km ečkih naselij za celotno Poljsko, s poudarkom na metodologiji in na regionalnih pro­ cesih, kar je bila prijetna in koristna vsebinska osvežitev. Zato je tako obsežno in zani­ mivo problem atiko tudi spremljala živahna razprava, ki je posegla v celotno geograf­ sko problem atiko podeželja. To je omogočil tudi pravočasen izid Zbornika referatov, ki so ga prisotni imeli v rokah (poročilo o njem glej spredaj!). Na drugi strani pa so bili prispevki jugoslovanskih geografov zelo raznoliki in so največkrat obravnavali majhne prostorske enote. Izražena je bila želja, da bi na prihodnjem seminarju tudi jugoslovan­ ski geografi prikazali problem atiko podeželja za celotno državo. Poljsko-jugoslovanski sem inar je organizirala K atedra za regionalno geografijo O ddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani s sodelovanjem Katedre za geo­ grafijo Pedagoške akadem ije v M ariboru. 19. oktobra 1983 je seminar potekal v M ari­ boru , kjer so poročali predvsem mariborski geografi, ki so predstavili nekatere ele­ m ente novejše transform acije kmetijskega prostora v tistih delih severovzhodne Slove­ nije, ki so jih sodelavci geografskega inštituta iz Varšave že pred 20 leti skupaj s sloven­ skimi geografi intenzivneje spoznavali in deloma tudi proučevali. Seminar se je 20. in 21. ok tobra nadaljeval v Ljubljani, kjer je sodelovalo poleg devetih poljskih geografov nad 80 geografov iz vseh republik in pokrajin razen iz Črne Gore. Poljske geografe je v odsotnosti dolgoletnega vodje našega sodelovanja ter najbolj zaslužnega za sodelova­ nje m ed poljskimi in jugoslovanskimi geografi na sploh prof. dr. Jerzy Kostrowickega vodil prof. dr. A ndrzej Stasiak. Koristnost, potrebnost in splošno željo po nadaljnjem rednem sodelovanju polj­ skih in jugoslovanskih geografov na tem in na drugih področjih geografije izpričuje tudi sprejeta resolucija, ki med drugim pravi: d a je dosedanje sodelovanje jugoslovanskih in poljskih geografov dalo zelo dobre rezultate in da je nadaljnje sodelovanje nujno, med drugim tudi z organizacijo naslednjega IV. seminarja, ki bo 1986. leta v Varšavi z osnovno tem atiko »socioekonom ska problem atika razvoja izvenmestnih območij«. M. Pak Poročilo o delu Geografskega društva Slovenije v obdobju od novembra 1982 do maja 1984 Na slavnostnem občnem zboru Geografskega društva Slovenije ob priliki praznovanja 60-le- tnice društva 20. novembra 1982 je bilo izvoljeno novo vodstvo društva. Za mandatno obdobje dveh let so člani Izvršnega odbora GDS sprejeli naslednje funkcije in zadolžitve: — dr. Jurij Kunaver — predsednik — dr. Marijan Klemenčič — podpredsednik, predsednik znanstvene sekcije — mag. Slavko Brinovec — podpredsednik, predsednik šolske sekcije in urednik Geografskega obzornika — Janja Miklavc — tajnik I. — Nelka Vertot — tajnik II. — mag. Rado Genorio — blagajnik — mag. Anton Gosar— propagandna dejavnost — stiki s sredstvi javnega obveščanja — dr. Franc Lovrenčak — upravnik Geografskega'vestnika — Cita Marjetič — upravnik Geografskega obzornika — dr. Drago Meze — urednik Geografskega vestnika — mag. Milan Orožen Adamič — predstavnik GDS v Svetu Inštituta za geografijo Univerze E. Kardelja v Ljubljani — dr. Mirko Pak — Lojze Peterle — mag. Marjan Ravbar — organizacija zborovanja na Dolenjskem 1984. leta — Mira Verbič — zastopnik uredništva Geografskega obzornika — zastopnik študentov V nadzorni odbor so bili izvoljeni: — dr. Ivan Gams — predsednik — dr. Borut Belec — dr. Vladimir Klemenčič Člani IO GDS so tudi predsedniki aktivov oziroma novoustanovljenih društev ter akademik dr. Svetozar Ilešič kot častni predsednik GDS: — Geografsko društvo Gorenjske — Franc Pisanec — Ljubljansko geografsko društvo — dr. Matjaž Jeršič — Mariborski aktiv — Ludvik Olas — Celjski aktiv — Stanko Vizjak — Dolenjski aktiv — mag. Marjan Ravbar — Pomurski aktiv — Olga Antič — Primorski aktiv — dr. France Habe Na občnem zboru ob šestdesetletnici GDS sta bila prof. Slava Rakovec-Lipoglavšek in dr. Mavricij Zgonik v znak priznanja za zasluge v društvu imenovana za častnega člana GDS. Pohvale GDS pa so prejeli: Bemot dr. France, Brinovec mag. Slavko, Brumec Peter, Cigler Nevenka, Čeme Andrej, Fatur mag. Dušan, Habič dr. Peter, Jeršič dr. Matjaž, Kočevar mag. Rado, Kovačič Breda, Krišelj mag. Milan, Miklavc Janja, Piry Ivo, Pretnar Tatjana, Špes Metka, Vatovec Milan, Vojvoda dr. Metod, Ženko Metka. Na prvi seji si je novoizvoljeni odbor zastavil program dela, ki obsega naslednje najpomemb­ nejše naloge: reorganizacija društva, organizacija zborovanja na Dolenjskem, poživitev dela v aktivih, razširitev dela šolske sekcije in znanstvene sekcije ter še vrsto drugih nalog. V obdobju od novembra 1982 do junija 1984 seje IO GDS sestal desetkrat, predsedstvo GDS pa šestkrat. Od občnega zbora GDS novembra 1982 tečejo priprave na reorganizacijo GDS in ustanovi­ tev Zveze geografskih društev Slovenije. Komisija za reorganizacijo je že pripravila osnutek statu­ ta zveze, ki naj bi ga sprejeli na zborovanju slovenskih geografov oktobra 1984 v Dolenjskih Topli­ cah. Za samostojna društva so se že izrekli aktivi v Kranju, Ljubljani in Mariboru. V februarju 1984 se je osamosvojil gorenjski aktiv v Geografsko društvo Gorenjske; njegovo delo bo vodil Franc Pi­ sanec. V maju 1984 pa je bilo na občnem zboru ljubljanskega aktiva ustanovljeno Ljubljansko geo­ grafsko društvo. Za predsednika društva je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik aktiva dr. Matjaž Jeršič. Priprave na reorganizacijo GDS so v polnem teku. Novonastalima geografskima društvoma se bo v najkrajšem času pridružil še mariborski aktiv. Ostale aktive pa še čaka naloga, da se organizirajo bodisi v samostojna društva oziroma se kot aktiv vključijo v novoustanovljena društva. Aktivnost geografskih aktivov oziroma društev jfi zelo različna. Med najuspešnejše lahko uvrstimo Geografsko društvo Gorenjske in Ljubljansko geografsko društvo. Prvo si je ob reorga­ nizaciji zastavilo bogat program društvenih dejavnosti, med drugim organiziranje strokovnih pre­ davanj in ekskurzij, strokovnih aktivov za učitelje geografije, oživitev stikov s slovenskimi zamej­ skimi inštitucijami itd. Ljubljansko geografsko društvo bo nadaljevalo s tradicionalnimi strokovni­ mi predavanji in ekskurzijami. Delo ostalih aktivov je usmerjeno v organizacijo občasnih preda­ vanj in strokovnih ekskurzij. Izvršni odbor GDS si prizadeva za oživitev dela na Primorskem, kjer se kaže potreba po reorganizaciji. Območje med Postojno in Koprom naj bi pokrival en aktiv, dru­ gi pa širše goriško območje in soško dolino. Dr. France Habe vodi odbor za formiranje prvega akti­ va. Zaživelo je delo dolenjskega aktiva, ki je prevzel del nalog pri organizaciji zborovanja sloven­ skih geografov v Dolenjskih Toplicah. Kljub aktivnosti posameznih aktivov in društev je v GDS vključeno še vedno premalo geogra­ fov. Čeprav smo izvedli akcijo pridobivanja novih članov GDS, odziv ni bil takšen, kot smo priča­ kovali. Ob akciji urejanja kartoteke članstva, ki smo jo organizirali po vseh aktivih in društvih, imamo v GDS le 700 članov, ki v večjem ali manjšem številu redno plačujejo članarino, naročajo publikacije društva in se udeležujejo akcij društva. Ob tem ugotavljamo, da vsak geograf še ni na­ ročen vsaj na eno glasilo GDS. Zal še vedno ostaja veliko, zlasti mlajših geografov, izven vrst čla­ nov GDS. V večjem številu bi se morali v društvo vključevati geografi iz osnovnih in srednjih šol, ki bi s svojimi predlogi popestrili delovanje GDS. V RK SZDL se je izoblikovala pobuda za spremembo števila delegatov v RK SZDL. V skla­ du s predlogom se je povečalo število delegatskih mest za družbene organizacije in društva. Geo­ grafsko društvo Slovenije je nosilec skupine, v kateri so še Društvo geologov Slovenije, Društvo meteorologov Slovenije in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Na koordina­ cijskem sestanku naše druge skupine smo se dogovorili, da ima GDS stalnega delegata na sejah RK SZDL. Kadar pa je tematika zanimiva tudi za posamezno društvo, se je udeleži delegat tega dru­ štva. Znanstvena sekcija si je zastavila zajeten program aktivnosti. Pod vodstvom dr. Marijana Kle­ menčiča se trudi za uresničevanje zastavljenih nalog. Velik del aktivnosti Sekcije za znanstveno in raziskovalno delo je bil usmerjen v usklajevanje raziskovalnega dela za 13. zborovanje slovenskih geografov v Dolenjskih Toplicah. Želje po enotnem in celovitem (regionalnogeografskem) prou­ čevanju območja, kjer je zborovanje, nismo uspeli v celoti uresničiti. Krivda je tudi v organizacijski razdrobljenosti slovenske geografske raziskovalne dejavnosti. Na šestih sestankih sekcije je obrav­ navala avtorstvo geografskih kart, dolgoročni razvoj slovenske geografije, uporabo računalniške tehnike v INDOK službi na Inštitutu za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, stro­ kovno delo Slovenskega znanstvenega inštituta v Trstu, poleg tega pa so bili člani redno seznanjeni z delom teles pri Zvezi geografskih društev Jugoslavije. Pomembno delo je opravila komisija za avtorstvo kart, sestavljena iz geografov in geodetov, ki je strokovno ovrednotila avtorstvo pri pri­ pravi (tematskih) geografskih kart. Zelo delovna je tudi komisija za geografsko terminologijo in geografska imena, ki jo vodi dr. Ivan Gams. Simpozija o standardizaciji geografskih imen v jezikih narodov in narodnosti SFRJ v Sarajevu marca 1984 so se z referati udeležili tudi naši geografi. Od 27. do 31. avgusta 1984 bo v Parizu 25. svetovni kongres geografov. Člana uradne delegacije Zve­ ze geografskih društev Jugoslavije sta tudi dr. Ivan Gams in dr. Mirko Pak. Iz Slovenije pa se bodo kongresa udeležili še dr. Borut Belec, dr. Matjaž Jeršič in dr. Franc Lovrenčak. Več geografov čla­ nov sekcije pa je v Pariz poslalo referate. Ob svetovnem kongresu geografov v Parizu je Zveza geo­ grafskih društev Jugoslavije izdala peto številko Geographice Iugoslavice s tematiko Alpe, tej te­ matiki pa bo posvečena tudi številka Geografskega obzornika, ki bo izšla v tem letu. Sekcija za pouk geografije je sprejela program dela, oblikovala odbore sekcij in delovna tele­ sa. Za predsednika sekcije je bil izvoljen mag. Slavko Brinovec. Odbor sekcije za pouk geografije sestavljajo delegati vseh kadrovskih šol, predstavniki študentov in delegati regijskih geografskih društev oziroma aktivov. V sklopu sekcije za pouk geografije delujejo štiri komisije: — komisija za oblikovanje in spremljanje učnega načrta geografije, ki jo vodi Marjan Bat; — komisija za izobraževanje učiteljev in geografske aktive, ki jo vodi Ludvik Olas; — komisija za raziskovalno delo na področju metodike in didaktike geografije, ki jo vodi Marija Košak; — komisija za popularizacijo geografije med mladimi pod vodstvom Metke Špes. Sekcija je posebno pozornost posvetila sodelovanju slovenskih geografov na 6. jugoslovan­ skem simpoziju o napredku geografije v Arandelovcu in na 13. zborovanju slovenskih geografov na Dolenjskem. Za simpozij v Arandelovcu je sekciji uspelo pridobiti 11 referentov in koreferentov, vendar se vsi niso udeležili simpozija. Iz tega je videti še vedno premajhno zanimanje za to problematiko s strani kolegov kadrovskih šol. Sekcija za pouk geografije je skupaj z znanstveno sekcijo organizira­ la sestanek o programskih jedrih geografije za osnovno šolo in skupne osnove v usmerjenem izo­ braževanju. S sprejetim stališčem do tega problema so soglašale tudi ustrezne geografske inštituci­ je. Za 13. zborovanje slovenskih geografov je šolska sekcija predlagala osnovno temo iz šolske geografije: Odnos med vsebino in metodo dela pri pouku geografije. Animirala je tudi učitelje geo­ grafije, da se v čimvečjem številu prijavijo kot referenti za to temo. Sekcija je pripravila tudi dva diskusijska večera s tematiko šolske geogiafije. V tem manda­ tnem obdobju se je sekcija dobro organizirala in izpeljala večji del zastavljenih nalog. Glavna po­ manjkljivost pa je v tem, da ji še vedno ni uspelo aktivno vključiti več učiteljev geografije. Kljub pestri dejavnosti društva ostaja še vedno nekaj akcij, ki jih bomo morali realizirati v pri­ hodnjem mandatnem obdobju. Zaradi vedno večjih stroškov bo moralo društvo v bodoče še skrb- neje gospodariti. Zato ta vprašanja sedaj rešuje ožje telo pod vodstvom blagajnika in s sodelova­ njem obeh upravnikov revij v obliki gospodarske komisije. Obsežne programe bomo lahko izvedli le ob najširši podpori članstva našega društva. Pogrešamo mlajše geografe, ki bi lahko prinesli dru­ štvu več svežih idej in popestrili delo znanstvene in šolske sekcije. Janja Miklavc, tajnik GDS