Kam pa danes? Spisal in vpodobil Fr. Rojec. j, to so otroci! Vse kar vidijo, poizkušajo posneti in pazno vlečejo vsako besedo na ušesa. V njihovi navzočnosti se ne sme ničesar takega delati in govoriti, česar še ne smejo vedeti! Pred nekaj tedni je bila zopet lepa solnčna ne-delja. K nam pride dopoldne Koblarjeva gospa ter reče naši gospe ,,mamici": ,,Kam pa danes, Jela? Ali na Bled ali na Brezje? Krasen dan je; škoda bi bilo, ako bi ga presedeli doma!" Dogovorili sta se, da se popeljeta po kosilu, seveda z otroki vred, na Bled. ~» 139 «r- Točno ob eni uri popoldne, kakor je bilo naročeno, je že stal voznik z vpreženim vozom pred našo hišo. Izletniki urno sedejo na voz in zdrče po gladki cesti proti Bledu, odkoder se vrnejo šele v mraku. Kaj pa si izmislijo drugi dan naši otroci! Pravijo, da se hočejo zopet peljati na izlet, in sicer sami na svojem vozičku. Ciril se postavi pred Metodka kakor je bil videl Koblarjevo gospo ter začne: ,,Kam pa danes, Metodek?" Omeni Gradišče in našteje več drugih igrišč, kamor lahko Jzlete". Nato odideta oba bratca z vozičkom pred hišo in s seboj vzameta tudi sestrico Ilenico. Ko za njimi pride tja še njih zvesti spremljevalec, belokodrasti Hektor, je bfla zbrana vsa izletna družba, pripravljena na odhod, a oditi ali pravzaprav odpeljati se ni mogla tako hitro kakor prejšnji dan; zakaj našim mladim izletnikom se je hipoma prikazalo več zaprek in težav, na katere prej še mislili niso. Prvi veliki zadržek je bil ta, da je bil voziček premajhen, in niso mogli sesti nanj vsi trije, drugi je bil, da niso imeli ne konja ne voznika in tretji, da še vedno niso vedeli, kam bi pravzaprav šli , na izlet. Začno se posvetovati. Pes jih nekaj časa stoje gleda in posluša, ko pa vidi, da ničesar ne pričaka, leže zraven vozička, položi glavo na tla in modro zaspi. Nazadnje se vendar zedinijo na ta-le Cirilov predlog: Danes se peljemo na izlet na Gradišče. Ker pa imamo le majhen voziček brez konja in voznika, se bo peljala samo Ilenica, in voziček bo vlekel nekaj časa Metodek, nekaj časa Ciril; Hektor in oni izletnik, ki ne bo vozil, pa pojdeta zadaj ter pazita, da se Ilenica ne izgubi z vozička! Ko so ravno mislili tako odpeljati se, pride mimo, kakor je Metodek potlej pripovedoval, neznan mož z dolgo črno brado, z majhnim zavitim . zabojem preko ram in z debelo robato palico v roki. Ozira se na vse strani po hišah in prišedši vštric naših otrok, se ustavi, jih nekoliko časa nemo gleda, a potem razdeli svojo palico spodaj tako, da napravi iz nje trinožno stojalo in postavi to predse na tla; nato pa sname še oni zabojček z ram ter ga pritrdi na stojalo. ,,Berač z godbo!" pravi Ciril. ,,Dajmo še malo počakati, da bomo slišali, kakšno nam zagode!" Ali mož noče nasaditi kljuke na stroj ter jo zavrteti, da bi se oglasile piščalke; ampak le parkrat pogleda na otroke črez stroj, na njem nekaj odpre in zapre, potlej pa spet počasi spravi in si naloži čudno pripravo na rame ter odide. Bil je popotni fotograf! To smo zvedeli črez nekaj časa pozneje, ko nam je on sam pisal in obenem poslal to sliko otrokom v spomin. V svojem pismu je nam sporočil, da mu je ta otroška skupina tako ugajala, da ni mogel iti dalje, da bi je ne bil prej vpodobil za svojo zbirko. Tako nekako tni je pripovedovala prijazna in zgovorna sorodnica našega vobče priljubljenega, dobrega gospoda doktorja, ko sem se nekoč predlanskim jeseni mudil po opravkih v njegovem stanovanju, zagledal v sobi na steni lepo novo sliko treh znanih mi otrok z vozičkom in kodra-stim psom ter povprašal po zgodovini te slike. ,,Hentaj," sem si mislil, ko -3* 140 *- je končala, wto bi pa bilo nekaj za moje mlade prijatelje in prijateljice, s katerimi se večkrat kaj pogovorim v ,,Zvončku"!" Kmalu za tem sem že imel tisto sliko v rokah z dovoljenjem, da jo smem prerisati in posnetek uporabiti v svoj namen. In tako se mi je izpol- ^St ~^W\ *'¦•¦'¦¦¦¦¦ ' ^w ' ^ ''•¦ '' nila želja, da zdaj njo in poleg nje še dve drugi podobici vidite tukaj tudi vi, ljubi ,,Zvončkovi" bralci, in morate z njih izpoznati ljubeznive otročiče našega čislanega gospoda doktorja ter kraj, kjer ti prebivajo in se kratko- t časijo z različnimi igrami! ,jA