Ameriška Domovi ima TTEElO AM€IUCAN IN SPIRIT fOft&GN IN LANGUAGE GNIT NO. 63 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNINCx, MARCH 31, 1965 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€fi 1C ŠTEV. LXIII — VOL. LXIII Nov način sodelovanja Voina _ZDa_ IDA v boju v Vietnamu Ko sprejema vojaštvo ZDA večji del bremena v boju z rdečimi, mora dobiti tudi večji vpliv na njegovo vodstvo. Washington, d.c. — do- ^6j je veljalo pravilo, da so na-si oficirji in naši vojaki v Viet-nattiu samo gostje, ki pomagajo s svojimi nasveti sajgonski na-^°dni obrambi. Praksa je to na-^elo že kršila v vedno večjem sWilu spopadov na frontah in v vojaških operacijah v zraku. Ker so se naše čete zapletle b°lj in bolj v boj z rdečimi gve-r^ci in se bodo še zmeraj bolj, N treba odnose med našimi če-*a*ih in saj.gonskimi postaviti na b°Vo podlago. Poveljniki naših ’et ne morejo več ostati tudi °Pnalno navadni svetovalci, Morajo dobiti svoj vpliv na voj-sWanje, posebno pa na opera-na frontah in v zraku. Tega e ne uvidijo vsi sajgonski ge-b6rali, njihova vlada pa je pre-S^ka, da bi jih krotila. Zato se ^Jgonske čete zamešajo velikost v boje, ki jih naši strokov-hjaki odsvetujejo. Porazi saj-§0Hskih čet navadno samo po-lujejo, da so imeli ameriški o-lc*rji prav, sajgonski pa ne. 2 vojaških svetovalcev so-odločujoči zavezniki navadnih svetovalcev mo-torej naši vojaški povelj-postati zavezniki s pravico govornega soodločanja. O tem oblemu se sedaj vršijo poga-jma med sajgonsko vlado in a|o administracijo, v Uroga kočljiva točka je vpra-arije cenzure. Cenzura v Viet-^ 17111 je zadeva sajgonske vla-ki jo pa strogo izvaja samo ^ vietnamsko časopisje, ne pa ; Ostalo. Ameriška misija more ati pri tem samo majhno vlo- pomaga pri siadiiranju obale Južnega Vietnama SAJGON, Viet. — Južni Vietnam ima nad 1,100 milj morskega obrežja od 17. paralele do meje s Kambodžo. Obrežje bi moralo biti pod kontrolo vietnamske morske obmejne policije, toda policijska služba je skrajno pomanjkljvo organizirana in zanikrno opravljana. Zato so komunisti do nedavnega kar brez skrbi prevažali po morju partizane, orožje in municijo iz Severnega Vietnama v Južni in si triko prihranili težave in stroške transporta po suhem. Naša vojna mornarica je sredi marca začela učinkovito posegati v policijsko kontrolo; 12 rušilcev in veliko obrežnih policijskih čolnov, vsi opremljeni z najnovejšimi rad ar-napravami, stalno patrolirajo ob obrežju. Kadarkoli opazijo sumljivo ladjo, o tem takoj obvestijo sajgonske obrežne čolne, ki nato sumljivo' ladjo ustavijo in preiščejo. Vojni mornarici pomaga tudi naše vojno letalstvo, ki s helikopterji stalno nadzoruje obalni promet. H kontrolnemu poslu so pritegnjeni tudi čistilci minskih polj. Ladje severnovietnamskih komunistov imajo- navado, da plovejo iz. svojih luk daleč na morje, šele potem zavijejo proti jugu in se tekom noči skušajo približati južno vietnamski obali in izkrcati svoj tovor ali pa partizane. Sedaj je postal ta posel zelo tvegan, kajti naša mornarica trdi, da je kar zadovoljna s prvimi uspehi svoje obrežne kontrole. V Zahodni Nemčiji so v tihi vladni krizi kmamke vojne ladja štagifiraj® promet med Vietnamoma po morju Svobodna d e m o kr a t s k a jctsia čevalska sIužba je stranka hoče imet. vse pred-objavila čilo k itana sov. nest. udeležbe v vladi, no-;jetske Iadie Iam da „ ame_ ce pa nosit, vs'eh odnovor-j^^ vojne ladje presekale pot ^ ' j njegovi ladji v mednarodnih vo- BONN, Nem. — Svobodna de-1 dah, ko se je bližala 17. vzpo-mokratska stranka ni hotela | redniku na poti iz Kambodže v glasovati za podaljšanje dobe, ki! Ha j fon g v Severnem Vietnamu, naj omogoča preganjanje naci-; Dejal je, da so ga ameriške voj-stičnih zločinov še za dobra štiri jne ladje vprašale preko radia, leta, čeprav je v koalicijski vla-i'kak tovor ima. Ameriška letala di. Ker je parlament izglasoval!2 neke letalonosilke so ves dan zakon, je v znak protesta odsto-|krožila nad ladjo in izvajala ma-pil član stranke pravosodni mi-:nevre, kot bi jo hotela napasti, nister dr. Buecher. Stranka jel Tass je poročal tudi iz Hanoja, zahtevala, da naj Buecher osta- da so ameriška letala napadla tako pridejo ameriški čas- So in gl^rji v neroden položaj; dru-^časnikarji namreč lahko po-^c9jo veliko več kot ameriški. v'drugi strani je potrebna °2 j a cenzura ne samo za saj-^ s'Ko časopisje, ampak sploh ^r0VSe časnikarje. Tudi tega v Sih sajgonske vlade še ne ra-peio, kot je treba. 0slanik M. Taylor je prišel shf06111 bedna na posvet v Wa-2;, ^Ston, da dobi nova navodila Pogajanja s sajgonsko vlado, jjjj da tudi vsa potrebna pojas-naj pomagajo k novim ^ 0citvam v bojevanju v Viet- Kleka postaja zadeva Ve vrste za astronavte ^OSKVA, ZSSR. — O čemur ki ^ nočojo govoriti, je obleka, se pustil Je ruski astronavt v njej to §ondole. Rekli so samo a Je bila astronavtov^ oble-^it-raVa P0d°ha gondole same, kje- asWonavt je moral biti doli ravno varen kot v gon- c ^bieriški strokovnjaki sodijo obleki samo po filmih. lJ°. da sedanja obleka še ne astronavtu možnosti, da bi cigj^bhodno gibal, kaj šele kaj v. ' i 1 Vremenski prerok pravu borna sončno in toplejše. Ja temperatura 45. Naši študentje bi radi imeli parcele na Luni! WASHINGTON, D.C. — Študentje na univerzi v Tulsi so si dobro ogledali fotografije rakete Ranger 8. Ugotovili so, da bi bil okoli “Jezera miru” na Luni kar primeren prostor za letovanje. Zato so poslali federalnemu tajništvu za notranje zadeve predlog, naj jim federalna administracija da v rabo ves prostor okoli tega jezera. Študentje so trdili, da so tudi oni davkoplačevalci in kot taki delni lastniki Ranger j a in da imajo pravico do tega prostora, ker so se prvi prijavili zanj. Tajništvo- za notranje zadeve se ni hotelo spuščati z njimi v pravni spor, zato je opozorilo študente tudi na predpis, da morajo najpreje bivati najmanj 6 mesecev na Luni, potem šele pride njihova zahteva v pretres. — Prebivalstvo Spodnje Kalifornije se je v desetletju 1940-1950 več kot potrojilo. ne še naprej v ministrstvu kot “poslevodeči minister”, dr. Erhard je pa zahtevo odbil in imenoval novega ministra iz vrst 1 a s t ne krščansko-demokratske stranke. Da stranka svobodnih demokratov s tem ne more biti zadovoljna, je jasno. -Sredi tega tedna bodo člani izvršilnega odbora stranke sklepali, kaj naj napravijo. Politični opazovalci pravijo-, da bo stranka požrla blamažo, ki jo ji je napravila politična poteza dr Erharda, ker se ne bo hotela dati izriniti iz vlade. Sedanja vlada bo namreč postala kmalu prava volivna vlada. Ako stranka svobodnih demokratov ne bo v njej, jo čakajo burni časi v volivni kampanji in pa zguba mandatov, taka- ji prerokuje nemška domača politika. Na drugi strani so zopet oživele govorice, da bi -bilo treba, da se krščansko-demokratska in socijalistična stranka sporazumeta na dvostransko koalicijo, kot jo imajo na primer v Avstriji. To bi bil najboljši odgovor na vedno večje rovarjenje nemških zamaskiranih nacistov in to bi tudi dvignilo nemški ugled v vsem svobodnem svetu. De Gaulle ne mara angleščine PARIZ, Fr. — Predsednik De Gaulle je v posebnem pismu o-stro prijel francoske znanstvenike, ker se na mednarodnih posvetovanjih poslužujejo največkrat angleščine, namesto svojega materinega jezika. Do -druge svetovne vojne je bila francoščina priznan diplomatski jezik in so jo uporabljali tudi na mednarodnih sestankih znanstvenikov in drugih strokovnjakov. Po drugi svetovni vojni je pri takih sestankih in konferencah prevladala angleščina. De Gaulle bi tudi na tem polju rad vrnil Franciji njen nekdanji ugled. in hudo poškodovala libanonsko ladjo Sam Spiridon, ko je plula ob obali Južnega Vietnama. Ladja je bila na poti iz Evrope v Hajfong. Po poročilih kitajske poroče-valne službe zahteva Severni Vietnam umik ameriške flote iz Južnega Kitajskega morja, ker njene ladje in letala z grožnjami davijo pomorski promet s Severnim Vietnamom. Šest japonskih pomorskih družb se je odločilo ustaviti promet s Severnim Vietnamom zaradi nevarnosti, ki grozi pri tem njihovim ladjam. Te družbe so letno prepeljale pol milijona ton rude iz Severnega Vietnama na Japonsko. Čeprav uradno ni bilo nikdar javljeno da je sedma flota prevzela “nadzor” nad obalo Severnega Vietnama in njegovim pomorskim prometom s tujino, zlasti pa z Južnim Vietnamom, je vendar precej jasno, da to nalogo vrši vsaj delno. Eptf no h& nasprotoval klniškemu zavarovanji! WASHINGTON, D.C. — Zakonski predlog o bolniškem zavarovanju je dobil prvo bitko: ni se mu treba bati, da bi propadel v predstavniškem domu. Nevarnost mu je grozila v senatu. Zato je predsednik Johnson koncem preteklega tedna pritisnil na senatorja Byrda, naj mu pove, kaj bo napravil s predlogom, ko ga bo obr-avnal senatni finančni odbor. Byrd je po precejšnjem oklevanju obljubil predsedniku, da bo njegov -odbor vzel zakon takoj v pretres in da Byrd osebno ne ho zavlačeval postopka. Byrd nima navade, da ne bi držal besede. Zato upa Bela hiša, da bo zakon vendarle kmalu izglasovan v obeh kongresnih domovih. DOMOV ODBOR SKLENIL PREISKAVO K-K-KLANA Odbor Predstavniškega doma za preiskave neameriških dejavnosti je včeraj odločil posvetiti v delo Ku-KIux-KIana, organizacije, ki je razširjena zlasti v južnih državah in jo javnost smatra za sovražno črncem in katoliški cerkvi. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je Odbor Predstavniškega doma za preiskave neameriških dejavnosti odločil na predlog kong. Johna M. Ashbrooka, republikanca iz Ohia, preiskati delovanje Ku-KIux-Klana, organizacije, ki je nastala na jugu dežele v letih po zaključku civilne vojne s ciljem, ohraniti belo prevlast v tem delu dežele. V letih svojega obstoja je ponovno pokazala tudi svojo sovražnost do katoliške cerkve. Pri zasledovanju svojih ciljev se je večkrat posluževala nasilja vseh vrst. Z njim je hotela krotiti črnce in jih držati v stalnem strahu. Njen poskus, da bi razširila svoj vpliv v srednje in severne države, ni uspel. Odbor je soglasno sklenil iti | —-——=== Ameriška letala razbijaj® radarje Sav, Vietnama SAJGON, J. Viet. — Ameri-položljiva sredstva, da ustavi na- letala so v zadnjih dneh pošilja in strahovanja, katerih na-|novno bombardirala radarske po poti, ki jo je v tem pogledu naznanil pretekli teden predsednik L. B. Johnson, ko je napovedal, da bo uporabil vsa raz- — Bombažne in nylonske nogavice so približno enako tople, če so seveda enako debele. men je prestrašiti črnce, da se ne bodo posluževali svojih zakonitih pravic. Načelnik odbora E. Willis, demokrat iz Louisiane, je dejal časnikarjem, da je predhodna preiskava odkrila “zapre-paščujoče zločine,” ki naj bi jih izvajala skupina “Svetih nasilij” v Ku-Klux-Klanu. Ku-Klux-Klan je vzbudil veliko pozornosti s svojimi nastopi v letih po prvi svetovni vojm, ko si je do neke mere pridobil celo v delu Ohia močan političen vpliv. Kasneje je njegova dejavnost popustila, pa se znova povečala v letih takoj po koncu druge svetovne vojne. Zato je maja 1946 predložil kongresnik A. Sabbath, - republikanec iz Illinoisa, Kongresu, naj izvede podrobno preiskavo dela te organizacije. Odbor za preiskave neameriških dejavnosti je predlog zavrnil s 5:1 in posvetil večji del svojih naporov preiskavam komunistične dejavnosti, ki je bila tedaj v deželi brez dvoma veliko nevarnejša. Tudi sedaj je načelnik odbora E. Willis pripomnil, da ta ne misli opustiti svojega zanimanja za delo komunistov, ki so brez dvoma vmešani tudi v rasne spore. Še vedno veliko ljudi z dvojno zaposlitvijo WASHINGTON, D.C. — Po Is tem povišati še plače kongres-uradnih podatkih je v naši de-!nikovega osobja. Tako je Powell naprave v Severnem Vietnamu. Ko niso pri prvem napadu uničili radarskih naprav na otoku Bach Longvi, ki je oddaljen komaj dobrih 80 milj od pomorskega in letalskega oporišča rdeče Kitajske na otoku Hajnan, so jih ameriški letalci napadli naslednji dan znova. Pri tem napadu v ponedeljek je sodelovalo 52 letal z letalonosilk 7. flote. Radio Peiping je obdolžil Združene države, da so njihova letala ob tej priložnosti kršila kitajski zračni prostor. Ameriški letalci so izjavili po povratku s poleta, da kljub bližini kitajskega letalskega oporišča niso videli nikjer kitajskih letal. Pri napadu je bilo eno letalo izgubljeno, toda pilot je bil rešen brez poškodb. Radio Hanoj je med tem trdil, da sta bili dve ameriški letali -pri tem napadu sestreljeni, več pa poškodovanih. Kongresnikova žena kot njegova tajnica dobiva letno $19,303 WASHINGTON, D.C. — Zastopnik Harlema v Predstavniškem domu Kongresa Adam Clayton Powell je dobil na o-snovi sklepa Kongresa povišanje plače od $22,500 na $30,000 na leto. Treba je bilo v soglasju Iz Clevelanda in okolice Avtomobilisti, ne pozabite!— Danes je zadnji dan marca, jutri pa 1. april, ko mora imeti vsak avtomobil v Ohiu tablico za leto 1965. Ni več v bolnici— Dobro poznani rojak Frank Se-gulin ni več v bolnišnici, ampak se je nedavno vrnil na svoj dom na 20341 Arbor Avenue. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja! K molitvi — Članice Podr. št. 47 SŽB so vabljene nocoj ob osmih v Fer-folijev pogreb, zavod k molitvi za pok. Katarino Bricel. Članice Podr. št. 10 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Gr-dinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Angelo Trunkel. Dopolnilo— Pok. Katarina Bricel je bila tudi članica Bratovščine sv. Res-njega Telesa pri Sv. Lovrencu. Zadušnica— Jutri ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Kuharja ob 4. obletnici njegove smrti. V petek ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Žusta ob 9. obletnici smrti. Slovesna otvoritev nove restavracije— Jutri, v petek in soboto bo praznovanje slovesne otvoritve “Anton's Restaurant & Longe,” ob cesti 534 in Interstate 90, v Genevi, Ohio. Lastnika nove restavracije, rojaka Mr. in Mrs. Amton Mihelich vljudno vabita, da jih te dni obiščete in si ogledate njun novi lokal. V četrtek in soboto zvečer glasba! Več v oglasu. Pogreb— Pogreb pok. Franka Meserko bo jutri ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue na Kalvarijo. želi 3,726,000 ljudi, ki imajo dve redni zaposlitvi. Ti predstavljajo 5.2% celotne delovne sile. Dober del teh so farmarji, 2.1 milijona pa je takih, ki prejemajo dve plači, med temi so zlasti: poštarji, gasilci, policaji, razni tehniki in stavbni mizarji. V ZN začel zopet delati nov nepotreben odbor ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Pravzaprav bi bil novi odbor krvavo potreben, ako bi se držal naloge, ki mu ga je dala generalna skupščina ZN. V mislih imamo namreč odbor, ki ima 33 članov in ki naj najde pota, kako bi ZN premagali krizo glede plačevanja zapadlih zneskov od strani Rusije, Francije in nekaterih drugih držav. Ta znani spor je spravil ZN v politično omedlevico, ki se iz nje ne morejo prebuditi. Namesto o dolgovih je odbor razpravljal o Vietnamu Odbor 33 članov je imel pre-rekli teden prvo sejo. Moral bi začeti rešetati vprašanje, k-ako pomagati ZN iz krize. Namesto tega je ruski delegat Fedoren- ko začel divje napadati ameri- do lokalnih vojn; treba je dalje'jih prispevkov ne bo vezalo na ško politiko v jugovzhodni Aziji. Večina ostalih članov je ponavljala Fedorenkove napade. Debate se je udeležil tudi Titov delegat Lekič, ki pa je Ameri- razmejiti pristojnosti Varnostnega sveta in Generalne skupščine v akcijah za mir. To je tudi namen in naloga novega odbora, je rekel Plimpton. Samo ko ščipal od -strani, končno pa je'par delegatov mu je dalo prav. vendarle junaško zastopal moskovsko stališče, da naj se Amerika- umakne iz Južnega Vietnama, in dodal, da je ravno tako kot Moskva solidaren z vietnamskimi komunisti. Za stvarno razpravo v odboru ni razumevanja Ameriški delegat Plimpton je Odbor je tako že na prvi seji napravil poskus političnega samomora. Poznejši poskusi se mu bodo najbrže posrečili. Amerika bo vkljub vsemu prispevala 200 milijonov Ameriško državno tajništvo je vkljub temu sklenilo, da bo letos podprlo ZN s skupnim zneskom brez uspeha skušal speljati de-1blizu $200 milijonov. Upa, da bato na pravi tir: treba je deba- -bo s tem pripomoglo, da razne tirati, kako dobiti denar za tiste akcije ZN na gospodarskem, so- pogoj, da morajo tudi druge članice ZN plačevati svoje obveze in obljube. Kaj bo na vse to rekel naš Kongres, je veliko vprašanje. Končno držijo vkljub vsem besedam sledeče številke: Amerika plača za ZN okoli 32%, nad dve tretjini članic pa plača vsega skupaj samo 5%. In vendar odločujejo v ZN one, ker ima tam Amerika samo en glas! Novi odbor je zaključil prvo sejo z upanjem, da se bo kmalu zopet sestal. Kaj bo delal na novi seji, o tem se odboro-vi člani niso menili. Zato je verjetno, da povišal plačo svoji'ženi, ki je u-radno njegova tajnica za špansko govoreče, od $13,334 kar na $19,393 letno. Powellova žena, ki uporablja še vedno dekliško ime Marjorie Flores, pri tem sploh ne živi v Washingtonu ali v New Yorku, ampak na otoku Portoriko, kjer imata z možem razkošen dom. A. C. Powell se smatra za vodilnega črnega politika v deželi in je po poklicu protestantovski pastor. V Kongresu in v javnosti je znan po tem, da zelo rad in veliko potuje izven Združenih držav, seveda vse pretežno na račun — vlade. Anglež pojde posredovat v Peiping in Hanoj LONDON, Vel. Brit. — Angleška predstavnika v Peipingu in v Hanoju sta pri tamkajšnjih vladah vprašala, če bi bila pripravljena zunanja ministra sprejeti posebnega angleškega zastopnika, bivšega zunanjega ministra Gordona Walkerja in akcije ZN, ki naj varujejo mir cijalnem in prosvetnem polju tako zakrili svojo strahopetnost, tam, kjer je nevarnost, da pride me bodo popolnoma zamrle. Svo-Jda bi pogledali stvarnosti v oči. se z njim razgovarjati o viet-bodo zopet samo politizirali in namski krizi. Walker misli iti na pot v dveh tednih. Uspeli preskus raketnega lovca WASHINGTON, D.C. — Armada je objavila, da je izvedla te dni prvi uspeli preskus rakete Sprint, najnovejšega lovca medcelinskih raket in raket na srednje daljave. Nova raketa je baje precejšnje izboljšanje sistema Nike-Zeus, katerega u-vedbo v obrambo dežele je o-brambni tajnik McNamara lani zavrnil češ, da ni dovolj uspešen. Zadnje vesti WASHINGTON, D C. — Delavsko tajništvo je objavilo, da so ostali življenjski stroški tekom preteklega februarja nespremenjeni na 108.9'< povprečja v letih 1957-1959. To se pravi, kar je tedaj stalo $100, je stalo v preteklem februarju $109.9. MONTGOMERY, Ala. — Skupina črnih in belih pristašev boja za civilne pravice je včeraj prinesla pred Kapitol 10 črno prekritih krst, ki naj bi spominjale na 10 nasilnih smrti v boju za civilne pravice v zadnjih dveh letih v državi Alabama. SAJGON, J. Viet. — Število mrtvih zaradi peklenskega stroja, ki so ga položili rdeči teroristi pred ameriško poslaništvo, je naraslo na 20, ko sta tekom noči umrla zaradi težkih ran dva domačina. Ranjenih je bilo skupno 175 oseb. KMEKIšRA DOMOVINA, MARCH 31, 1965 jtiy Ameriška PosioviiM , .r',7. jB'Y »»Avy. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zb. Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 63 Wed., March 31, 1965 G. O. P. pod novim vodstvom Republikanci so dobili pri lanskih novembrskih volitvah tako hud udarec, da jim ni kazalo drugega, kot da mislijo na temeljite reforme v svoji strankini organizaciji. Naravnost neverjetno se namreč sliši, da je republikanska strankina organizacija hirala že ves čas po vojni, akoravno je stranka dobivala zadnjih 25 let klofuto za klofuto. Eisen-howerjeva doba je bila samo izjema od pravila, ki jo je rodila generalova priljubljenost, ne pa ugled stranke. L. 1940 je bil še vsak tretji volivec republikanski pristaš, danes je le še vsak četrti. Med potrebne reforme je spadalo tudi glavno vodstvo stranke, ki je bilo dolga leta močno zanemarjeno. Vodilni in petični republikanci niso nikoli marali močnega centralnega vodstva, da so namreč lažje šarili v politiki, vsak na svoj račun in za svoje osebne ali vsaj lokalne interese. Tako je pri republikancih prišlo v navado, da niso imeli niti stalnega generalnega ravnatelja odnosno načelnika stranke. Kadar so se bližale volitve, so izbrali tistega, kdor se jim je ponudil za ta nehvaležen posel. Običajno se je zanj odločil ta ali oni aktivni ali bivši republikanski kongresnik ali senator. Sedaj jih je nesreča izmodrila. Sklenili so, da morajo zaupati strankino vodstvo stalnemu in plačanemu načelniku. Po dolgih zakulisnih razgovorih, prerekanjih pa tudi intrigah in trenjih so se končno odločili, da postavijo na to mesto ohajskega republikanskega voditelja Rayja Blissa. Mož se jim je zdel kakor rojen za ta posel. Bliss je namreč prevzel vodstvo ohajskih republikancev v 1. 1949-1950, torej ravno takrat, ko je Trumanova zmaga pokazala republikancem, kako slabo so organizirani. Ob prevzemu poslov je našel ohajsko republikansko organizacijo v razsulu. Z odločnostjo, trmoglavostjo in sistematskim delom se mu je vendarle posrečilo, da je stranki pripomogel do vodilnega položaja v ohajski politiki. Ohajski republikanci so zopet postali strankina trdnjava in vzgled za republikanske organizacije po vsej deželi. Samo demokratu F. J. Lauschetu se je posrečilo, da je z lastno močjo in sposobnostjo vdrl v to republikansko trdnjavo. Za njim je zmagal samo še Johnson, toda bolj po zaslugi neverjetno nerodne politike republikanca Goldwaterja kot po lastni spretnosti. Ni pa s tem rečeno, da niso republikanci delali napak pod Blisso-vim vodstvom. Tako so se na primer zaleteli takrat, ko so proti Blissovemu priporočilu začeli boj za “pravico do dela7’, ki jim je prinesla poraz v boju proti demokratskemu senatorju S. Youngu in demokratskemu guvernerju DiSallu. Pravilno Blissovo presojanje političnih moči je Blissu pomagalo do ugleda v vsej republikanski stranki. Hotela ga je že večkrat za načelnika stranke, toda Bliss se je izka-mikal zapeljivim ponudbam. Sedaj je ponudbo sprejel, toda ne brez pogojev. Najpreje je postavil zahtevo, da mora biti on gospodar v stranki in ne razni mogočni republikanci, pa naj bodo še tako zaslužni. Zahteval je dalje, da mora biti centralno vodstvo organizirano kot stalni profesionalni organ republikanske stranke, zahteval je tudi, da mora stranka poznati samo eno blagajno in da se morajo vanjo stekati vsi strankini dohodki. Republikanski veljaki so morali ne ravno z veseljem pristati na te pogoje, toda niso si mogli pomagati. Nimajo nikogar, ki bi se jim zdel sposobnejši za ta posel. Bliss sam ni ne ideolog, ne govornik, ne spreten v pi- publikanci, ki bodo aktivno stalno delali na “terenu”. Ali bo pri tem iskal pomoči pri poklicnih politikih? Zelo malo, ako ga sodimo po njegovem delu v ohajski državi. Bo sicer v stalnih stikih z njimi, bo hodil na njihove seje, sestanke in konference, toda ne bo jim pustil, da se mešajo v njegov posel. Na drugi strani se ne bo mešal v njihovo politično filozofijo. Stavil bo samo en pogoj: politik mora naravnati svojo politično filozofijo po nazorih svojih volivcev in se ne sme nič spraševati, ali so mu ti nazori osebno všeč ali ne. Misli, da je njegova stranka največ grešila ravno v tem pogledu. Za tradicionalne republikanske politike pomenijo Blissove ideje prelom s preteklostjo, notranjo revolucijo, če hočete. Težko, da bi se Blissu podali brez upiranja. Ali bo pa Blissova občutljivost prenesla tako tiho sabotažo njegovega dela? Ali se ne bo vsega hitro naveličal in se iz Wa-shingtona vrnil domov v Akron, kjer si je tekom 15 let ustvaril tako velik ugled v ameriški politični javnosti? To je tisto, kar skrbi resne in preudarne republikance, ki jim je res mar za bodočnost njihove stranke. Bliss bo prevzel posle jutri, 1. aprila. BESEDA IZ NARODA loris!@¥a razstava Je bila šap® obiskana CLEVELAND, O. — Ob odhodu v Toronto in nazaj v New York se po nepričakovano lepo uspeli moji grafični razstavi v Clevelandu iskreno zahvaljujem vodstvu Baragovega doma, ki mi je gostoljubno nudilo dvorano, Ameriški Domovini za vse njene skrbne objave, prav tako pa tudi Slovenski radijski oddaji na WXEN-FM. Prisrčna hvala dr. Mihu Kreku in ljubeznivi gospej Malki, (ki sta mi za časa mojega bivanja v Clevelandu nudila prijeten dom, profesorju Janezu Severju in Lojzetu Bajcu, ki sta mi bila ves čas pri roki in, v veliko pomoč. Končno vsem obiskovalcem, ki so mi s svojim obiskom izkazali mnogo pozornosti, iskrena in prisrčna hvala! Vse prijatelje in znance v Clevelandu lepo pozdravljam in na svidenje! France Gorše jih, nadalje sodnik Avgust Prijatelj, glavni carinik John Kovačič, nadalje A. Perk in John Fakult in pa zastopnik župana Locherja, ki je bil zadržan. Seveda so bili navzoči tudi vsi predsedniki SND in večina odbornikov. Glavni namen prireditve je bila počastitev “slovenskih mož 1965”. SND so izvolili sledeče “slovenske može leta”: Anton Šubelj od SND na St. Clairju, Anton Rezin Sr. od SND na Maple Hts., Anton Mauser od SND na Denisen Ave., Vincent Coff od SND na Waterloo Road, John Habat od SD na Holmes Avenue, Louis kulturnih skupin ter v medsebojnem sporazumu določijo datume svojih koncertov in drugih priredb. Pred par leti je bil tak sestanek sklican, nekatere stranke se niso odzvale, češ vi napravite, kadar vam je ljubo, mi bodo priredili svoje, kadar bo nam kazalo najbolje. Tako je stvar zaspala in se še kar naprej prerekamo. Ko je prepozno, dolžimo drug drugega in trpimo ško- VESTI ■ X Sl.« ■m m-mm Mira Miheličeva ponovno predsednica Društva pisateljev Letošnjega 20. občnega zbora Društva slovenskih pisateljev se je udeležilo 90 članov, več do vsi. Seveda je v kleveland-,kot kdajkoli preje. Za predsed-stkem okrožju dosti naših ljudi, nic° je bila ponovno izvoljena da bi lahko napolnili še več kot Mira Mihelič, Za tajnika pa tudi dve dvorani, ako bi se vsi zave-|Pon,°,vno Jože Šmit. Društvo je dali svojih dolžnosti do naših priredilo 120 raznih nastopov, obstoječih kulturnih ustanov.' brigalo pa se je tudi za social- _______________0_____^ Kegljaška tekma SNPJ se le- na vprašanja članov. Ti so, kot 1000!). Njegovo stvariteljsko de-tos vrši v Clevelandu in se za- le razvidno iz razprav, v lo je povezano zlasti s cerkveno ključi 25. aprila, torej na dan gmotno sorazmerno težavnem liturgijo, na področju svetne naših koncertov. Mnogim našim'P0^0'^3!11- eden naj večjih slovenskih glasbenikov zadnjih desetletij. Doma je bil iz Št. Vida pri Vipavi. Leta 1903 je bil posvečen v duhovnika. Na Dunaju je nato leta 1908 dovršil študije na glasbenem konservatoriju in se nato vrnil v Ljubljano. Postal je ravnatelj orglarske šole in vodja pevskega zbora v stolnici. Bil je izredno produktiven (samo cerkvenih glasb je skomponiral nad ljudem iz drugih držav se nudi prilika, da slišijo lepo ubrano slovensko petje, ko se udeležijo katerega izmed teh koncertov. Vabimo torej vse naše ljudi, V Novem mestu bodo gradili steklarno Pred daljšim časom so začeli graditi v novomeški občini tovarno stekla, ki bi naj po prora- naj porabijo to lepo priliko in si,čunu stala 1,800,000,000 dinar-privoščijo par ur lepega dušev- iev> Pa so sedaj preračunali, da nega užitka. bo treba izdati za njo preko V pričakovanju, da se vidimo 3 milijarde in pol. Gradnja se je 25. aprila, želim vsem mnogo zavlekla za več kot eno leto in Letna prireditev Federacije slovenskih narodnih ffaev v ©levelandit CLEVELAND, O. — Z ustanovitvijo Federacije slovenskih narodnih domov v Clevelandu se je izvršila nekaka povezava vseh Slovencev — pionirjev v Clevelandu. Federacija je bila ustanovljena na pobudo Mr. Louisa Finka z Maple Heightsa. Ustanovljena je bila leta 1960. Prva prireditev je bila večerja v SND na St. Clairju leta 1961. Federacija si je nadela nalogo, da vsako leto počasti enega slovenskih naj bolj zaslužnih mož in mu podeli naslov “slovenski mož leta”. Prvi je bil počaščen leta 1962 Mr. Martin Antončič, slovenski radio napovedovalec; drugi Edvard Kovačič, bivši mestni odbornik, ki je mnogo storil v korist slovenske senklerske naselbine; tretji pa je bil lansko leto počaščeni slovenski sodnik Avgust Prijatelj. Supan od SND na 180. cesti, Cecilija Brodnik od SND na za-padni strani mesta, John Barko-vich od SND na Recher Avenue. Kot glavni slavljenec pa je bil Mr. John Tavčar, ki je bil izvoljen kot “slovenski mož leta 1965” za ves Cleveland. Vsak slavljenec je dobil bronasto plaketo in diplomo. Navzoči so vse navdušeno pozdravili z aplavzom. Posebne pozornosti je bil deležen John Tavčar. Mestni odbornik Edmund Turk mu je izročil posebno čast no izjavo, ki jo je sprejel v ponedeljek, 15. marca, občinski svet. Župan Locher je dejal Mr. Turku, da mora biti na tej izjavi tudi njegovo; ime, ker ima med Slovenci veliko prijateljev. Vsi slavljenci so se vsak zase zahvalili za počastitev. Zelo počaščenega se je čutil Mr. Tavčar in je vsem, ki so mu to počastitev pripravili, zelo hvaležen. Ni pričakoval, da bo kaj takega doživel, “predno odide v kraj, od koder ni povratka”. Zdravko Novak onss sam ni ne lueuiug, ne govuniiK, ne spreien v pi- ^^bo leto pa je šel odbor sanju, je pa zato talent v organiziranju. Spada med redke Federacije še dalje. Poleg poča-politike, ki ne silijo v javnost, ampak delajo kot poklicni stltve “slovenskem mn,™ strokovnjaki na svojih službenih mestih. Osebno je silno delaven, pa tudi zelo občutljiv; najlažje prideš do zamere pri njem. To pa je ravno njegova slaba stran, ki utegne delati republikancem še veliko težav. Republikanski veljaki so namreč navajeni, da dela vsak sam zase politiko in da pozna stranko samo takrat, kadar išče v njej svojo korist. Njim bo zelo težko, da se pokorijo poveljem iz centrale in da tja odvajajo vse svoje denarne prispevke. V tem pogledu bo Bliss neizprosen, zahteval bo celo, da oba republikanska agitacijska odbora na Kapitelu, odbor republikanskih senatorjev in odbor republikanskih kongresnikov, prideta v denarnih zadevah pod njegovo kontrolo. Senatorji in kongresniki se bodo morali velikokrat ugrizniti v jezik, predno se bodo odpovedali samostojnemu razpolaganju z denarjem, ki so ga sami nabrali za volivne namene. Kako si Filiss zamišlja organizacijo in delo republikanske stranke? Zelo preprosto in prirodno. Svoje delo je finančno že podprl z dogovorom o strankini blagajni. Ne bo se mu torej treba bati, da bo v težavah za plačevanje obvez. V organizacijskem pogledu se bo pa oprl na strankine državne okrajne in mestne organizacije. Kot jih je obudil k življenju in držal v aktivnosti v ohajski državi, tako jih hoče po vsej deželi. Tam bo iskal in — kot upa — tudi našel stebre za novo organizacijo republikanske stranke. Po tej poti bo gospodaril z blagajno in delal s tistimi re- stitve “slovenskega moža leta je vsak SND izbral še svojega “moža leta”. Letošnja počastitev “Slovenskih mož leta 1965” je bila v nedeljo, 21. marca 1965, na slavnostnem banketu v SND na Male Heights. Ob štirih popoldne so najprej servirali večerjo, nato se je pa pričel program. Spored je začela znana pevka Cilka Valenčič, ki je zapela ameriško himno, nato pa “Hej, Slovenci!”, ki so j c peli vsi navzoči. Goste je pozdravil predsednik SND na Maple Hts. Mr. Anton Rezin, Sr. Zbrane je osebno pozdravil župan mesta Maple Hts. Navzoče je pozdravil v slovenščini in se po govoru tudi zahvalil s — hvala lepa. Na banketu je bilo izredno veliko ljudi clevelandskega javnega življenja. Navzoči ,so bili trije mestni odborniki, ki delujejo v slovenskih mestnih okra- lllža sa Sfnwam koncert EUCLID, O. — Uradno bi morala biti sedaj pomlad, tako kaže koledar in tudi po radiju in po časopisih so nam oznanjevali, da je tukaj in da je konec zime. Danes pada sneg kot za stavo, ponoči smo ga dohili že par palcev in obetajo ga še več. Gledam skozi okno in premišljujem, kje je težko pričakovana pomlad. K nam v Euclid bo prišla prav gotovo 25. aprila, ko bo pevski zbor Slovan podal svoj pomladanski koncert v dvorani Slov. društvenega doma na Recher Ave. To bo na Belo nedeljo. Ta zbor podaja svoje pomladanske koncerte vsako leto na Belo nedeljo že več kot 20 let zaporedoma. Letos je nekdo napravil pomoto, ko je napačno poročal v naših časopisih, da bo Slovanov koncert 2. maja. Pred- uspeha! Joseph Durjava Odmev k Oklcaga no je bilo mogoče v časopisih to _____ poplaviti, je že mladinski zborikritike in hvalnice raznih ljudi, Chicago, 111. — Čital sem dopis Regerčana in pripombe g. profesorja Velikonja. Obe razpravi se mi zdita razveseljivi že iz tega, ker se omenja v razpravah pomen in važnost slovenstva. Smatram, ker živim v chica-ški naselbini kot Slovenec, da ne morem preko tega, da ne bi tudi svojih lastnih pripomb k omenjenima dopisoma omenil. Smatram, da to ni samo razprava med gotovo skupino starih naseljencev in skupino slovenskih akademikov, pač pa resna zadeva nas vseh Slovencev, ki čutimo in se zavedamo ter mislimo, da je naša dolžnost, da pri tem in k temu svoja mišljenja izrazimo glede našega slovenskega narodnega obstoja. Ker se nahajam že skoraj 15 let v naši svetoštefanski naselbini, se čutim, da sem dolžan sam napisati par spominov iz našega življenja in udejstvovanja za slovensko stvar. Prav tu kot je v Ameriški Domovini o-pozoril Regerčan na potrebo poživitve slovenstva, se čutim tu di sam bolj nemarnega, če tudi ne mislim tako. Pri nas smo lahko ponosni kljub gotovim zaprekam, preko katerih je bilo treba voziti s težavami in treba je še danes te s težavami nadaljevati. Posebno kar se tiče naše slovenske šole, krasnih slovenskih kulturnih prireditev, pri naši slovenski skupnosti. To niso malenkosti. Vsa čast možem in ženam, kateri nas s tako trdnostjo in korajžo vzpodbujajo in nam dajejo vzgled, kako je treba delati in vztrajati za dobrobit našega slovenskega narodnega obstoja. Ko sem pa ravno pri Regerčanu, bi se pa tudi rad dotaknil pripomb g. profesorja Velikonje. Je prav, da si ljudje med seboj v javnih razpravah svoja mišljenja obrazložimo. Pri tem bi pa rad iz čisto kmečkega stališča podal nekaj misli obema, Regerčanu in g. profesorju Velikonji. Ko čitam, sem zelo vesel, ko vidim, da se po celi Ameriki naši akademiki uveljavljajo in udejstvujejo v vseh raznih znanstvenih poklicih. Kar se pa naše same chicaške naselbine tiče, se ne bom na širše polje spuščal, ker nimam za to vpogledov. Hočem omeniti, kar sem že več časa namenjen, ko vidim v Collinwoodu oznanil svojo prireditev na Belo nedeljo. Tako bosta oba kbneerta na isti dan. Sedaj letijo pikre besede češ, da se je to nalašč napravilo in da bo v škodo obeh zborov. Tudi prvo nedeljo v maju bosta dve prireditvi na isti dan. To je jako čutim, da sem dolžan kakor vsak pošten človek naše chicaške slovenske družine, da omenim stvari, ki se bodo mogoče katerim zdele razžaljive, ampak po mojih mislih se mi zde, da so zdrave za nas vse. Ker sem tudi član in od začet- stroji, ki so jih kupili na Polj skem, ležijo v nedograjeni tovarni. Sedaj so se odločili, da jo bodo le dogradili. Ko bo gotova, bo menda izdelovala po štiri milijone kvadratnih metrov ravnega stekla, kar naj bi vsaj za silo krilo sedanje potrebe po tej vrsti stekla v Sloveniji. Zakaj tako slabo obiskana proslava? V letošnjem januarju so prirejali v “vseh krajih, kjer se je pred 22 leti prebijal skozi sovražne obroče Pohorski bataljon, večje ali manjše proslave”. Tako proslavo so priredili tudi v Mislinji člani Mladinskega aktiva. Mladinci so proslavo lepo pripravili in Matija Verbič je na njej “orisal zgodovino Pohorskega bataljona, predvsem pa narodnih herojev, domačinov Ernesta Prevolnika-Miloša in Zdravka Čebular j a-Rada”, piše poročevalec F. Jurač v ljubljan skem listu Delo, pri tem pa ugotavlja, da je na proslavo prišlo “komaj kakih 30 ljudi”. Med u-deleženci ni bilo niti nekaterih p r e d s t a v n ikov političnih in družbenih organizacij, čeprav so jim. poslali še pismena vabila. ♦ Izgleda, da so imeli pisci Perspektiv prav, ko so lani v njihovi zadnji številki zapisali, da je čas, da prenehajo s pripovedovanjem “starih bajk”, ki jih je javnost sita do grla in jih ne mara več poslušati, pa naj bo v njih slava partizanščine še tako lepo, slikovito^ in živo opisana! f Msgr. Stanko Premrl V Ljubljani je 14. marca umrl 84 let stari msgr. Stanko Premrl, ki povzdiguje kulturno delo Radio ur — vsa čast. Ampak že 14 let čakam, da bo prišel kak slovenski kulturnik novega kova v pomoč g. dr. Ludviku Leskovarju v kakšni kulturni slovenski razpravi. Po mojem mnenju in mislih je, da kolikor je dolžnost navadnega slovenskega človeka, da skuša materialno podpirati ne samo Slovensko radio uro, pač pa tudi vse naše katoliške slovenske ustanove. Prav tu pa opažam, da se gotovi akademski krogi zapirajo v svoje ozke krožke in se ne zavedajo, da so kolikor toliko dolžni in odgovorni, da bi pomagali z nasveti preprostim Slovencem. Čas je in upam, da bodo po tolikih letih prišli iz svojih malih glasbe pa je Premrl predvsem komponiral za klavir. Kot pisec je od 1. 1902-1945 sodeloval zlasti v Cerkvenem glasbeniku. Titovci obsojajo Ameriko zaradi rabe plina v Vietnamu Jugoslovanska vlada je v posebni izjavi obsodila uporabo plina v bojih z rdečo gverilo v Južnem Vietnamu češ, da je to kršitev mednarodnih predpisov in zakonov ter utegne imeti zaradi tega težke posledice. Izjava poudarja, da je “edina rešitev iz sedaj poglabljajoče se krize v pogajanjih v duhu ženevskih sporazumov in na temelju spoštovanja zakonitih pravic vietnamskega ljudstva”. Izjava je komaj kaj različna od onih, ki smo jih te dni slišali iz Moskve in Peipinga, pri tem pa je še vedno v državnem tajništvu v Washingtonu kup ljudi, ki prišteva titovsko Jugoslavijo med nevtralne države, če ne kar med na pol naše zaveznike. Bil bi skrajni čas, da ti ljudje pogledajo resnici v oči in nehajo svet presojati le po svojih željah. Časopisje je v zadnjih mesecih ponovno poročalo o rabi plinov od strani Naserjevih čet proti oddelkom kralja Badra v Jemenu. Objavljene so bile celo fotografije žrtev napadov s plini. Titovci kljub vsemu niso niti pisnih, ampak o vsem tem molčali in še molče kot grob-Mar je Naserjeva uporaba bojnih plinov v skladu z mednarodnimi zakoni, uporaba plina solzivca v Južnem Vietnamu pa je proti mednarodnim zakonom, čeprav tega uporabljajo policij6 pri krotenju nemirnežev P° vsem svetu? Tito pojde na obisk na Norveško Maršal Broz-Tito je sprejel vabilo norveškega kralja Olafa in bo odpotoval tja s svojo ženo Jo van ko in primernim sprem stvom na uradni obisk od 10. do 14. maja. Tunizijski predsednik v Jugoslaviji Na povabilo predsednika Ju' goslavije je prišel včeraj v Ju' goslavijo na uradni obisk predsednik Tunizije Habib Burgib9 s svojo ženo. Ostal bo do 5. apri' la. Obiskal bo tudi več krajec v Sloveniji. Avstrijski kancJer obiskal Jugoslavijo Sredi preteklega tedna je pU' šel za tri dni v Jugoslavijo ua obisk avstrijski kancler dr. J-Klaus v spremstvu zunanjega ministra dr. B. Kreisky-ga’ predsednika koroške pokrajim ske vlade F. Wedeniga in predsednika štajerske pokrajinske vlade J. Krainerja. Uradnih raZ' govorov z Avstrijci so se udeležili predsednik Titove vlade P-Stambolič, 'zunanji minister Ko' ča Popovič, predsednik republiške vlade v Sloveniji V. Avbelj, minister za zunanjo trgovino N- krogov, in da se bodo zdramili . ______tl_ __o_. in zavedli, da so tudi dolžni de- Dzuverovic in član hrvaške via-ati, ne pa samo na gotovo priti de V. Holjevac. in velevati. Razpravljali so o tesnejšem Doživeli smo en rekvijem — sodelovanju na gospodarskem upam, da ne pride zopet do dru- polju, o izboljšanju medseboj- nerodna zadeva, (ki jo ni mogo-jka sooelavec pri