Leto 1907.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LIL — Izdan in razposlan dne 16. maja 1907.
Ysebinu: (Št. 115 in 116). 115. Razglas o ustanovitvi podružnice carinskega urada na kolodvoru v Szczucinu. — 116. Ukaz o preskušnji za gozdnotehnično državno službo.
115.
Razglas finančnega ministrstva z dne 2. maja 1907. L,
o ustanovitvi podružnice carinskega urada na kolodvoru v Szczucinu.
Na kolodvoru v Szczucinu se je ustanovila podružnica pomožnega carinskega urada tam, ki je že začela svoje delovanje.
Ta podružnica ima ocarinjevalne oblasti pomožnega carinskega urada II. razreda in je pooblaščena uporabljati okrajšani napovedni postopek v železniškem prometu.
Korytowski s. r.
1 10.
Ukaz poljedelskega ministrstva z dne 7. maja 1907.1.
o preskušnji za gozdnotehnično državno službo.
8 1.
Strokovnos posobnost za dosego s einovnim razredom spojenega mesta v gozdnotehnični državni službi (gozdnotehtiična služba politične uprave in
uprave državnih in zakladnih zemljišč) je dokazati s preskušnjo, ki se uravnava v nastopnem.
§ 2.
K tej preskušnji se more pripustiti le tisti, ki je, ko je opravil teoretske državne preskušnje za gozdarstveni študij na visoki šoli za zemljedelstvo, dovršil z dobrim uspehom vsaj triletno praktično uporabo v gozdarskotehnični službi uprave državnih in zakladnih posestev.
O tem, ali je bil uspeh prakse J dober, naj se izreče gozdarski in gospoščinski ravnatelj (ravnatelj posestev), v čigar službenem področju je prakticiral kandidat, v osebnem in službenem popisu kandidata (§ *)•
Gledé tistih kandidatov, ki so bili pred vstopom v prakso državnega gozdnega oskrbništva v poučnih zasebnih gozdih v praktični službi, si pridržuje poljedelsko ministrstvo odločbo o tem, ali, oziroma v kateri meri se more ta služba všteti v zgornj predpisano prakso.
§ 3.	I
V času prakse (§ 2) mora kandidat pisati dnevnik o svoji uporabi, v katerem naj zaznamuje opazovanja in izkušnje v posameznih službenih strokah, ki se mu nudijo, in zapisuje svoje nazore o gozdarskih vprašanjih in stvareh v nekaterih
(Sloveulaoh.)
zdržema, toda kolikor moči kratko sestavljenih razpravah. Dnevnik je opremiti tudi z risarskimi očrti, ki jih izvrši kandidat sam, in ga vsakočasnemu neposrednjemu predstojniku predlagati v vpogled v primernih dobah.
§ 4.
Prošnje za pripustitev k preskušnji je vlagati v času od 1. do -31. dne decembra leta pred pre-skušnjo po predpisanem službenem potu v poljedelskem ministrstvu.
Prošnji mora kandidat priložiti dokaz dovršene prakse in dnevnik s pripadajočimi prilogami vred.
Gozdarsko in gospoščinsko ravnateljstvo (ravnateljstvo posestev bukovinskega grškovzhodnega verskega zaklada), v čigar službenem področju je kandidat v praksi in kateremu dojde prošnja, preskusi, ali je kandidat izpolnil predpisane pripustilne pogoje in“ prošnjo pravilno opremil, in jo pošlje potem poljedelskemu ministrstvu priloživši osebni in službeni popis, ki ga je izdal gozdarski in gospo-ščinski ravnatelj (ravnatelj posestev).
§ 5.
Poljedelsko ministrstvo odloči o pripustitvi k preskušnji.
Kandidatom se naznani odločba o njihovih prošnjah in pripuščencem hkratu tudi čas, kdaj se začne preskušnja.
Pripustitev se s tem ne ovira, da najmanjša doba triletne prakse (§ 2) v času, ko se predloži prošnja, še ni popolnoma končana; vendar mora biti v takem primeru predpisana praksa vsaj do preskusnega roka docela izpolnjena in ta izpolnitev se mora preskuševalni komisiji pred začetkom preskušnje dokazati z uradnim potrdilom.
§ 6-
Preskušnja se vrši vsako leto enkrat in sicer praviloma v mescu aprilu ali maju v poljedelskem ministrstvu.
•
§ 7.
Preskuševalna komisija je sestavljena iz načelnika gozdnotehniškega oddelka za upravo državnih in gospoščinskih posestev ali, ako je zadržan, iz njegovega namestnika kakor predsednika in treh preskuševalnih komisarjev, izmed katerih morata pripadati dva staležu višjih uradnikov gozdnotehnične
državne službe in eden staležu pravnih uradnikov službenega področja poljedelskega ministrstva.
Preskuševalne komisarje pokliče od primera do primera na predsednikov predlog poljedelski minister. Za predsednika ali preskuševalnega komisarja ne more poslovati tisti, ki je s kandidatom v krvnem sorodstvu ali svaštvu.
Udje komisije so dolžni molčati o dogodkih fui preskušnji ter o posvetovanjih in sklepih preskuševalne komisije, kolikor s tem ukazom niso določeni, da se javno naznanijo.
Za pisarniška opravila, ki so združena s pripravljanjem in izvedbo preskušnje, se prideli komisiji zapisnikar.
§ 8.
Predsednik vodi vso preskusno, dejanje, ima pravico v vseh strokah stavljati preskusna vprašanja in odda tudi svoj glas, kadar sklepa komisija.
Preskuševalna komisija sklepa v ne javnih sejah z večino glasov. Predsednik odda svoj glas vedno na zadnje. Ako je število glasov enako razdeljeno, velja tisto mnenje za sklep, kateremu je pristopil predsednik.
§ 9-
Preskušnja se deli v pismeno in v ustno pre-skušnjo, ki ji sledi. Ustna preskušnja se vrši praviloma najprej v gozdu in nato v zaprtem prostoru. Predsednik pa lahko z ozirom na vremenske razmere ali iz drugih tehtnih razlogov odredi, da se naj vrši preskušnja v gozdu po ustni preskušnji v zaprtem prostoru ali med njo tako, da se ustna preskušnja v zaprtem prostoru prekine.
Preskušajo v gozdu vršč predsednik in gozdno-tehnični preskuševalni komisarji. Pravni preskuševalni komisar bodi sicer tudi navzoč pri tej preskušnji, a ne izprašuj.
§ 10.
Preskušnja naj se razteza:
a) na celo polje gozdnega oskrbništva in gozdarstva, na gozdno uredbo in inženerstvo všlevši zagrajanje hudournikov, na lesno industrijo, ki je v zvezi z gozdarstvom, in na lesotrštvo ter na lovstvo, ribarstvo in gozdno računarstvo;
b) na gozdno pravo, vštevši najvažnejša določila o odkupu in uravnavi gozdnih služnosti, potem na zakonite predpise o napravah za neškodljivo odvajanje gorskih voda, na lovsko in ribarsko pravo in na zakone v varstvo zemljedelstva (poljska obramba, varstvo ptic, potrdilo in zaprisega stražnih organov v varstvo zemljedelstva) ; potem na najvažnejša določila iz vodnega prava, iz zasebnega prava (posest, lastnina, zastavno pravo, služnosti, pogodbe, odškodba, pri-posestvovanje, zastaranje in zemljiška knjiga), iz kazenskega prava z ozirom na gozdarstvo, lovstvo in ribarstvo, iz postopka v prepirih o posesti, iz opominjevalnega postopanja, ter iz izvršilnega postopanja gledé premičnih telesnih reči, nadalje o neposrednjem obdačevanju, razvidnosti zemljarinskega katastra, o kolkih in pristojbinah od pravnih listin, prejemnih potrdil in računov, končno na najvajjg^jše predpise o organizaciji političnih in sodnih oblastev in avtonomnih organov.
Pri stvareh, urejenih z deželnimi zakoni, zadošča znanje tistih predpisov, ki veljajo v tisti deželi, v kateri je bil kandidat nazadnje v službi.
Pod a) oznamenjena gozdarska preskusna tvarina je zavezana tako pismeni kakor tudi ustni preskušnji, pod b) opisana zakonska določila pa so predmet le ustne preskušnje v zaprtem prostoru.
Pri preskušnji se je držati praktične smeri in ugotoviti, ali, oziroma v kateri meri se je kandidat seznanil z različnimi stvarmi gozdnotehnične državne službe, kako zna te praktične in svoje že poprej pridobljene teoretske vednosti uporabljati v rešitvi nalog, ki se dogajajo v gozdarski službi, injali, oziroma v kateri meri je po vsem praktično usposobljen za gozdnotehnično državno službo.
8 11.
Dan pred začetkom preskušnje se morajo kandidati predstaviti predsedniku preskuševalne komisije v času, ki se jim naznani za to, pokazati pripustilni odlok in pripravno dokazati svojo identiteto in v primeru § 5, odstavek 3 dovršitev prakse.
§ 12.
Pismena preskušnja obsega štiri pod § 10, lit. a oznamenjeno preskusno tvarino zadevajoča vprašanja in se vrši ob dveh zaporednih dneh pod nadzorstvom udov preskuševalne komisije.
Sedeži, ki jih naj zavzamejo kandidati, se določijo z žrebom in morajo biti tako razvrščeni, da
je kolikor moči zmanjšana možnost medsebojnega pripomaganja.
Predsednik mora za pismeno preskušnjo pripraviti zbirko vsaj dvajsetih vprašanj, jih razdeliti v štiri, različne stroke preskusne tvarine zadevajoče serije vsaj po pet vprašanj in vsako serijo v posebnem ovitku zaprtem s pečatom komisije hraniti dotlej, da se rabi.
Vsak dan je s primernim prenehljajem odgovarjati na dve vprašanji. Vprašanje, ki se stavi vsakočasno, izbere neposrednje poprej preskuše-valna komisija iz ene izmed zgoraj oznamenjenih serij in potem ga predsednik prečita v preskusni izbi.
Hkratu določi komisija čas, ki je dan za izpeljavo odgovora. Ves delovni čas za en dan pa praviloma ne sme presegati osem ur.
Kandidatje se smejo posluževati le tistih pripomočkov, kojih rabo dovoli preskuševalna komisija vsakočasno iziečno. Kandidatom je tudi prepovedano se podpirati v izdelovanju.
Ako se zasači kandidat, ki nasprotuje tem prepovedim, ima preskuševalna komisija pravico ta prestopek kaznovati s tem, da ga posvari, da oceni dotično delo z zadnjim redom (§ 15) ali da izključi kandidata od preskušnje. Sklep je brez odloga naznaniti kandidatu.
čim je kandidat odgovoril na stavljeno vprašanje, naj izroči svoj izdelek nadzorujočemu pre-skuševalnemu komisarju in naj zapusti prostor preskušnje. Po preteku za odgovor na vprašanje določenega časa je oddati vse izdelke, torej tudi nedovršene.
Vsak izdelek je opremiti s podpisom kandidatovega imena.
Preskuševalni komisar zaznamuje na vsakem izdelku čas, ob katerem se mu je izročil.
Po končani pismeni preskušnji naj preskuševalni komisarji in predsednik ocenijo izdelke.
§ 13.
Preskušnja v gozdu naj se vrši v gozdih, ki jih določi predsednik preskuševalne komisije.
Dobo preskušnje enega kandidata je odmeriti prilično na dve uri in vsakdanja preskusna doba sploh naj ne traja dalje nego šest ur. Po tem in po številu kandidatov določi •predsednik potrebno število preskusnih dni in nadaljnje pogoje za izvršitev preskušnje.
Obrazce I.
Obrazec II.
§. 14.
Ustna preskušnja v zaprtem prostoru je javna.
Red, v katerem pridejo kandidati pri preskušnji na vrsto, se določi z žrebom. Doba preskušnje enega kandidata znaša dve uri, vsakdanja preskusna doba sploh šest ur.
Po tem in po številu kandidatov se ravna število preskusnih dni.
§ 15.
Geni se po stopnjah: „izvrstno*, „prav dobro“, „dobro* in „nezadostno*.
Dnevnik, vsak izmed štirih izdelkov pismene preskušnje, nadalje uspeh ustne preskušnje v gozdu in uspeh ustne preskušnje v zaprtem prostoru se ceni vsak z enim redom.
Čim je dovršena preskušnja vseh kandidatov, združi komisija uspeh preskušnje vsakega kandidata v glavno cenilo in sklene na podstavi skupnega izida ali je izreči, da je kandidat za gozdnotehnično državno službo „izvrstno usposobljen*, „jako usposobljen“, „usposobljen* ali „ne usposobljen*.
Po sklepanju o usposobljenosti vseh kandidatov naj naznani predsednik javno izid brez odloga v navzočnosti komisije v prostoru preskušnje.
I
41
§ 16-
Tisti kandidatje, ki so preskušnjo prebili, t. j. bili vsaj za „usposobljene* proglašeni, dobé po preskuševalni komisiji podpisano, z njenim pečatom (c. kr. preskuševalna komisija za gozdnotehnično državno službo na Dunaju) opremljeno izpričevalo (obrazec I.), za katero mora vsak kandidat poprej prinesti predpisano kolkovno znamko.
Tisti kandidatje, ki preskušnje niso prebili in so bili torej proglašeni za „ne usposobljene“, dobé o nezadostnem uspehu svoje preskušnje in o eventualni pripustitvi k prenovitvi preskušnje pismeno obvestilo (obrazec 11.).
§ 17.
Ako kandidat ni prebil preskušnje ali ako je odstopil ali bil izključen med preskušnjo, lahko ponovi preskušnjo v prihodnjem roku. V tem času je treba nadaljevali prakso in dnevnik dalje pisati.
Kandidat, ki je bil dvakrat proglašen za „ne sposobnega* ali dvakrat izključen, se ne more več pripustiti k vnovični ponovitvi preskušnje.
§ 18.
O vsem preskusnem dejanju je pisati zapisnik, v katerem je zaznamovati tek preskusnega dejanja in njegov končni izid.
Sklenjeni preskusni zapisnik mora podpisati cela komisija ter zapisnikar in potem ga predsednik z vsemi preskusnimi deli vred in priloživši vse druge opravilne kose, predloži poljedelskemu ministru.
§ 19.
Za opravo s tem ukazom urejene preskušnje ne plačajo kandidatje nikake pristojbine.
«
§ 20.
Za čas, dokler traja preskušnja, dobivajo udje preskuševalne komisije preskusno takso, ki se določa za predsednika z dvajsetimi kronami, za preskuševalne komisarje po deset kron na dan. Razen tega imajo na Dunaju stanujoči udje komisije o priliki preskusnih ekskurzij in tisti udje komisije, ki ne stanujejo na Dunaju, o priliki, kadar se pokličejo, sploh pravico do normalnih potnih stroškov in dnevščin.
§ 21.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Hkratu se razveljavljata ukaza poljedelskega ministrstva z dne 6. julija 1893. 1. (drž. zak. št. 118) in z dne 26. julija 1899. 1. (drž. zak. št. 143) o preskušnji za gozdnotehnično državno službo.
V letu 1907. pa se vrši preskušnja še po ukazih, oznamenjenih v odstavku 2. Za kandidate, ki so na dan razglasitve tega ukaza že v praksi, zadošča za / pripustitev k preskušnjam, ki se vršč v letih 1908. in 1909. že po tem ukazu, dokaz v § 2 ministrstvenega ukaza z dne 26. julija 1899.1. (drž. zak. št. 143) predpisanih pogojev.
Auersperg s. r.

Obrazec I.
C. kr. preskuševalna komisija za gozdnotehnično državno službo
na Dunaju.
Kolek.
Izpričevalo o državni preskušnji.
Gospod................................................................................
rojen v (na)................................................................................
tačas.......................................................................................
e opravil preskušnjo za gozdnotehnično državno službo po ukazu c. kr. poljedelskega ministrstva z dne
7. maja 1907.1. (drž. zak. št. 116), v času od..............................................
do...................................................pred podpisano preskuševalno komisijo in
je bil za imenovano službo spoznan za................ .... usposobljenega.
Na Dunaju, dne...........................19 . .
Predsednik preskuševalne komisije:
Preskuševalni komisarji :
(Slowenisch.)
103
Obrazec II.
C. kr. preskuševalna komisija za gozdnotehnično državno službo
na Dunaju.
Pri preskušnji za gozdnotehnično državno službo, ki se je vršila v letu 19 . . po ukazu c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 7. maja 1907. 1. (drž. zak. št. 116) in kateri ste se podvrgli . . . krat, ste dosegli nezadosten uspeh.
Po § 17, odstavek 1/2 omenjenega ukaza
1.	lahko ponovite na vnovično zaprosilo preskušnjo v prihodnjem preskusnem roku, ko ste izpolnili predpisane pogoje;
2.	se ne morete več pripustiti k ponovitvi preskušnje.
v (na)
Na Dunaju, dne
19 . .
Predsednik preskuševalne komisije :