Posamezna številka stane 60 vinarjev. 21. številka. Maribor, dne 27. msia 1920. Lis! ljudstvu v poiik in zabavo. izhaja vsak četrtek In vefja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo teto 24 'K, pol leta 12 K in za četrt leta 6 K. — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja na t CJpravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, če obsegajo 4 sirani 40 vin., na 8 straneh 60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta šle». 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. £x inserate se plačuje od enostopne pctitvrste la enkrat K 1*80. Za večkratne oglsse primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 50 vin. — biserati se sprejemajo do torka opoidne, Nezaprte rr-klamacije ?o poštnine proste. asfdan« Katoliško čuteča srca Slovencev so zadnji čas radostno zadrhtela. Orlovski tabor v Mariboru! gre po vsej Sloveniji in še čez njene meje. Orlovski tabor v Mariboru, ki se bo vršil zadnje dni julija in prve dni avgusta, ne bo samo orlovska, mladinska prire -ditev, ampak skupna prireditev vseh slovenskih or -ganizacij in društev, ki stoje na verskem, krščans -kem temelju. Zborovala bodo naša izobraževalna druživa, združena v Slovenski Krščansko-Socialni Zvezi. Posvetovala se bodo in izdelala načrt, kako po -živiti in dvigniti prosvetno delo v naših izobraževalnih društvih. Fantovske Marijine družbe imajo še po-■ebej zborovanje. Sešle se bodo zopet naše politične v ganizacije, Jugoslovanska kmetska zveza, Delavska in Obrtna zveza, ki so pred poldrugem mescem tako sijajno zborovale na zaupnem shodu Slov. ljudske siranke v Ljubljani. Slovenska Straža, ki je v stari ^ ii^Jbranila slovensko zemljo proti nemški gra -vHsiidmarki, bo na orlovskem taboru odločno izraafa^svojo zahtevo, da se nam vrne od Italijanov po krivici zasedeno ozemlje. Z ljudstvom pohitijo tiste dni v Maribor katoliško misleči učitelji in učiteljice , združeni v Slomškovi zvezi, ki obhaja letos svojo 20-letnico. Javno hočejo ob 201etnici svojega društva pokazati svoje versko prepričanje in ljubezen do škofa Slomška. Zato bodo obiskali Slomškov dom in Slom- Mmtiiiimmmiiiiuiiiiiiimiimmmi Kmefsksivaiilženstvu. «tft1 (Iz „Jugoslovanskega kluba."J Laži-demokratski listi zopet divjajo. Pišejo o dr Koroščevi „zahrbtnosti", „nelojalnosti", „brezobzirnosti" in celo „lopovščinah." Pravijo, da smo liberalce udarili po dr. Susteršičevem načinu ter nimajo sploh lepe in dobre besede ne za našega voditelja, ne za našo stranko. Najbolj surova in strupena je „Domovina", ljubljansko glasilo mladih liberalcev. Za njo pa prihaja takoj najstarejši bojevnik proti pravicam lcmetskega ljudstva: „Slovenski Narod." Prepričani smo, da bo jo za tema dvema udarila še celjska „Nova Doba" in „Mariborski Delavec" ter bolj sramežljivo tudi „Ptujski list." Samo da pridejo ti bolj pozno do zavesti in do sape! Čakati morajo i na to, kaj pravijo gospodje v Ljubljani. Kaj strašnega se je zgodilo? Napravili smo nov občinski volilni red za Sloveniji in pred nekaj dnevi dobili v Beogradu zanj naj v' potrdilo. Volilni red je torej postal veljavna postat ,V tej postavi smo izpolnili vse, kar smo od prevr. naprej kmetskemu ljudstvu glede volitev obljubili. ?red vsem smo dosegli volilno pravico tudi kmets l ženam in polnoletnim dekletom. Po novi postavi ... ¿jo namreč volilno pravico vsi polnoletni, to je 24 let stari jugoslovanski državljani možkega in ženskega spola, ako prebivajo eno leto v občini. Kakor se spominjate, so liberalci izdelali nov občinski volilni red in v njem dali volilno pravico le mestnim gospem in mestnim gospodičnam. Kmetsko ženstvo in delavke v mestih pa so hoteli ti laži-demo-kratje zapostaviti. Mi smo vrgli ta liberalni načrt, ker kot ljudska, kot kmetska stranka nismo mogli in nismo smeli trpeti, da bi kmetska žena, ki skupaj s svojim možem trpi in dela, imela manj pravice, kakor one meščanke, ki večinoma samo po senci mestnih parkov pohajkujejo, klavir brenkajo, po raznih koncertih in gledališčih hodijo in druga drugo obi -rajo in študirajo, katera je bolj lepa po koži, posta -vi in obleki. Ponos, pravičnost, spoštovanje in ljubezen kmetskega moža do njegove družice-žene zabite -va, da se kmefske žene ne zapostavlja za meščanko! In mirno lahko pristavimo sedaj: ako volilne pravi-oe ne bi dobila tudi kmetska žena, je ne bi dobila nobena. Zakaj še kričijo nasprotniki? Našim nasprotnikom tudi ni prav, da smo iz te novo občinske volilne postave vrgli vse tiste skrite določbe, s katerimi bi prebrisani škrici lahko slepa- škov grob". Dal Bog, da bi se ob tej priliki tudi štajersko katoliško misleče učiteljstvo odločno in brez vsakih ozirov pridružilo katoliški učiteljski organizaciji, Slomškovi zvezi! S tem bo žudi spoštovanje slovenskega ljudstva do učiteljstva in vpliv učiteljstva med ljudstvom močno zraslo. Ljudstvo želi učiteljstva takega verskega mišljenja, kakršno je samo. Krona Orlovskega tabora pa bo naša mladina. organizirana v Orlu in Orlici. Naša mladina, ki se je skozi dobrih 20 let v boju za naša krščanska načela in naše narodne pravice vedno odlikovali kakor . prvoboriteljica, bo Orlovskemu taboru vtisnila svoj mladostno-krepki in mladostnonežni značaj. Njej na čelu naši katoliški dijaki, ki hočejo skupno s kmetsko in delavsko mladino javno pokazati svoje krščansko prepričanje. Prav zaradi mladine je navdušenje našega ljudstva za Orlovski tabor tako velikansko. Kdo bi ne bil vesel mladine? Kdo bi se ne veselil z njo? Kdo ne bi z njo vred s hrepenenjem in radostjo pričakoval dneva, ko Slovenci pokažemo pred vsem svetom, da smo katoliški narod? Ko obeiu,m v obmejnem me-«tu naše države pokažemo, da biva tod slovenski narod! Orlovski tabor bo naš dan in solnce tega dneva bo naša mladina 1 rili v naših kmetskih občinah. Tako so vsi zavratni načrti Zerjavovi in vse delo demokratov in samostoj-nežev naenkrat fuč. Lepo pošteno in odkrito se bo moralo delati pri volitvah, a zaradi tega takšen velik vrišč, takšna jeza in obrekovanje pri naših nasprotnikih ! Sicer pa so ti demokratski listi in njihovi gospodje prav smešni v svoji jezi. V svojem programu imajo namreč tudi žensko volilno pravico. Mi smo izvršili, kar imamo v programu sami, kar imajo v programu demokratje in socijalisti. Ako jim torej ni njihov lastni program samo za slepilo ljudstvu, bi se naše pridobitve morali veseliti in jo pozdravljati z navdušenjem! Seveda, ako so ti gospodje nasprotniki med seboj, tedaj jim vsak kmet in vsaka kmetica smrdi, ga imajo za oderuha in mu- vlečejo kožo s telesa. Nas -protujejo vsemu, kjer bi kmetsko ljudstvo in delaven človek sploh prišel do pravice in do veljave. Kako so rohneli in divjali svojčas proti razširjenju volilne pravice za kmetsko ljudstvo. V tem so si bili lažina-predni nemški advokatje v Gradcu nasproti slovenskemu kmetskemu ljudstvu na Štajerskem popolnoma enaki z našimi slovenskimi gospodi v Ljubljani. Raje so bili v tovaršiji z nemškim graščakom, kakor s kmetskim zastopnikom. In mladinski „Domovini", ki hoče biti jugoslovanska in ljudska, demokratska, se bridko toži po tistih časih, ko je pod krinko napred-njaštva vihtel svoj bič nad slovenskim kmetskim prebivalstvom liberalni advokat in magnat skupno z nadutim nemškim graščakom. Razgalili ste se v svoji o-nemogli jezi gospodje mladi in stari liberalci sedaj zopet, pokazali ste svoje pravo mišljenje in tega vam naše kmetsko ljudstvo, posebno pa naše ženstvo, pozabilo ne bo! Ali je prav, kar smo storili mi? 2e iz prej navedenega je razvidno, da smo ravnali pravilno, ako smo izposlovali volilno pravico tudi kmetskemu ženstvu in delavkam v mestih. Varo -vali smo s tem korist in čast kmetskega ljudstva. Ponižati nismo dali kmetskega ženstva, a tudi iz stališča krščanstva je pravilno in dobro naše ravnanje . Krščanski mož bo imel v svoji ženi trdno oporo tudi pri volitvah, kakor jo ima pri svojem dnevnem težkem deln in gospodarstvu. Takorekoč dvakrat bo štel njegov glas. Da smo zadeli prav, pa kaže našemu vrlemu , krščanskemu kmetskemu ljudstvu najbolj jeza in pso- vanje naših' meščanskih liberalnih nasprotnikov. Sa vedno je bila v korist kmetskemu ljudstvu vsakojaka stvar, proti kateri so naši nasprotniki zagnali takšen vrišč, kakor so ga zagnali sedaj ob novem občins -kem volilnem redu. Naj le psujejo, naj le obrekujejo naši nasprot -niki! Mi se ne vstrašimo, mi se ne plašimo; trdno in odločno gremo naprej in vršimo svoj krščanski, svoj kmetski program. Naše ljudstvo je z nami. Novi boji, a tudi nove zmage nas čakajo. „Slovenski Gospodar" bo obravnaval in pojas i njeval novi občinski volilni red še v več številkah „ Pripomnimo za danes le še to, da je naš volilni red takšen, kakor ga imajo le najbolj napredni in izob-> raženi narodi. Za naše ujetnike v Poslanec dr. Hohnjec je dne 22. t. m. v zadevi naših" vojnih vjetnikov, zlasti onih v Rusiji, doposlal ministrskemu predsedniku dr. Vesniču in ministru Ninčiču kot voditelju poslov zunanjega ministrstva, naslednjo pismo: Gospod minister! Težko je breme vojnega vjetništva. Cim dalje se mora nositi, tem bolj postaje neznosno. Up na rešitev, ki ga je izpočetka lajšal, je pojemal in padal, čim bolj so se množili dnevi suženjstva. Komur pa so ti dnevi narastli v dobo 4, 5 in 0 iet, ali je čudo, da je zavladala nad njim moreča brezupnost? Ah, dolga, težka, izgubljena leta, „Pozabljeni smo, izgubljeni sini. mladost ubita, križana v tujini!" Taki in slični pretresljivi klici donijo k nam iz daljne Rusije. Na stotine in tisoče jih je sinov naše jugoslov4 domovine, ki še vedno ječijo v sponah vojnega vjetništva. Broj vojnih vjetnikov iz nekdanje avstro-ogr-ske monarhije, koji se še vedno nahajajo v Rusiji, se ceni na več stotisoč: v sovjetski Rusiji jih je 10Q tisoč, v Turkestanu 30.000, v užni Rusiji 25.000, v Zahodni Sibiriji 90.000, v Izhodni Sibiriji 35.000, v primorski pokrajini 11.000 itd. Koliko tisoč Jugoslo -vanov je med temi stotisoči? .Vlada našega kraljestva ni bila brezbrižna za usodo vojnih vjetnikov. Večkrat sem imel priliko o-pozoriti kompetentne činitelje na to, kar bi se dalo in tudi moralo storiti za cslobodenje jugoslovanskih u-jetnikov. Vlada je že storila mnogotere korake za vsloboditev sinov jugoslovanske domovine iz italijan-skega vjetništva. Vedno pa še moram čakati na obljubljeni mi odgovor o broju Jugoslovanov, 1. ki so prišli v italijansko vjetništvo, 2. ki so se že vrnili iz italijanskega vjetništva, 3. ki se še zdaj nahajajo kot vjetniki v Italiji. Nujno opozarjam našo vlado na uboge jugoslovanske vjetnike v Rusiji. Cehoslovaška, Nemčija in Avstrija so podvzele energične in vspešne korake za osloboditev svojih državljanov iz ruskega vjetništva* Za pokritje stroškov za transport vjetnikov so postavile v svoj budget precejšnjo svoto, tako n. pr. Avstrija 200 milijonov K. Saj stane že transport na la-diji za posameznega moža okoli 180 dolarjev. Pri tako človekoljubni akciji, kakor je oslobodenje- vojnih' vjetnikov, ne bi smela štediti z denarjem ne država, pa tudi imoviti zasebniki ne, zlasti ne denarni zavodi in dobrodelna društva. Zadnji čas je Zveza narodov začela posebno pažnjo in skrb obračati vprašanju vojnih vjetnikov Vj Rusiji. V tem oziru je slovečemu Norvežanu Nanse-nu poverila nalogo, da posreduje med zastopniki ruske, nemške in avstrijske vlade za rešitev nemškiH in avstrijskih vjetnikov. Dolžnost naše vlade je, da Zvezo narodov zainteresira za usodo in oslobodenje naših jugoslovanskih vjetnikov. Naj ne bo Jugoslo -van zopet zadnji, ki bo rešen vjetniških spon. Prosim g. ministra, da pripravi vsa sredstva, ter izvrši vse korake, da bo kakor najprej mogoča ura oslobodenja prišla tudi za bedne jugoslovanske vjetnike v Rusiji. Napeljava električne sile iz Fale na Slov. Štajersko. V „Slov. Gospodarju" in drugih slovenskih listih se je že mnogo pisalo o napeljavi električne sile iz Pale po naših krajih. Pomanjkanje delavskih moči sili tudi naše kmetovalce, da mislijo na to, kako s pomočjo elektrike napredno obdelovali svoja posestva in prišli do cenene gonilne moči za razna o-rodja in stroje. Mizerija, ki je nastala v naših krajih radi pomanjkanja petroleja, se bo dala odpomoči z električno lučjo. Družba, ki je lastnica falske elektrarne, ima izdelan sedaj ta-le načrt: Glavni daljnovod bo izpe1 jan iz Fale mimo Selnice ob Dravi in Kamnice do Maribora (to je zahodno od vojaške realke). Od Maribora bosta šla dva glavna daljnovoda: Prvi južno od Maribora po najkrajši poti čez Celje in od tam v Trbovlje, Ljubljano in Zagreb. Ta daljnovod bi imel prvo translormatorno (oddajno) postajo v Celju, odkoder bi se napeljala električna sila v Savinjsko dolino ter v šentjursko-šmarski okoliš. Glavni daljno -vod iz Maribora preko Celja bo imel 10.000 voltov električne napetosti. Drugi glavni daljnovod bo napeljan iz Maribora ob Dravi v Ptuj, Ormož in Cakovec. Mesto Maribor ter okolica bo dobivala električni tok od glav -nega daljnovoda z odcepitvijo pri vojaški realki v Mariboru. Ta daljnovod bo imel električne sile 46 tisoč voltov. Mesto Maribor je v seji sosveta dne 19. maja sklenilo najeti za napeljavo električne sile v Maribor trimilijonsko posojilo. V Ptuju se je dne 20. maja vršilo zborovanje zastopnikov okrajev, mest in občin, katere bi dobavljale električno silo od daljnovoda ob Dravi. Zboro -vanje je bilo zelo številno obiskano. Predsednik pripravljalnega odbora g. Cuček je poročal, da se namerava omrežje ob dravskem daljnovodu tako-le iz -peljati: I. Odcepitev pri St. Janžu na Drav. polju, .vod čez Rače, Pragersko, Slov. Bistrica, Konjice . SI. Ormož., Vinica, Lipoglav, III, Ormož, Ljutomer, Radgona, Murska Sobota. IV. Cakovec. Varaždin, V. Cakovec. Doljna Lendava. Izvolil se je ožji pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da preskrbi potrebne načrte za podrobno izpeljavo električne sile. Dve veliki tvrdki bosta prihodnje dni začele z izdelavo teh načrtov in prora -Čuna. V ožji pripravljalni odbor so bili iz Štajerske izvoljeni: za mariborski okraj: župan Karel Cernej iz Frama, njegov namestnik Frano Zebot iz Maribora. Za mesto Ptuj dr. Senčar in Cuček, za ptujski o-kraj Miha Brenčič, namestnik dr. Fermevc, za okraj Ormož Jakob Zadravec, namestnik Frano Bratušek, za Ljutomer E. Kukovec, namestnik Rajh, za Gornjo Radgono Jakob Zemljič, namestnik Lančič, za Slov. Bistrico Hinko Gril, namestnik Omerzu. Za predsednika je bil izvoljen veletržec Franc Cuček v Ptuju. Tudi Hrvatska, Prekmurje in Medjimurje so zasto -pane v odboru. Sploh se je opazilo na zborovanju , da imajo Hrvati več zanimanja za izrabo električne sile, kakor pa ljudje v naših krajih. Da torej ne bo električni tok na tej črti, kar ga ne bodo rabili Ptuj, Ormož in Središče, naročen za Hrvatsko, je nujno potrebno, da se občine ter posamezniki takoj oglasijo pri ptujskem pripravljalnem odboru, koliko konjskih sil potrebujejo. Vse občine , katere bodo potrebovale 300 konjskih sil, bodo dobile v širšem pripravljalnem odboru mesto odbornika. Napeljava električne sile bo stala ogromnih denarnih žrtev, ker je materijal za napeljavo dandanes neizmerno drag. Samo poedini stroj (transformator), ki bo v Celju odvajal električno silo za Savinjsko dolino in celjsko okolico od glavnega voda, bode stal brez vseh drugih priprav in dela okoli 6—7 milijonov K. Tukaj si bo zopet moralo naše ljudstvo pomagati z zadrugami. Zamuditi pa te prilike, da si napelje -mo električno silo tudi v naše kmetske vasi, nikakor ne smemo. 2. politični ogled. Jugoslavija. Prva seja narodnega predstavništva pod novo vlado je bila v sredo. Na tej prvi seji bodo potrdili šest novih poslanskih mandatov. Jugoslovanski klub dobi 1 mandat in sicer mesto u-mrlega poslanca dr. Pogačnika pride v parlament bivši minister Ivan Roškar. Bivši ministrski predsednik in sedaj ustavni minister Stojan Protič se je zadnje dni mudil v Zagrebu in Ljubljani, kjer se je posvetoval radi nove ustave. Kakor hitro se vrne ProtiČ zopet v Beograd, bodo v ministrskem svetu preosnovali tudi naše pokrajinske vlade. Italija. Italijanska Nittijeva vlada je odstopila. Italijanski kralj je ponujal sestavo nove vlade raznim politikom, a nobeden se ni hotel lotiti tega posla. Slednjič se je kralj zatekel zopet k Nittiju in ga lepo naprosil, da je ta zopet zvaril in skoval novo vlado. Nemčija. Nemčija bo morala plačati 120 milijard odškodnine v 33 letnih obrokih. Od odškodnine dobi Francija 55%, Anglija pa 25%. Francoske čete, katere so zasedle nemški mesti Frankfurt in Darmstadt, so zopet zapustile te mesti, v katere so vkorakale nemške čete. Anglija. Na Irskem so izbruhnili v zad -njem času prav resni nemiri. Angleška je začela odpošiljati na Irsko vojaštvo, da zatre nemire z oboroženo silo. Cehoslovaška ima novo vlado pod predsedstvom Tusarja. Avstrija. Avstrijska republika bo imela 30 garnizij. Največje, ki bodo štele po več tisoč mož, bodo na Dunaju, Gradcu, Lincu, Celovcu in Stockerau. Najmanjše posadke bodo po 1000 mož v manjših mestih. Rusija. Boljševiška armada je začela prav uspešno protioienzivo proti poljskim čeiam, ki so u-drie v Rusijo. Poljaki se umikajo na celi črti v velikem neredu in med ogromno izgubo vojaštva in vojnega materij ala. Qospod$rsfvo. Osrednja zadruga za preskrbo in izvoz je izdala poziv za pristop in podpis delnic. Njen na,-men je, da skrbi za prehrano vojske in posameznih krajev, da izvršuje dobave za državo, da izvaža v inozemstvo tiste proizvode, katerih izvoz je poverjen tej zadrugi, kakor n. pr. vse vrste žita in žitnih proizvodov, suho sočivje, živino in živilske izdelke, kože, volno, predivo, lan itd. Kapital znaša 30 milijonov dinarjev v 12.000 delnicah vsaka po 2500 dinarjev, od katerih polovico plača država, polovico zadrugo in posamezniki. Člani Zadruge so lahko poljedelsko zadruge, konzumne zadruge, poljedelci, trgovci, ki so po sodbi pristojnih oblf; pečajo z izvozom imenovanih proizvodov. Prijave za podpis delnic se naj pošljejo ministrstvu za trgovino in obrt v Beograd z označbo „za Osrednjo Zadrugo za prehrano in izvoz", in sicer v času 20 dni od objave tega o- glasa v „Službenih Novinah" v Beogradu in „Uradnem listu" v Ljubljani. Obenem s prijavo se položi pri Narodni banki kraljestva SHS v Beogradu po 500 dinarjev za vsako delnico. Ko bodo prijavjeni sprejeti za člane, bodo pozvani, da plačajo v roku 8 dni ostanek 50% od nominalne vrednosti delnic. O -stanek osnovnega kapitala se bo plačal naknadno po odločbi upravnega sveta. Dobiček, ki ga bo imela ta Zadruga, se porazdeljuje tako, da se 8% daje čla -nom Zadruge koi, dividenda, dve osminki za podporo invalidom in vojnim sirotam, dve osminki za organiziranje kmetskega kredita, eno osminko se odstopi ministrstvu za finance, tri osminke pa za ustanav -Ijanje zalog. Kmetje, zlasti zadruge, pristopite v o -bilnem številu! Gre za korist kmetskega stanu in za napredek zadružništva. Prijave za pristop pošljite takoj v Beograd! Svoto 500 dinarjev pošljite ali naravnost v Beograd na Narodno banko, ali pa potom Zadružne Zveze v Ljubljani, Jugoslov. zadružni kongres bo zboroval 12., 13. in 14. junija t. 1. v Zagrebu. Na kongresu bo zastopano vse kmetijsko zadružništvo iz cele Jugoslavije. Na dnevnem redu so vprašanja največje važnosti za naše kmetijstvo in za naše gospodarstvo vobče. Za Gospodarsko zadrugo v Mariboru se lahko oglasi, kdor želi pristopiti kot član, v upravništvu .,Slov. Gospodarja" v Mariboru. Koroška cesta 5 ali pa, v pisarni Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru, Stolna ulica. Delež za posestnike znaša 100 K, za neposetnike 50 K, od katerih se mora 30 kron takoj plačati, ostali znesek se plača v meseč -ni'h obrokih po 2 kroni. Za gospodarsko izobrazbo ženstva, Jeseni 1919 so v štajerskem deželnem zboru stavili krščanskoso-cijalni poslanci predlog, naj deželna vlada poskrbi za strokovna gospodarska predavanja za ženstvo. V težavnih povojnih gospodarskih razmerah je nujno potrebno, da se je tisti del prebivalstva, ki je po teh razmerah najobčutneje prizadet t. j. ženstvo, popol -noma na jasnem o vzrokih teh razmer in o proti -sredstvih. To pa tembolj, ker je ženstvo sedaj poklicano, da sodeluje v zakonodaji in upravi in sploh vsem javnem življenju. Predlog je bil soglasno sprejet in se ravno te dni izvršuje. Graška deželna vlada prireja kolo narodnogospodarskih predavanj po svojih najboljših strokovnjaJdh za omejeno število žensk, ki naj potem ponesejo pridobljeno znanje v najširše sloje. SocijaJni demokratje in naša živinoreja. Junija 1909 so soeijalni demokratjje v poljedelskem odseku avstrijske državne zbornice glasovali za to. da se nastopa poslancev Ljudske stranke rn Kmetske zvo-ze preglasovani in se je sklenilo, da se vsak uvoz tuje živine in nje mesa zabrani. — Leta 1911 so so-cijatni demokratje zahtevali argentinsko meso, napadali kmetski stan ter ga hoteli z zmrznjenim argentinskim mesom uničiti. Socijalrst Reumann je predlagal v draginjskem odseku državnega zbora, da se dovoli neomejen uvoz argentinskega mesa. Ko je v državni zbornici vsled odločnega nastopa poslancev Slovenske ljudske stranke, Hladnika in Jarca, bil pri glasovanju Reumanov predlog odklonjen, je to socijalne demokrate grozno razburilo in so pozneje spravili na glasovanje drug sličen protikmetski predlog, ki je dobil majhno večino. Zakaj požre marsikatera svinja laetne mladi -če P Vzroki temu so lahko različni. Prav pogosto se dogača, de zrastejo mladim prašičkom prav ostri zo- bje. Ko taki praSičkf. sesajo, povzročajo starki neznosne bolečine. Doječa svinja se vsled tega tako raz jezi, da prašičke pomori in požre. Da se to prepreči, naj se zobovje mladim prašičkom, dokler sesajo, večkrat preišče, Sn če ee' zapazi, da imajo ostre in špi * časte zobe, naj se jim isti z ostrimi kleščami za iz-ruvanje žebljev priščipnejo. — Pogosto pa požre Starka lastne mladiče tudi radi tega, ker se ji nepravilno krmi in oskrbuje. A največkrat požre mladiče taka svinja, kateri se pokladajo meseni odpadki ali' kri. Zato naj se brejim svinjam nikar) ne poklada prej o-menjena krma in naj se skrbi, da se bo svinja koB-kor mogoče veliko gibala na prostem in se pasla. Kako preženeš živini uši? Dobro sredstvo, pregnati živini uši, je zmes petroleja m vode, v kate*4 je raztopljeno milo. 125 gramov navadnega mila ras-topi v 2'/a litra dežnice in pusti na ognju zavreti Vrelo; vodo zlij v posodo, v kateri je že 5 litrov pe -troleja. Zmes! mešaj 4 do 5 minut ter jo pustiA da se ohladi, Kadar hočeš tekočino uporabljati, jo zmešaj 1 del z 9 deli vode ter peri s krpo ali '¿rtačico dotič-ne dele živine. Haloze. Peronospora že precej nastopa. V goricah se ne kaže, kakor smo pričakovali. Vina je malo. Kdor ga še ima, naj se ne da premotiti od ba~ rantačev, ki bi radi imeli vino na pol zastonj razmeroma z drugim blagom. Tudi sadja bo malo. Bog nas varuj toče, da bi vsaj to ostalo. Pri kateri toplini so vina najokusnejša? Vino sestoji, kakor vemo, iz mnogih sestavin in vsaka izmed njih prihaja do največje veljave pri gotovi stopinji toplote. Dasi so te topline različne, nas vendar uči že stara izkušnja, ki jo potrjujejo najnovejše preiskave strokovnjakov, da je belo vino za okus naj -boljše, če ima 11, rdeče pa, če ima„16.5 stopin Celzija. To je za vinsko kupčijo važno. Davek na veselice in zabavne prireditve. Finančno ministrstvo je nastavilo davek na veselice, zabave, koncerte, gledišča, kino itd. Vse vstopnice morajo biti obdavčene. A tudi če ni vstopnic, se mora davek plačati za vsako prireditev, kjer se vobče zbirajo ljudje radi zabave in razvedrila. Oproščene so prireditve, kojih čisti dobiček gre ves v človekoljubne namene, dalje prireditve v vzgojne ali poučne namene društva, ki ni osnovano na dobiček. Za vsak teh primerov pa sme oprostiti le minister. Davek je naslednji: Vstopnice do 2 K je davek 20 vin., do 3 K je 30 v, do 5 K je 40 v, do 7 K je 50 v, do 10 K je 1 K za vstopnioo itd. Vsaka davku podvržena prireditev se mora naznaniti 24 ur prej davčne * mu uradu, oziroma, če tega ni v kraju, iinančni straži ali orožniški postaji in se morajo predložiti vse vstopnice v svrho žigosanja. Davek je treba plačati tudi tam, kjer se pobirajo prostovoljni prispevki, ali je vstopnina prosta, pa se v prostorih prodajajo jedi in pijače, posluša godba ali petje, gledajo predstava itd. Kazni so določene prvikrat od 80—800 K, potena pa vedno več. Ta odredba velja od 1. maja naprej. Nove carinske pristojbine za izvoz iz naše države so v gospodarskem oziru velevažne, vsled česac navajamo sledeče glavne postojanke: Carina za iz ■» važanje žita, moke in mlevskih izdelkov znaša 60 dk narjev za 100 kg; za fižol, lečo in grah 100 dinarjev za 100 kg; za krompir 10 dinarjev; za govejo živln# živo komad 1000 francoskih frankov; za zaklano 200 francoskih frankov; za žive svinje za komad 800 dinarjev ; za zaklane 600 dinarjev za 100 kg; za žre « beta in konje za komad 1000 francoskih frankov; za mast in olje za 100 kg 350 francoskih frankov; za volno in volnene izdelke 2000 dinarjev; za kože za 100 kg 700 francoskih frankov; za premog in prirock no olje 100% vrednosti; za hmelj in sladkorno peso 2a vsakih 100 kg 100 dinarjev; za gosi in purane lfi dinarjev za komad; za kokoši in race 8 dinarjev za komad; za klavne konje 350 francoskih frankov m komad; za gnjati, klobase in konservirano meso aa vsakih 100 kg 500 francoskih frankov; za špeh za 100 kg 1000 dinarjev; za ovčje, kozje in svinjske ko» že 700 francoskih frankov za 100 kg; za drva od 1 kubikmetra 10 dinarjev; oglje 50 dinarjev za 100 kg;| za okrogel les 20 francoskih frankov za kubikmeterjl za stavbeni les 7—20 francoskih frankov; za vino 10G dinarjev za 100 kg; za svinec, železo, baker in ko* siter 10 dinarjev za 100 kg; za vosek 1000 dinarje« za 100 kg. Izvoz teh predmetov je dovoljen le tedaj a ako je odvišna množina in se morejo ti predmeti pla* čati v frankih, dolarjih, pezetah, nizozemskih goldi* narjih in v lirah, i Ponarejeni 5 dinarski bankovci krožijo posebno po Celju in okolici,. Spoznate jih na tem, da nimajo tekoče številke, n. pr. 051,080 in Ef041, kakor morajo biti na pravih bankovcih. Naknadna zamenjava kronskih bankovcev aa zamudnike se vrši po odredbi finančnega ministra dne 30. in 31. t. m. ter 1.—3. junija t. 1. Zamenjava® pe bodo samo bankovci po 1000 K, 100 K, 50 K in 30 K, ki so pravilno kolkovani. Falzifikati se ne bodo zadržavali, marveč zavračali. Zamenjavanje se vrSI pri vseh davčnih uradih in pri finančni deželni bla* gajni v Ljubljani. Denarni zavodi ne bodo zamenjavali (tudi podružnici avstro-ogrske banke v Maribo« ru in Ljubljani ne). Kdor pa še tudi ta rok zamudi „ naj pozneje nikar ne vlaga prošnje na finančno mi « nistrstvo, ker se take prošnje kratkomalo ne bodo ro« Sevale, marveč vračale nerešene. Prošnje za naknadno kolkovanje bankovcev« Ministrstvo za finance objavlja, da bo reševala te prošnje posebna komisija treh oseb pri generalno. Inšpektoratu tega ministrstva pa samo, v kolikor so i bik» prošnje vložene pravočasno, ¿to je do TStevdi i9< atrjm. 3 SLOVENSKI GOSPODAR. 27. maja 1920. marca t 1. Prošnje, ki so se vložile še le pozneje, se ne bodo jemale v . pretres. Kmet. podružnica Maribor in okoliš zopet o -pozarja na že naznanjeno važno zborovanje 6. junija ob 9. uri v prostorih okrajnega zastopa. Pri ..tej priliki opomni one ude, ki po gaOiico še niso prišli, naj jo čimprej odnesejo, ln naznanja, da je pri g. Zieg--lerju še dobiti vinogradnega žvepla. Proti ušeni po listju vrtnih rož in drugih rastlin. Da jo ta mrčes slino, škodljiv rastlinam, ker jim pije sok in se strašno hitro množi, j« znano vrtnarjem in prijateljem raznih cvetlic, ki pa tudi vedo, da se priporoča proti tem mrčesu mnogo pripomočkov, ki nič no pomagajo. Sledeče sredstvo je zanesljivo: Mrtva riba naj se pusti v skledi vode toliko časa, da voda prav zelo smrdi. S »to vodo naj se poškropi' ušiva rastlina, Ce se to par dni zaporedoma stori, se pomori mrčes brez škode za rastlino. Treba pa je seveda nesti tako poškropljeno rastlino ven na zrak, da smrad izgine. ■ Angleška konzumna društva so se v vojni jako lepo razvila. Angleške in škotske velenakupovalne zadruge združenih konzumnili društev so imele velikanski promet. Angleška velienakupovalna zadruga je pridobivala tretjino prodanega blaga iz svojih lastnih podjetij. Ta velenakupovalna zadruga je med vojno zvišala svoj akcijski kapital od 8 milijone na 5 in pol milijonov funtov šterlingov (funt šterling pred vojno krog 25 kron) ter uporabila svoja denar -na sredstva za povečanje svojih podjetij, ki jih ima v mnogih krajih. Tako ima poljedelska podjetja (sedaj 12.800 ha), velika skladišča za surovo maslo in jajoa, mlekarne,) plantaže za pridelovanje čaja, svoje ladje, tovarne za prepečenec (cvtbak), konserve, milo, crgare3l margarin, Ilanel, pletenine, čopiče,, belo pločevino, barve in lake, mline za Krušno moko, tiskarne, premogovnike, predilnice za volno, tkalnice , železne rudnike*.' Pri angleških in škotskih velenaku-povalnih zadrugah je bilo koncem leta 1917 včlanjenih 1478 društev z okoli 4 milijoni članov. Leta 1917, so prodala za 225 milijonov raznovrstnega blaga. V. svojih podjetjih je zaposlovala 1 178.500 delavcev ter jim izplačala 12 milijonov 97 tisoč Juntov šterlingov plače. Deklički tabor na Brinjevi gori. Dne 20. junija t. 1. bo na Brinjevi gori pri Konjicah velik dekliški in ženski tabor za vso konjiško dekanijo. Spored: 1. Ob 10. uri v, cerkvi pridiga in slovesna svt maša. 2. Po sv. maši tabor zunaj cerkve. Nastopajo dekleta govornice in č. g. Marko Krajnc. 3. Po taboru -slovesilč veSermčč th sklepni govor. Govori č. g. M. Krajnc, Dekleta, žene! Po prizadevanju naših poslan -cev ste dobile volilno pravico. S tem so se vam odprla vrata v javno življenje. Bolj ko kedaj prej je treba, da ste krepko in trdno organizirane! Zato se v kar najobilnejšem številu udeležite tabora, ki bo o-tvoril letošnje dekliške in ženske shode! Tedenske novice. Knez Hugon Windlschgratz je dne 15. t. m. na svoji graščini na Planini na Kranjskem umrl v starosti 05 let. Umrli je bil tudi lastnik ogromnih posestev na Slovenskem Štajerskem. Politična zborovanja zopet dovoljena. Znotiaj-ni minister je zopet dovolil politična zborovanja v Hrvatski in Sloveniji. Zadnji „Kmetijski list" napoveduje čiščenje svoje stranke, ker je v njej preveč bivših štajercijancev dunajskih romarjev in nemškutarjev. Zagotavljamo Samostojno, ako bo pometla vse narodno sumljive in državi nevarne elemente, potem bo ostalo od Samo -stojne le še ime „Samostojna". Največja srbska stranka o Slovenski ljudski stranki. „Samouprava", glasilo radikalne, najmočnejše srbske stranke, piše med drugim o naši stranki sledeče: Sloveuska ljudska stranka je največja in popolnoma ustaljena politična organizacija med Slovenci. Med tem ko je druga slovenska stranka, stranka naprednjakov (sedanji demokrati), stranka brez pozitivnega programa, skupljala pod svojo zastavo raznorodne socijalne ljudi in izpovedovala načela zlo -glasnega zapadnega liberalizma, je vodila Slovenska ljudska stranka praktično socijalno politiko, bojevala silen boj proti nemškemu kapitalizmu, ki je ogrožal obstoj slovenskega kmeta, malega trgovca, delavca, m pridobila nezmernih zaslug za gospodarski in kulturni napredek Slovencev. Naravno je in prav nič čudno, da jo množica slovenskega ljudstva v le-feej stranki in da zaupa svojim zastopnikom v zavesti, da delajo za ljudski blagor. Razveljavljenje "sekvestrov. Trgovinski mini -ster je sklenil razveljaviti sokvestre' nad lastnino državljanov neprijateljskih držav bivše Avstro-Ogrske na vsem ozemlju, ki pripada Jugoslaviji. Pri Sv. Marjeti pri Moškanjcih je grozen požar upepelil v sredo štiri gospodarska poslopja z dvema hiauoia. Zgorelo je tudi zrnje, nekaj obleke, gospodarsko orodjo, mlatilnica in dvema posestnikoma vse svisije. Skoda je ogromna. Vsa hvala prostovoljni požarni hrambi moSkanjski, ki je še pozno v noč neumorno delovala na licu mosta. Nada^e gg. o- rožnikom in slavnemu učiteljstvu, ki so ves čas pridno pomagali pri brizgalni. Kljub pomanjkanju vode se je vendar posrečilo ustaviti ogenj, ki je', pretil celi vasi. Od meje. Slavno uredništvo! Dovolite mi tukaj skromno vprašanje: Ali nočete cerkvenih novic prinašati, ali jih ne dobite? Ljudje bi včasih tudi take reči zvedeli, pa jih ne najdejo v Vaših listih, kot jih razglašujejo katoliški listi drugih škofij ter se jezijo na „gospodarja." V neki sosedni župniji se bo letos delil zakrament sv. birme. Iz sosednih župnij bi radi nekateri poslali svoje birmance tje, a ne morejo prav zvedeti, kdaj bo birma. Drugod se take svečanosti razglašujejo po listih vsaj mesec dni ali pa še mnogo prej. Toliko prostora bi vendar tudi „Gospodar" imel. Prosimo torej slavno uredništvo, da bi se hotelo v tej smeri nekoliko poboljšati. izžrebani porotniki celjskega porotnega sodiš-ča. Za drugo porotno zasedanje celjskega okrožnega sodišča, ki se prične dne 7. junija, so ijili izžrebani sledeči glavni in nadomestni porotniki: l-ranjo Piki, gostilničar, Goiovlje; Ivan Mastnak, krojač, Celje; Blaž Sodin, posestnik, Bukovžlak; Franjo Kodre, posestnik, Vransko; Franc Povalej, posestnik, Sv. Primož: Franc Rotovnik, posestnik, Slovenjgrudec; Li-pavc Rajmund, posestnik, Lemberg; Franjo Kociper, občinski tajnik, Vojnik; i-Tanjo Melanšek, posestnik, Velenje: Franjo Uriiec, posestnik, Gaber je; Franjo Šteiančič, posestnik, 1'odiog: Vinko Musi, posestnik, Ceplje; Josip Svent, posestnik, Klane; Tomaž Kreu-ziger, posestnik, Rogatec; Josip »Spora, gostilničar, Rogatec; Ivan Nachberger, posestnik, Ložnjca; Anton Slomšek, posestnik, Goričiea; Martin Cucek, trgovec, Skrnica; Jožel Dobovičnik, posestnik, Klane; Ignacij Potočnik, posestnik, Vérpete; Vinko Kveder, posestnik, Žalec; Martin Kovač, posestnik, Žalec; Franjo Gaber, posestnik, Lokrovec; Karel Kumer , •osestilik, Kapia; Adolf Zottl, trgovec, Vojnik; Ivan Kačičnik, posestnik, Novavas; Anton Fidler, posestnik, Lemberg; Matija Pohajač, posestnik, Hrenova: Alo.zi.j Gobec, posestnik, Novacerkev; Rudolf Ster -rneeki, trgovec, Celje; Jožef Bart, posestnik, Sent Janž; Jožef Pompe, posestnik, Lahovgraben; Jurij Gorišek, posestnik, Sv. Pongrac; Ivan Kraner, trgovec, Trbovlje. Nadomestni porotniki: Anton Zupančič, kancelist, Celje; Franjo Oset, posestnik, Lervec; Anton Majcen, posestnik, Šmarje: Franjo Ki'ncl, po-ses'nik, Sv. Jurij ob južni žel.; Matija Benčan, knjigovodja, Lava; Alojzij Šribar, posestnik, Sv. Peter v Savinjski dolini; Martin Razboršek, posestnik, Ar-javas: Matija Kranjc, mesar, Žalec in Franjo Soler, (posestnik, Bezovje. Preklic. Podpisana Jožef Celcer, posestnik in gostilničar pri Mariji Snežni, in Franc Peklar, go -stilničarski sin na Ploderšnici, izjavljava, da nisva več uda Samostojne. Dopisi, Jarenina. .Umrl je tukaj, kakor se je že poročalo, obče znan in vsled svoje pravijcoljubnosti čislan trgovec, gostilničar in posestnik g, Martin Cvi-lak. Lep pogreb je imel in lepe besede so se mu govorile v zadnjo slovo. Vredno pa je, da se še malo dalje pomudimo ob njegovem grobu ln si ogledamo življenje blagopokojnika še od ene strani: Umrli je bil namreč tudi mož treznosti in zmernosti. Celo njegovo dolgo življenje ga ni nikdo videl pijanega, dasi je bilo obtlo prilike in skušnjav. To se'glasi kot molitev ob njegovem grobu. Ta nesrečni alkohol, ta rahlo nastavljena past k nezmernosti, ta rušilec miru doma in v družbi, ta sejalec socijalne bede, ta uničevalec moralne odporne sile, ta mladinožerec, ta hinavsko se smehljajoča smrt! Zato slava možem, ki nam zapuščajo jasne zglede! » Sv. Lovrenc na Pohorju. Naši nemškutarji pro-sluli Jakob in Jožef Novak^ Werber, Strižnik in Zvi-kert še hujskajo naprej in zabavljajo čez našo, dr -žavo in upravo. V času vojske, ko so drugi krvaveli so ti peteljni sedeli doma na varnem ter si polnili svoje žepe, mirne in poštene Slovence pa ovajali. O-blast bi dobro storila, ako bi nekoliko bolj nadzoro -vala rovarenje teh ljudi, jim odvzela koncesije in o-brtne liste in možakarji bi postali prav gotovo nekoliko bolj mirni. Ako ti nemškutarji ne bodo nehali rovariti, naj jim oblast preskrbi potno dovoljenje v deželo gladu. Vseudliški profesor in neumorni branite!j Prek« murja dr. Matija Sliivič jo imel pred vaško kapelioo* kjer se je vršilo proščenje, slavnostni cerkveni go -vor. Sv. mašo je daroval meltinskr kaplan in navdušen narodnjak g. Lejko. Orlovski pevski zbor iz Bel-tinec je pel pod vodstvom g. nadučitelja. Sprager. Po cerkveni slovesnosti se je vršil v vasi pod milim nebom velik ljudski tabor. Okoli 5000—6000 prekmurskega ljudstva je taborilo na livadah krog vaške kapelico, pred katero je bil postavljen govor -niški oder. Na slavnost je dospel tudi s svojim spremstvom novoimenovani civilni komisar za Prekmurje dr. Gašpar Lipovščak. Taboru je predsedoval Orel br. Godina. Govorili so: župnik Klekl, civilni komisar dr. Lipovščak, ki se je predstavil ljudstvu, dr. Slavič, predsednik Orlovske zveze br. Pire, urednik Zebot, gerent Se -ver in predsednik prekmurskega orlovskega okrožja br. Horvat. Med velikim navdušenjem se je sprejela resolucija, v kateri celokupno prekmursko ljudstvo z vso odločnostjo ugovarja proti nameravani odcepitvi Radgone in njene severno-vzhodne slovenske okolice., Vlado smo o tem sklepu obvestili'brzojavno. Pri glasovanju se je dvignilo nad 5000 rok za našo Radgono. Tisočglava množica je na to ob spremljevanju godbe zapela „Lepo našo domovino." Popoldne po večernicah se je na prostornem vrtu kmeta Horvata yršilaL okrožna telovadba. Prireditve so se udeležili med drugimi: civilni komisar, dr. Lipovščak z uradniki, okrajni sodnik dr. Irgolič, profesor Bajnik iz Ljubljane, mnogo učiteljetva in drug':h odličnjakov iz Prekmurja, Ljutomera in dru -god. Prvi so nastopili v prostih vajah prekmurski Orli. To so vam čili in krepki dečki, zagrelih obrazov, odkritosrčnih oči, močnih mišic, olikani in sploh taki, da jih je veselje videti.' Prvokrat so javno na-, stopili, a so pokazali, da ima orlovska organizacija v njih izboren materijal. Zeli so za svoj nastop burno ploskanje. Za njimi so ¿nastopali Orli ljutomerskega okrožja v prostih vajah, na orodju ter v skupi -nah. To je bilo za našo prekmursko' ljudstvo nekaj T kar še niso nikdar videli. Prekmureo je dobrega srca in videli smo, da so se starši jokallj veselja, ko so videli, kaj njih „dečki vse znajo". Brat Pire se je na telovadišču javno zahvald prekmurskim Orlom za njih trud in njim častital k napredku, Nadrevizor Pušenjak, ki je znan kot eden prvih organizatorjev Prekmurcev, je orisal ljudstvu načrt za bodoče delo in cilje. i Povdarjati moramo, da je orlovska godba iz Svetinj, pod vodstvom kape.nika Rakuša svirala v -strajno in izborno. Ta godba pride svirat tudi na orlovsko slavnost v Maribor. Tudi prebivalstvo Prekmurja se bo v velikem številu udeležilo orlovskega tabora. Prekmurski Orel, žel si na Risalski pondeljek prve lavorike! Sedaj pa krepko naprej! Tabor Orlov v Prekmurju Bratonci, dne 24. maja 1920. V Prekmurju še kaj takega, kar nam je prinesel Risalski (binkoštni) pondeljek, nismo dočakali. Prekmursko okrožje Orlov je priredilo y Bratoncih (velika vas nižje Murske Sobote) okrožno prireditev, katere so se poleg vseh prekmurskih odsekov udelo -žili tudi: Ljutomersko okrožje z vsemi odseki, ter odseki Maribor in Ljubljana. Vas Bratonci, Dokležovje in še nekatere druge prekmurske vasi, so si nadele za prihod, Orlov praznfčno obleko. Vsega skupaj smo našteli nad 20 slavoloke^. Prekmursko ljudstvo je v celih trumah romalo v Bratonce. Odseki iz Ljutomera, Sv. Križa, Maribora in Ljubljane so z godbo na čelu korakali zjutraj od Sv. Križa čez Muro v Bratonce. Po vsej poti' jih je ljudstvo veselo pozdravljalo. Sprejem v Bratoncih jo bil zelo prisrčen. Pestra ljudska množioa je viharno pozdravljala došle Orle. Vas je bila vsa napolnjena naših ljudi» Orlovski vesfnik. Orlovski tabor v BraslovčaE. Krasno jutro bi» koštnega pondeljka je pozdravilo vrle Orle in Orlice celjskega okrožja, ki so hiteli na Orlovski tabor v Braslovčah. Prišli so Orli in Orlice iz Ljubljane, iz Celja in Vranskega, Orli iz Konjic, Teharja, St. Ju-» rija ob južni žel., Vojnika., Maribora, St. Pavla pri Preboldu, Rajhenburga, Petrovč, Žalca, Cadrama» skupaj nad 150. Brate in sestre, ki so se pripeljali s celjskim vlakom, je na kolodvoru v Polzeli, obdan od braslovških Orlov, pozdravil predsednik braslovške-ga Orla, sredi trga pa jih je pozdravil predsednik krajevnega odbora Kmetske zveze, Marolt. Predsednik celjskega okrožja, br. Pišek, mu je odzdravil na kratko in krepko in končal z besedami: „Braslovški Orel, naprej k solncu, k zmagi!" Cerkveni govornik br. M. Krajnc je govoril o apostolski nalogi Orlov 4 Orlovski nastop popoldne je žel burno priznanje in zlasti telovadba na oro dju. Po telovadbi se je raz -vila prosta zabava. Prvič se je na binkoštni pondeljek orlovska misel v Savinjski dolini javno pokazala- Uspeh je sijajen. To je bil zmagoslavni pohod orlovske misli v Savinjsko dolino. Odslej se mora orlovska misel še bolj dvigniti! Vse savinjsko ljudstvo mora prešiniti misel, da je Orel prva junaška četa v boju za naša krščanska načela. Zato se mora vse krščansko misleče ljudstvo zavzeti za Orla in Orlico« v katerih je organizirano najdražje, kar imamo: nan ša zlata, krščansko misleča mladina! prireditve. Crešnjeveo pri Slov. Bistrici. Nan še Bralno društvo priredi dne HO. t. m. popoldne po večernicah igro „Repoštev, duh v Krkonoških gorah*,, burka v petih dejanjih. Po igri kratka zabava: šal* jiva pošta in tamburaška godba. Sodelujeta domači pevski in tamburaški zbor. C i r k o v c e. Bralno društvo priredi v nede* Jjo, 30. maja, gledališko igro „Junaške Blejke" in šaloigro „Vse naše" z raznimi deklamacijami in petjem. Dobrodošli! Remšničani priredimo na Telovo dne & junija dve krasni igrj: „Gospa Kordula" in „Eno ur« doktor." Na sporedu s.o tudi razne deklamacije. M nedeljo, dne 6. junija, se gledališka predstava ponovi. Pridite! ŠlIMHUMIIUIlIlnllHIMIllHIHMMimMHiniMlItlUMUniUlUIHIIIIIIIIIIIIIIII v večjih množinah kupuje jmPÍX6: eksportna in importna dražba v LJUBLJANI, Krekov trg 10, kamor je poslati ponudbe z navedbo cene in množine ter priložiti večji vzorec. 434 Ravno so došle TEfije množine blaga iz inozem-sira, zato razpošiljam no celem Mjestpozfiloniztili cenan: Ca) Kavo Kakao Riž Mmdeljne Olje Čokolado Milo Papriko Bombone Žafran Kanjak Vanlll]o Rum Rožiče Sllvovko Fige Slive Pcradlžnlk Kremo Rozine Sveča Dišave Testenine Limone Žveplo Pomaranča Galico Anton Močnik CELJE, GLAVNI TRG. Romancementa vsako množino dobavi veletrgovin-Birgmayer, Mariboru, Aleksandrova cesta 17. 450 Jurij Juteršnik »1 kar in pleskar, Maribor, Bran-disova til-ca 8, se priporoča za izvrševanje vseh v to stroko Bpa-¿laiočih del. 354 500 krontZmud\7d^l preskrbi takoj trgovino ali gostilno ali oboje skopaj manjšega obsega v najem, v bližini Celja ali kje y Savinjski dolini, na prometnem kraja, blizu cerkve. Ponudbe prosim na opravništva lista pod „Trgovina ali gostilna takoj." 418 Iz italijanskega vjetni&tva vračajoče se vojne vje-tnike vljudno prosimo, če kdo kaj ve o Jožefu CEBE. Pisal je zadnjo karto 15. oktobra 1919 pod naslovom. Prigionir di guera Josef Cebe Centuria 2070, Kaprino-Veronesi Provincia Varona It&tija-Če je komu znano kaj o njem, naj naznani na naslov: EMA CEBE, posestnica, Hotinjavas pošta Slivnica pri Mariboru. Kdor mi naznani, mu hvaležna povrnem stroške. 442 Pekarijo, trgovino ali gostilno vz&mem v najem najraje kje v Slov. goricah. Našlo?: Pobrežka cesta žt. 12, Maribor, Gvardijaučič. 466 Kupi sej iMHiHMiHmiMiimiiHiimiMmimiimuiimiiimni^ Cibebe, Na debelo 1 Na drobno 1 OBLEKO. Priprsste in najfinejše. Točno in solidno delo. Dobro blago. Cenejo kakor kjerkoli, samo pri: ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska ulica št. 16, (pri starem mostu). 401 Proda se ogledalo (2 m visoko) s pozlačenim okvirom, mizo iz marmorja, pozlačeno mizico in dvema stoloma; potem divan za dekoracijo in kredenca. Vse se nahaja v najboljšem stanu. Fojasnila da Dragotia Swaty, Št. IIj v Slov. gor. " 475 Sn: yrna izbrane, 1 kilo- A J&c> gram ... K 36 — Eleme, 1 kilogram .... K 48"— SlaTvHna holandske, naj-CJdlUHlü, flnejge Da oljtli 1 škatlja . . . . . K 19 — razpošilja v vsaki množini FELIKS PUCKO trgovina delikates MARIBOR Aleksandrova cesta št 31. Poštnina in zavoj se zaračuna po lastni ceni. — KUFUJE moil v vsaki množini. 4 63 | ----——--- Ü T*Pé>íl'llíl V0Í> z močnimi | A IVUuISl pereai, vsi za mazanje, z dvema sedežema, nov, cena 10.000 K. Ogledati je v Ma riboru, Koroščeva ul. 6, vr. 1. 46i> Tlll 11ti naprodaj veliko zn,-iJilcl.Sa j0g0 Yggjj vrgtoltar- skih rjuh za kapele. Delo je domače. Janez in FrančiškaDolamic trgovina v Noršincih pri Ljutomeru. 460 krava na prodaj. Vpraša ee Cesta na Brezja št. 4. 47 t Močno breja Kuhano maslo ▼ vsaki množini kupimo takoj. V. BIZJAK in drug, ROGAŠKA SLATINA. 429 IVTa Tki*/illni vsake vrBte 11» jMOUtlJ konjskeoprs- ve. Cesta v Brezje 53, pri Jdari- boru. 47.J 8 mesecev stari, se d -bijo v Urbanijevi ulici št. 12, ■ a-ribor. 4B5 Lovski psi. ABtirajte za Sloyonsln Gospodar. Prodam kobilo, brejo 15'/» pesti visoko, dobre pasmi. Izve se v Perkovi ulici 47 Maribor. 402 Lepa, 16 pesti visoka, težka kobila, 10 let stara ;'e na prodaj. Martin Voršičik, ¡¿lioravci pri Mali Nedelji. 459 Službe s Išče se za Ljubljano prodajalka za trgovino stekla, porcelana in galanterije. V tej stroki izvežba-na imajo prednost. Nastop lahko takoj. Plača po dogovoru. Naslov v upravništvu. 4.4 obiskala sem slov. trg. tečaj ter sem tadl kot pndajalka izučena in zmožna nemškega jezika. Oskrho želim v hiši. Blagohotno ponudbe na E, Jiilkovič, tSoste pri Ljubljani. 467 Sprejmem z dobro plačo in hrano. Josip Zvonar, sod. mojster, Slovenjgm-dec. 471 Želim službe, PRVA SLOV. BRfVNIGA Msanfiroya(Te£ctMova)nL22 (preje gr. OredUit) 86 slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in 5 čisto postrežbo jamči FRAN NOVAK, BRIVEC je isknšeno ubraoljivo sredstvo proti svinjskim boleznim. 1 stekleniea stane K 8"—. Dobi se pri Magdalenski lekarni v Mariboru 446 CABBABA MARMOR-JA «■* mmmmmmmmmmmmmmmmm prvovrstnega je doslo več vagonov. Raznovrstna, naročila nagrobnih spo- mmMIlliMIMltaitlllUlIlMItmmiaHIIMIIIMtlMIlUMlMhHUmm^ msnikov.plošč za pohištvoitd. sprejema Kamnoseška družba j Celje. r Najboljša mineralna voda Tempei vrelec, na.nizna voda Stvria vrelec, medicinalna voda Donatski vrelec, medieinaloa -voda !iiiili>MutmuiiuMim*>mn ©I 00 £ w s r» S a3 OD © O ci C _ u j| -O «H § . e cu m » m © Priporočam se za izdelovanje vseh vrst oblek na mero za gospode in dečke od pri* proste do najfinejše vrste Priporočam tudi svojo veliko zalogo vseh vrst že gotovih za gospode in dečke iz svoje lastne delavnice. I i 3 N >o M S cS O ¡I M b m u. Zagotavljam prav solidno postrežbo po primernih cenah in prosim cenjenih naročil. Z velespoštovanjem it!miniiiiiiiii!iiiininiiMi«iiiHuiitui«iujHyiiHU|iiuiiiun>ii Oglas odprave 2^Cs,rit>cr. nrtjmočoejSe vrst« 'f&ičmzgu9 Zastopstvo v vseh večjia mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. : : : : : Pojaanila daje ,::::: Ravnateljstvo Zdravilišča Rogaška Slatina iz Zsgeria mtofcar došlo. — V zaïosi tudi razni izdelki 1 Iz cementa C. P CKL, H&RIBOH. Volksfisrt@nstrass8 27. 464 VINSKE STEKLENICE 7/10 buteljke in slamnate omote -5S po najboljši ceni * Veletrgovina v ina PUGEL & ROSSMflNN, MARIBOR, Trg svobode. Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice. Z. Z, O. K. Naznanilo Slav. občinstvu naznanjam, da sem bil primoran z ozirom na moje slabo zdravje začasno opustiti kavarno, in sem isto oddal z dnem 15. t. m. v najem mojemu sorodniku gospodu M*ttaHHnMiini)itt