Kdor želi v vradnim ali pa	J ~B| A	"MS A	M
v oznanilnim listu karkoli si	W&k I ■ __ ^ H W	B| * ^	ne <"egne v slovenskim jeziku
bode naznaniti, plača za vsako	/ H S HA 9B	|| V	sostaviti, zna nam tudi sosta-
verstico z navadnimi čerkami za	Wi/ B HM BB ■	H ■ m> ■	v k I A vek v nemškim jeziku poslati,
enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr.	W H flBHl HI I	H ■ ■	£lf fl ■ P™" .lem' dc 0,1 vsakih treh
in za trikrat 5 k, in kdor sam	M ItUllft	.U.A li	S !• lili
k «4. listu	Iijul>l janskiga časnika, v petik 91. Rožnika 1850*
Št. 8376 Razglas (80.) 1 zastran dodeljenih pooblastnjenj. Visoko ministerstvo kupčijstva je 12. t. m. po določbah najvikšiga patenta zastran pooblastnjenj od 31. Sušca 1832 sledeče pooblastnjenja podelilo: 1.	Jožefu Palkhu, niestn. kupcu na Dunaju v mestu h. št. 255 pri Amerikami, za iznajdbo in popravo zlatih opasov za sablje, kteri na belih oblačilih barve ne zgube, se do 10 palcov tesneje ali širje narediti dajo in za konjike posebne karabinarje imajo, de se sablja pri narhujšim jahanju ne more sneti; za eno leto. De skrivaj ostane, je prošeno. 2.	Miroslavu Heindorfferj u , tehniku, na Dunaju v Leopoldovim mestu, h. št. 386, za iznajdbo, ktera zgolj v rabi želez-niga oklepja namest leseniga pri glavnim oklepju vagonov obstoji; za eno leto. Kar javno varnost utiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne stavi. Očitni popis pooblastnjenjii je pri c. k. zd. avstr. poglavarstvu shranjen, kjer ga more slednji viditi. Gustavu Breine-u, graverju v Uni na Vestfalskim, po Vincencu Vil h e lm u Koe-steru, na Dunaju na Vidmu h. št. 791, za iznajdbo, jeklo neposredno \/, siroviga železa ali pa iz zmesi iz siroviga in kovavniga železa v tako imonovanih Puddling-reverberirnih ali plamskih plavših izdelovati, za deset let. De skrivaj ostane je bilo prošeno. Kar javno varnost utiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne stavi. Ptujinski nasprotni list je bil predložen. 4.	Jakobu Francu Henriku llem-bergerju, oskerbniškimu vodju, na Dunaju v mestu št. 785, za popravo pri tako imenovanih Puddlplavših, ktera v tem obstoji, de se pri izdelovanju kovavniga železa porabljena vročina natanjko vstanovi, in tako precej kurjave prihrani in posebno dobro železo' dobi; za pet let. Kar javno varnost utiče, se temu pooblastnjenju nič zoper ne stavi. 5.	Janezu Kerstniku Marchesiu, v Lodah v Lombardii, za iznajdbo stroja, s kterim se slepim branje in pisanje besed, številk in not in rajtanje precej zlajša; za pet let. De skrivaj ostane, je bilo prošeno. 6.	Karlnu V. Dobrymu, magistru le-koslovja na Dunaju, na Vidmu št. 768, za iznajdbo žgavnice za kafe, po kteri se več in boljsiga, kakor tudi bolj dišečiga in slajnišiga kafeta nažge. Za eno ieto; de skrivej ostane, je prošeno. Od c. k. poglavarstva v Ljubljani 28. vel. Travna 1850. Gustav grof Chorinskg 1. r. c. k. poglavar.	po ceni loči; za pet let. De skrivaj ostane, je bilo prošeno. Kar javno varnost utiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne stavi. 5. J. Masse-u, V. Triboulletu, in druž-tvu, svcčarjeni v Neuilly pri Parizu, po Jožefu Evgeniu žl. Nagy-u, na Dunaju, v mestu h. št. 276, za iznajdbo in popravo v čišenju živalske kakor tudi rastljinske masti, zlasti ribje, semenskiga in palmoviga olja za obert-niškorabo na posebno vižo in s posebnim orodjem; za eno leto. Na Francoskim je dobila ta znajdba in poprava po sklepu od 4. Sušca t.l. za 15 let patent. Kar javno varnost utiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne stavi. Ptujinski sprotni list je predložen. Javni popis tega pooblastnjenja je pri c. k. zd. avstr. poglavarstvu shranjen, kjer ga more slednji viditi. Od c. k. poglavarstva v Ljubljani 5. Rožnika 1850. Gustav grof Choritiskg 1. r. poglavar.	To se da po razpisu visociga denarstviniga ministerstva od 29. pr. m. st. 6572/D.M. sploh na znanje. V Ljubljana 4. Rožnika 1850. Gustav grof Chorinskg 1. r. poglavar.
		št. 8682. Razglas. c«o 3 > Z ozeram na razglas od 6. Sušca t. 1. št. 3662 se da na znanje, de je bilo po razpisu visociga c.k. denarstviniga ministerstva od 29. pr. m. št. 7163/D. M. dovoljeno, obrok za preklic ogerskih deželnih navkazov po 2 gld. za en mesec t. j. do konca mesca Rožnika 1850 podaljšati. V Ljubljani 3. Rožnika 1850. Gustav grof Chorinskg, 1. r. c.k. poglavar
	št. 8937. Razglas t53-)1 c. k. krajnskiga poglavarstva od 9. Rožnika 1850. Odprava bivše za Koroško in Krajnsko ustanovljene c. k. komisije za prodajstvo deržavnih posestev v Ljubljani in prejem njenih opravil po c. k. denarstvini deželni komisiji v Gradcu. Po razpisu visociga denarstviniga ministerstva od 4. Svečana 1850 št. A3262 se imajo zadeve prodajstva deržavnih posestev od pod predsedništvam poglavarjev stoječih denarstvinih deželnih komisij prevzeti, ktere je Njegovo veličanstvo z n. v. sklepam od 9. Svečana 1850 na mesto dosadajnih kameralnih dohodnih oskersbstev postavilo. Ker je po ukazu denarstviniga ministerstva od 9. p. m. št. 1944 na mestu kameral-uiga dohodniga oskerbstva v Gradcu ondašno denarstvino deželno vodstvo s 1. dnem Rožnika svojo djavnost pričelo,je vgasmla s tem dnevam djavnost komisije za prodajstvo deržavnih posestev, ki je bila doslej za Krajnsko in Koroško v Ljubljani vstanovljena, in od tega dne se imajo vse vloge, ktere prodajstvo deržavnih posestev zadevajo , na denarstvino deželno vodstvo v Gradcu narav-novati. Po tem se imajo vse oblastnije in prebi-vavci krajnske kronovine ravnati. Gust. grof Chorinskg 1. r. poglavar.	št. 8385. Razglas (43>)2 De se za prenaredbe, ki se imajo večdel v vsih višjih učiliših še to šolsko leto narediti, potrebni čas pridobi, in de se zaželjena ena-komernost v začetku noviga šolskiga "leta s posebnimi napravami ne moti, je visoko c.k. ministerstvo bogačaslja in uka po razpisu od 15. veliciga Travna t. 1. št. 4195 letošne jesenske vakance na vsih c. k. avstrijanskih vse-učiliših, ogerskih, erdeljskih in horvaških aka-demiah in na učilnicah za zdraviteljstvo in ra-nocelstvo noter do 14. Kozaperska 1850 zdalj-šalo, brez de bi se sicer s tem določbe šolskiga reda zastran terpeža jesenskih vakanc sploh ovreči imele. Ta visoki zavkaz se da s tem sploh na znanje. Od c. k. krajnskiga poglavarstva. V Ljubljani 27. vel. Travna 1850. Gustav grof Chorinskg, I. r. poglavar.
		Št. 8229. RazpiS. (390 3 Sledeči razpis gospod ministra znotranjih opravil od 19. veliciga Travna št. 9742 za stran osnove c. k. denarstvinih oblastnij se sploh na znanje da. Ker je Njihovo veličanstvo z najvikšim sklepam od 26. Rožnika p. 1. prihodnjo'osnovo politiških oblastnij ustanoviti, potem z drugim najvikšim sklepam od 19. maliga Serpana p. 1. temeljne pravila za prihodnje oskerbstvo naravnih davšin poterditi blagovolili in se je odtistih-mal denarništvo, kolikor denarstvino oskerbstvo zadeva, uravnalo, se je potreba pokazala, sker-beti, de se soglasno s prenarjeno uravnavo politiških oblastnij povsod tudi v kronovinah, ako je le mogoče, razne denarstvine zadeve enojno oskerbujejo in vodijo, de se tedej vodstvo opravil za naravno obdačenje z vodstvam druzih denarstvinih strank in denarništva po mogo-čosti tako zedini, de se opravila olajšajo, iz-gotovljevanje postav in deržavniga prida za-varje in stroški za oskerbstvo zmanjšajo. V dosego teh važnih namenov je Njihovo veličanstvo po priobčenju denarstviniga ministerstva sledeče določbe z najvikšim sklepam od 8. Prosenca t. 1. premilostivo poterditi blagovolilo : 1.	Za denarstvine zadeve imajo prihodnjič strinjene denarstvine deželne oblastnije obstati, kterih pervi predstojnik je deželni poglavar nesredstvino pod denarstvi-nim ministerstvam stoječ. 2.	Denarstvine deželne oblastnije so dvoje, take, ktere vse denarstvine zadeveobrav-najo, in druge, kterim so samo naravne davšine oddeljene. Perve se imajo v tistih krajih napraviti, v kterih so doslej lastne kameralne dohodne oskerbništva; imenovati se imajo „Denarstvine deželne vodstva,a 3.	Poglavar dežele, v kteri ima ta oblastnija svoj sedež, ima vikši vodstvo opravil pri njem z naslovam »predsednik denarstviniga deželniga vodstva" oskerbovati. Njemu je kot drugi predstojnik oblastnije vodja z naslovam in značajem ministerskiga sveto- vavca pridan,
	št. 9055^ Razglas, C45.) 2 V	Ljubljanski bukvarnici je mesto pisarja spraznjeno, kteri is krajnskiga šolskiga zaklada 400 gold. srebra v letu dobiva. Tisti, kteri to mesto žele dobiti, nej svoje prošnje narpozneje do 31. mal. Serpana 18a0 temu poglavarstvu predlože in s pričevanjskimi listi zastran starosti, stanu, verozakona, za-deržanja, šol, znanja jezikov in če so morde že v kaki javni službi bili, dostojno razkažejo. Od c. k. poglavarstva. V	Ljubljani 23. Rožnika 1850. Gustaf grof Chorinskg, c. k. poglavar.	
št. 8684 Razglas C51-D i zastran podeljenih pooblastnjenj. Visoko ministerstvo kupčijstva je 14. vel. Travna t. I. po določbah n. v. patenta zastran pooblastnjenj 31. Sušca 1832 te le poblast-njenja podelilo. 1.	Henriku Noblee-u, vodju noviga družtva za svitlavo v Hamburgu, Rušstrasse h. št. 4 po Karlnu Krafftu, kupčijskimu agentu, na Dunaju, v mestu h. št. 695, za iznajdbo lampe z iivemu ali tremi duški, v kteri olje brez dima in duha gori. Za eno leto. De skrivaj ostane, je bilo prošeno. Ptujinski sprotni list je predložen. 2.	Ljudviku Falleitnerju, mestn. iz-delovavcu zlatiga dratu, na Dunaju, pri sv. Urhu h. št. 34, za popravo v narejanju zlatiga drata v kamnih; za eno leto. De skrivaj ostane, je bilo prošeno. 3.	Janezu Francu Radoye-u, izde-lovavcu židanih in strojnih klobukov, na Dunaju, na Vidmu h. št. 792, za popravo v izdelovanju krepila iz goluna in žolče od kosti; za eno leto. De skrivaj ostane, je prošeno. 4.	Jakobu Francu Henriku Heirn-bergerju, oskerbnimu vodju na Dunajuvme-stu 785, za iznajdbo jamenske peči, v kteri se cink od vsih drugih metalinskih in sikali- tiških primes na novo vižo prav vgodno in		
	št. 8710 Razglas. (49.) 2 V razglasu bivšiga c. k. ilirskiga poglavarstva od 4. maliga Serpana pr. 1. st. 12184 zastran izdatve denarnih listkov po 6 in 10 kraj-carjov dobriga denarja je bilo najvikši privoljenje izrečeno, de bo javno srečkanje razsodilo, v kteri versti in v kterih dobah se imajo posamezne serie izsrečkovati. Po tem razsojenju in z ozeram na sadanje nemarne prizadevanja, iz tega srečkanja po povikšanju denarske cene dobiček dobivati, kakor tudi na mnoge tožbe zavoljo iz tega izve-rajočih zaprek in zadreg v obcenju na drobno, je denarstvino oskerbstvo sklenilo, denarne listke namesto kakor doslej vsaki mesec, prihodnje, dokler druga postava ne pride, vsake tri mesce srečkati dati, brez de bi se sicer zavoljo tega najvikši poterjena določba zastran zamenovanja denarnih listkov za gotove denarje ob veljavno tljala.	
b.
«1.
Pri oblastniji imajo dalje vikši denarstvini svetovavei in denarstvini svetovavei biti, kteri so s poglavarstvinimi in okrožnimi svetovavei na enaki stopnji. Razun tega ima oblastnija potrebno število tajnikov in koncipistov za koncept.
Opravke manipulacijnih vradov imajo tisti redi vradnikov oskerbovati, kteri so za to zdaj pri kameralni oblastniji odločeni.
4.	Kot vradni poduk in izmera oblasti ima de-narstvinim deželnim vodstvam, njihnim predsednikam in vodjem v rečeh naravniga obdačenja izmera oblasti bivših politških deželnih oblastnij in njihnih glavarjev, v ostalih rečeh izmera oblasti kameralnih dohodnih oskerbništev in administratorja ka-meralniga dohodkiniga oskerbništvaza zdaj služiti*
5.	Na mesto dosadanjih kameralnih dohodnih oskerbništev imejo sledeče denarstvine deželne vodstva stopiti:
a. v Lvovu za oskerbstvo naravnih davšin v Galicii in Krakovskim, potem za vse ostale denarstvine zadeve v imenovani kronovini kakor tudi v Bukovini; v Pragi za vse denarstvine reči v češki kronovini;
na Dunaju za naravne davšine v Avstrii pod Anizo, in za vse druge denarstvine reči v imenovani kronovini kakor tudi v kronovinah Avstrii nad Anižo in na Sol-nograškim;
v Terstu za naravne davšine v Istrii, na Goriškim in Gradiškanskim, potem v me stu Terstu in njegovim okraju, za vse druge denarstvine reči tudi še za Dalmacio; v Berni za naravne davšine v moravski kronovini in za ostale denarstvine reči ne
le v imenovani, ampak tudi v Siležki kronovini j
v Gradcu za naravne davšine v štajarski kronovini, potem v tej kronovini in na Koroškim in Krajnskim tudi za ostale denarstvine reči; g. v Inspruku za vse denarstvine reči v ti roljski in forarlberški kronovini.
6.	Za oskerbstvo naravnih davšin samih se napravijo posebne denarstvine vodstva v kronovinah: Avstrii nad Anižo, Dalmacii, na Krajnskim, Koroškim, Solnograškim, Šiležkim in Bukovini. Poglavar vsake teh kronovini je glavar
tega tudi nesredstvino pod denarstvinini ministrant stoječiga davkovskiga vodstva, pod kte-rim sta en vikši denarstvini in en denarstvini svetovavec s potrebnimi vradniki za redno oskerbljenje opravil naravnih davšin.
7.	Pod denarstvinimi deželnimi vodstvi stoje okrajne poglavarstva za oskerbljenje naravnih davšin in kameralne okrajne oskerb-ništva za ostale opravila, pod vodstvi naravnih davšin pa okrajne poglavarstva. Kameralne okrajne poglavarstva ostanejo za zdaj še pri starim. V Ljubljani 25. veliciga Travna 1850.
zgoditi, brez de bi bilo treba zato kaj plačati. Prepisi pisem, ki so zavoljo izmere od-ajtovil pisani in vidimirani, so pogojno štem-peljna prosti, če se za imenovani namen rabijo, in se ne smejo tistimu, ki jih predloži, nazaj
dati. —- Ko so se odrajtovila na vidimirani prepis
zmerile, se ima izvirno pismo pri opravi odrajtovila prinesti, de se k prijemnimu poterdilu jridene, ki je po 61. začasne postave od J. Svečana 1850 zaukazano. To poterdilo se ima vselej koj po odrajtani davšini dati in ne sme zavoljo njega se pismo pri prejemajočim vradu zaderžati. Ako kdo izvirniga pisma v takim dogodku ne prinese sabo, kadar odrajtovil o plača, se zavoljo tega prejem odrajtovila in naprava pobotniga lista (kvitunge) čez oprav-jeno plačilo ne sme odreči.
To se da podložnim oblastnijam in vradam, ci so za izmerjenje odrajtovil odločeni, z zaukazani na znanje, vidimirane prepise pisem, ktere prejmejo, k zapisku prejetiga odrajtovila kot iričevalo rajtinge priložiti.
V Gradcu 3 Rožnika 1850.
lii) milite k,
c. k. denarstvini svetovavec.
Knafff, c. k. denarstvini svetovavec.
f.
8.
Št. 9177/6. Razspis	C55)1
c. k. denarstviniga deželniga vosdtva za Šta jarsko, Koroško in Krajnsko, podložnim ob-oblastnijam in vradam. (Zlajšanje za tiste kteri iniajo pravne pisma predložiti in priobčiti zavoljo izmere odrajtovil.)
Visoko c. k. denarštvino ministerstvo jc s sklepam od 30. veliciga Travna t. 1. številka 14988/959 t. 1. razpisalo:
Kadar ima kdo po 43. in 47. začasne postave zastran odrajtovil od pravnih opravil pisem, pisanj in vradnih djanj, pravno pismo zavoljo izmere odrajtovil vradu predložiti, ali pa vradno priobčiti," ki je v to odločen, se tej postavni napravi zadosti, de se imenovanimi! vradu namesto izvirniga pisma vidimiran pre pis predloži ali po vradno priobčiti.
Tisti, kteri se te dovolitve poslužili želi ima, kader se za vpis v javne bukve zavoljo dosežbe rečnih pravic prosi, ali kadar se ima sploh pismo zavoljo izmere odrajtovil v to odlo-čenimu vradu po kaki sodniji priobčiti, sodnij z izvirnim pismam tudi njegov natajnčin prepis oddati; sodnija, pri kteri se je pismo z prepisam oddalo, poterdi natanjčnost oddaniga prepisa, ker ga vidimira in da tako poterjeni prepis vradu, ki je za izmerjenje odrajtovil odločen.
Če je pa komu ležeče, pravno opravilo neposredno pri omenjenim vradu napovedati, ima popred za sodno vidimiranje prepisa pisma poskerbeti, ki se ima zavoljo izmerjenja odrajtovil predložiti.
To vidimiranje se ima v obojim dogodku s spolnovanjem odstavka 5 opominjev k tarifi
Št. 8684.	Csi.) i
K o ii k ur z
za službo vrednikov občnega deržavnga zakonika in vladnega lista. Za vredništvo, ministeriju pravosodja pod ložno, občnega deržavnega zakonika in vlad nega lista se bode podelilo šest sistemiziranih služb vrednikov in sicer po eno za madjarski,
ilirski (serbsko-hervaško),romanski, poljski,
rusinski in slavenski (slovenji, kranjski) tekst. Z vsako teh služb so zdruzeni značaj in častna stopnja c. k. pravega ministerskega kon-cipista, 200 gl. osnovnega dnara za staniše in nar nižji stopnji plače 600 gold. z upanjem, pomikovati se v prihodnje na višje pla-čne stopnje po 800 gld., 1(K)0 gld., 1200 gld. in 1400 gld.
Tisti, ki kakošno službo vdobiti žele, imajo skazati, da so pravoslovne šole doveršili, pra-tično se izomikali v opravilih pravosodja ali oskerbovanja in da znajo popolnama nemški in pa tisti ismed gori rečenili jezikov, za kterega bi radi vredniki postali, da bodo zamogli iz nemškiga v uni jezik in iz tistega v nem-šino ročno in zvesto prestavljati.
Prošnje za službo, ki jih je oberniti na ministerstvo pravosodja, se imajo po gospodu c. namestniku (deželskem glavarju) tiste krono-vine, kjer prošnik zdaj prebiva, najpozneje do konca junija (rožnega cveta) 1850 predložiti.
Od c. k. ministerstva pravosodja. Na Dunaju 6. junija 1850.
Stem naredba §. 8. za odrajfvila od pisem od 26. marca t. 1. in 11. za odrajtvila od pošilitev od novembra 1849 ob veljavo pride, in zgorej omenjena visoka naredba ima 1. julija t. 1. v veljavnost stopiti, C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 11. junija 1850.
Vernouille I. r.
Št. 2507. Naznanilo.	c«o2
Pri poštnem vodstvu v Pešlu se bo služba začasniga kolarskiga mojstra z vsakoletnim plačilam štir sto goldinarjev v srebru in z zavezo za položenje kavcije oddala. Kdor se za to službo oglasi, mora skazati, de ima v kolarstvu potrebne tehniške vednosti in prošnja z spričbami saj do 20. junija pri c. k. poštnem vodstvu v Peštu vložiti. C. k. poštno vodstvo
št. 8506/7383. Razglas	<48 ) 2
c. k. poglavarstva štajarske krono v i n e.
Po razpisu gospoda ministra znotrajnih opravil od 19. t. ni. št. 9742 dam sploh na znanje, de je gospod minister denarstva določil, de ima c. k. denarštvino deželno vodstvo
v Gradcu s 1. dnem lložnikani 1850, svojo djavnost pričeti.
Djavnost te denarstvine deželne oblastnije bo štajarski kronovini vse denarstvine zadeve z zadevami naravnih davkov vred, v koroški in kraj ns k i kronovini pa vse denarstvine zadeve razun zadev naravnih davkov obzegla, ker bote za le davke posebne davkne vodstvi v Celovcu in Ljubljani s 1. dnem Rožnikam t. 1. se začele.
Imele se bodo tadaj vse vloge, ktere v krajnski in koroški kronovini denarstvine reči razun naravnih davšin, v štajarski kronovini pa še posebej tudi tiste, ktere naravne davke zadevajo, in ktere so se doslej na c. k. štajarsko ilirsko kameralno dohodno oskerbstvo in ozerama na c. k. štajarsko poghavarsko navodovale, od 1. dn.e Rožnika t. 1. pri c. k. denarstvini dešelnim vodstvu v Gradcu pokladati.
V Gradcu 24. veliciga Travna 1850.
Poglavar štajerske kronovine Dr. Burger 1. r.
št. 2342. Naznanilo.	<80->8
Z začetkam junija t. 1. se bo železnica med Prago in Lobozieam za prevoževanje od-perla, in pri tej priložnosti bo v Pražkem kolodvoru c. k. poštno odpravništvo ravno tako kakoršno je v Olomuškem kolodvoru v djanje stopilo.
Torej bosta z 31. majam t.l. tukajšno ko-lodvorno odpravništvo in mestni poštni oddelk tudi s tem novim poštnim odpravništvain v zajemno menjavo z pismi stopila in ji izročila posebne pisma za Theresienstadt, Doxau, Leit-ineritz, Asclia, Polic, češko Lipo, Bensen, češki Kamnic, Bodenbach, Tetschen, Arbe-sau, Ausig, Petersvvalde, Teplic, Lobosic, Trebnic, Brux, Zinnvald, Karlsbad, Ellbogen, Falkenau, Grosslic, Eger Franzensbad in Asch, Sendaii, VVildstein, za saksonsko kraljestvo, za vojvodstvo Saclisen Altenburg, potem pisma ža dežele saksonskiga vojvodstva, za knezoreusiške in švareburske, potem za se-verobavarske.
Druge dozdaj poštni nadvradniji v Pragu izročene^pisma za naprej poslati, se bodo tudi zanaprej tej vradniji in ne poštnimu odprav-ništvu izročile.
Pri tem se mora na to opomniti, de je priložnost za tiste pisma na pošto dane še potem, ko že pošta odgre zlo važna, ki v severne kraje gfejo, ker se zvečer po železnici poši-lajo, ktera se naravnost z dunajsko-pražkem vlakain zveže, de po tem takem pisma po naj hitrejši poti pridejo, tako de se pismo n. pr. v saboto večer na pošto dano, v Lipici že v sredo dopoldne zadevajoči osebi odrajta.
Od omenjene dobe t. j. od 31. maja ne bode več pisma za saksonsko kraljestvo skoz llrezlavo in Gorlitz hodile, torej se tudi ne bo več prestopni pridavek za Prusio odrajtoval.
Ko se stem po ukazu visokiga naj višjiga vodstva za komunikacio od 19. maja t.l. št. 237l/P očitno na znanje da.
C. k. poštna vradnija
v Ljubljana 23. maja 1850.
Št
(41.) 3
249L Naznanilo.
Občinstvu se na znanje da, de postava frankiranja za pisma na Poljsko do zdaj ni ob veljavo prišla.
C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 3. junija 1850.
Št. 2658.
Naznanilo.
(52.) 1
Po visoki naredbi ministra kupčije, obert-nije in javnih stavb od 19. t. m. št. 2472-C., je plača za relur recepise za pisma kakor pošilitve, brez razločka daljave, na 6 krajcer-jev v srebru postavljena.
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile: V Gradcu 15. Rožnika: 44. 9G. 64. 14. 75.
Na Dunaju 1 5. Rožnika : 66. 31. 6». S. 58. Prihodno srečkanje bo v Gradcu in na Dunaju 26. Rožnika, in|10. mal. Serpana.
Telegrafsko kurzno naznanilo deržavnih pisem 19. Rožnika 1850.
Deržavne dolžne pisma po
5
4 v,
od 100 (v srebrn) 91% » »	»83
» 4 pod
po
od 100]
% » ;
40
3/
Obligacioni avstrijanskih in nad Anizo, čeških, morav-ski Ii, silezkih, štajarskih, koroških, krajnskih, goriških in dunajske višje kamorne urad-nije.
Bankne akcie po 1121 gold. v srebru.
Dnarna cena 19. Rožnika
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 26■/„ gld. Srebra	» » » » 18% »
gld.
1850.