudba rezervnih delov, dobra servisna mreža za vse proizvode, kar nam bo omogočilo še večje zaupanje naših kupcev. Vse to nas sili, da v sklopu naših možnosti povečamo možnost izobraževanja zaposlenih na tistih področjih, ki so zaradi stalnih sprememb pomembna za plasma naših proizvodov, da organiziramo in izboljšamo kvaliteto dela, delitev dela, kvaliteto ponudbe in notranjo organizacijo. Izkušnje iz letošnje prodaje nam kažejo, da je za dobro informacijo kupcu potrebna tudi pravočasna koordinacija o količinah, dobavnih rokih, transportu, propagandi. Možnosti za takšno usmeritev so trenutno še vedno ugodne, pogledati pa je potrebno tudi v obdobje, ki je pred nami, ko se bo nujno treba lotiti uresničitve takšnih pogojev, ki bodo pospeševali tisto prodajo gotovih izdelkov, ki zanima našo organizacijo. METOD LOGAR Vsem zbranim ob otvoritvi naše nove tovarne na Suhorju je spregovoril tov. Jurij Levičnik. Med drugim je opisal pomen tega novega objekta za še premalo razvito območje Žumberak - Gorjanci. Brežiški komunisti se uspešno spopadajo z raznimi težavami V tozd Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice je 00 ZK pospešila delo in razgibala svoje članstvo. Na svojih rednih in tvornih sestankih člani ZK v Tovarni avtomobilskih prikolic v Brežicah rešujejo probleme, analizirajo pomanjkljivosti v delu ter skupaj iščejo izhodišča za bolj učinkovito delo na vseh področjih družbenopolitičnega življenja znotraj delovne organizacije, kakor tudi v delegatskem sistemu. Komunisti v 00 ZK v TAP Brežice ugotavljajo, da se v svoji delovni sredini srečujejo z vrsto pomanjkljivosti in težav. Prav zaradi pomanjkanja strokovnega kadra pri vodenju tozd osnovna organizacija ZK pogostokrat prevzema vlogo poslovodnega organa ter s takšno vlogo pripomore k širjenju oportunističnih teženj odgovornih na vodilnih delovnih mestih v tozd in delovni organizaciji. Hkrati pa ne more odigrati tiste vloge, za katero je 00 ZK zadolžena. Delavske športne igre zaključene S preostalimi športnimi panogami so se končale letošnje delavske športne igre. V njih so naše ekipe dosegle še sledeče rezultate: 1. šah: zaradi neresnosti nekaterih naših igralcev smo pristali šele na 5. mestu. Zmagala je ekipa Tovarne zdravil Krka pred Pionirjem in Borcem. 2. streljanje: med moškimi ekipami v streljanju z zračno puščo je zmagala ekipa prvega favorita Pionirja pred Tovarno zdravil Krka in IMV. Naša najboljša posameznika sta bila Slavko Gradišar na 6. mestu in Anton Ancelj na 12. mestu. Med ženskami so naše predstavnice osvojile 5. mesto za Pionirjem, Tovarno zdravil Krka in Iskro Novo mesto. Najboljša med našimi je bfla Irena Kodrič, na 8. mestu. 3. kegljanje: moški so ponosili lanski uspeh in se s tretjega mesta v spomladanskem delu prebili na prvo mesto pred ekipo Pionirja in Iskre. Te tri ekipe so tudi edine zbrale v dveh nastopih preko 1000 podrtih kegljev. Posebno se je izkazal Dominik Bratož. Ženske so delno razočarale, saj so se uvrstile na 5. mesto, medtem ko so bile po prvem delu celo tretje. Zmagala je Iskra pred Novolesom in tovarno zdravil Krka. 4. namizni tenis: tako pri moških kot pri ženskah je IMV osvojil 4. mesto, v obeh konkurencah pa je zmagala Tovarna zdravil Krka. 0 uvrstivah v generalnem plasmanu bomo poročali v naslednji številki, ko bo izvedena tudi zaključna slovesnost s podelitvijo plaket in pokalov najuspešnješim delovnim organizacijam. J. TURK Preveč je anonimnosti komunistov v delovni in življenjski sredini. Ugotavljajo, da 00 ZK je zelo slabo zastopana pri nastaja-njnju samoupravnih in splošnih aktov v DSSS, vendar je pogostokrat zaradi pomanjkanja časa 00 ZK skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami primorana sprejeti akt, kakšen je pač priložen. Čeprav ima 00 ZK svoje člane v vseh samoupravnih organih in delegacijah, še zmeraj ni čutiti v zadostni meri komunistov v tej sredini. Občuti se neaktivnost nekaterih članov v razpravah na sestankih in pri vključevanju v reševanju problemov, da bi odpravili takšne in podobne probleme. Zato so se komunisti v Brežicah odločili: r rt — sestanke oblikovati tako, da bodo postali delovni sestanki; zato mora sekretariat postati glavni nosilec kolektivnega vodenja sestankov, sekretar pa mora biti koordinator pri vodenju 00 ZK. — Prizadevati si, da bodo sestanki kratki in jedrnati; ne dopuščati razprave, ki ni na dnevnem redu. — V nadaljnji krepitvi in odgovornosti komunistov pri izvajanju resolucij in sklepov 5. seje CK ZKS je nujno portebno, da problemske konference 00 ZK obravnavajo bolj pogosto odnose med tozdi in DSSS v OZD. — Uvesti problemske konference tudi med 00 ZK v krajevnih skupnostih, kakor tudi med tozd in KS. Pogostokrat se srečujejo, toda odnosi med organizacijami združenega dela in krajevno skupnostjo in samoupravnimi interesnimi skupnostmi še niso zaživeli v tistem duhu, kot bi morali. Kot po vseh 00 ZK, poteka sedaj tudi v Brežicah evidentiranje možnih kandidatov v samoupravne in družbenopolitične organe. Te naloge so se v Brežicah lotili z veliko mero odgovornosti in resnosti. In še nekaj, o čemer so razpravljali komunisti v Brežicah; omenimo naj disciplino na delu. Pojavlja se pogosto zamujanje, predčasno odhajanje z delovnega mesta. Komunisti so se odločili, da je ta problem potrebno enkrat za vselej in temeljito odpraviti. Vsak delavec mora vedno nadomestiti zamujeni čas v tekočem mesecu. IMV KURIR izdaja delavna organizacija Industije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 6200 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Andrej Dular, odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto; tisk: Knjigotisk Novo mesto.