MMTI IN GOSPODINJA Mi
Francka Zupančič:
C15"?
Čitala sem nekoč jako ljubek razgovor mater in otroka, ki ga je napisal neki indijski pisatelj.
»Mati,« je vprašal otrok, »kje sem bil ko si bila ti majhna?« In mati mu je odgovorila: »Bil si tedaj v radosti se smehljajočem pogledu moje mladosti in v iurah mojega detinslva. Bil si tedaj v mojih presrečnih sanjah in v skrivnostnih željah mojih dekliških let. Bil si tedaj v sveti ljubavi mojega srca.«
Odgovor je bil neumeven za mlado dušico. Morda je bil vseeno zadovoljen malček, uprav zato, ker je čul vsaj toliko, da je bil že tedaj pri mamici.
Ti pa, draga mati, dobro razumeš nežno in globoko misel odgovora, ki ga je ona mati dala otroku in si misliš: To je bila globokočutna žena! Oj. vedi, prava mati je vedno globokočutna! In tudi srečna je, pa najsi stanuje v palači ali v revni bajtici, ker materinska sreča ostane vsepovsod materinska sreča. Prava mati spoznava namreč »dar božji«. Njej ni dete »nadloga«, nobeno prisiljenje. Tudi ga ne smatra samo kot igračo in ga nima le v
kralkočasje.	_
Malo, drobno, ljubko dete kaj lahko postane igrača matere. Kvačka _ mu ob-Ickce, plete in veze mu jopice in si še-peče stokrat: »Kako srčkano je to moje dete!« Da mu vse, česar poželi malo sr-čece, »sladki sladkosnedež«. — Ga vodi na sprehod in je ponosna, kadar sliši: vKako ljubek malček!« In ne ve, kako obsipati z ljubkostjo — otroka? Ne! Igračico, njeno igračico.
V par letih postane ljubko dete prevzetna, domišljava stvarca, sladkosnednež — in Bog ve, ne redko, tudi tatiček m mamica toži in vzdihuje nad »razvajenim« otrokom. In vendar je njena, edino njena krivda, ker ni spoznala daru božjega. Kako pač je rekla ona Indijanka, kako poučila svoje dete! Iz najnežnejšega in najčistejšega svoje mladosti mu je dala življenje: iz nedolžnosti svojega otroškega pogleda, iz čistosti svojih srečnih sanj, iz radosti svojih detinskih iger in svetega hrepenenja svojega srca, In iz tega odgovora klije spoštovanje do otroka, a ne veselje nad igračo. In vendar ta mati ni vedela, kar vemo mi: da je duša otroka neumrjoča, večna. Da po svetem krstu biva v njem sveti Duh; da se po sv, Ev-haristiji tolikrat in tolikrat naseli Jezus v tem srčecu.
Vse to vemo, a ne mislimo in ne premišljamo dovolj. Na mnogokaj ne mislimo. Ko se je rodil sv. Janez Krstnik, so rekli ljudje: »Kaj bo iz tega otroka? Ker roka Gospodova je z njim...!« Isto se lahko reče tudi o tvojem otroku, draga mati, ker roka božja je bila tudi z njim. Poslal mu je kot angela sveto cerkev, da ga je sprejela v svoje naročje in čimprej
potrdila in postavila za dediča večnega kraljestva. Neprestano ga obsipa z milostjo sv. zakramentov ter ga vodi proti srečni večnosti.
Predhodnik Gospoda, sv. Janez, ki ga Odrešenih sam imenuje največjega preroka, ni imel vseh teh nebeških darov. In kljub vsem čudežem, nad kojimi je strmelo ljudstvo ob njegovem rojstvu, je rekel Odrešenik: »Najnižji v božjem kraljestvu je večji od njega.« Torej je v teni oziru tvoj otrok več kot sam predhodnik našega Odrešenika. Ali nimaš potemtakem svete pravice se vprašati v spoštljivi radosti: »Kaj bo iz mojega otroka?« Smo že kdaj na to mislile?
Mati! Kaj pač bo iz tvojega otroka? Sedaj se smehljaš in misliš: Ne bo cesar in ne kralj. Tudi ne umetnik. Smo preprosti in otrok si bo moral služiti svoj kruh in bo mogoče izmed onih tisočev, ki jih tare potreba življenja. A nič velikega! Draga mati! O, da le prav spoznaš »dar božji!« Ali ni dober človek nekaj velikega? Ali ni nekaj večjega kot lenuh, zajedavec življenja, ki krade Bogu čast in ljudem miru? Ce vzgojiš svojo hčerko, da postane dobra mati in svojega sinka, da postane vzoren mož in oče — o potem je pač to nekaj velikega. Potem daš ti s svojim otrokom življenje novim otrokom in novo očetovsko in materinsko ljubezen. In če te že dolgo krije hladna zemlja, stopicajo male nožice po tratah in nedolžni pogledi otrok se smehljajo v pomladi življenja. Tako so srečni in veseli, mali dečki in punčke, ker je njih atek »tako dober« in jih ima mamica »tako rada«. In tega atk.a in to mamico si jim darovala ti. — Ali pa bo eden tvojih sinov duhovnik, dušni pastir svojih ovčic; hči usmiljenka ali misijonska sestra ubogim, najrevnejšim. Ni li to nekaj »velikega«? V njih, delu in darovanju samega sebe, v njih molitvi in žrtvah živi del tvoje duše, živi tvoja ljubezen, tvoja dobrota, tvoja skrb, tvoja nesebičnost. .
Si že kdaj mislila na to? Spoznaš sedaj in uvidiš božji dar tvoje dete? Če se je pojavil sedaj v tvojem srcu čut radosti, ponižnega ponosa, in ti orosi oko ganjenje in hvaležnost, da bi sedajle objela svoje dete, — o, tedaj, draga mati, si zares spoznala dar božji. In to spoznanje je radost, je veselje, kakor je ves evangelij o poklicu matere veselo oznanilo. In če si spoznala, potem veš tudi, zakaj moraš vzgajati svoje dete v »spoštovanju«. Veš, zakaj in kako moraš biti dobra in se varovati vsega, kar bi te poniževalo v očeh tvojega otroka. Tvoje dete hoče in mora videti obdano tvojo glavo s sijem svetnice, ker mati je nekaj svetega. Ti čutiš, da zaradi deteta tvojega, ti mora biti tvoj zakon svet in neoskrunjen. Z zakonom je tvoja čast žene in matere tesno spojena. Tvoj otrok te mora in hoče po božji zapovedi spoštovati kot mater. Kako naj spoštuje njo, ki se odteguje dolžnostim materinstva?
Draga, ljuba mati! V svojem otroku čutiš plačilo in olajšavo tolikemu trudu in težkočam tvojega življenja, če spoznaš božji dar. Toda, kolikim še manjka to spoznanje? Koliko grenkih tožba slišimo tolikrat in tolikrat nad materami, ki ne poznajo več svoje dolžnosti in jo zanemarjajo! Koliko tožbe nad zapuščenimi, zanemarjenimi, slabo vzgojenimi otroci in koliko tožba nam nravno-verskim propadanjem človeštva! Zato, ve drage žene in matere, hočemo delovati z vso močjo naše ljubezni, dokler je še dan in solnce visoko in privesti vse sosestre, ki še niso spoznale božjega daru, ki je v ^ materinstvu, privesti do one matere, ki je vzvišena predpodoba vnašem življenju — k materi Božanski. In če same nimamo otrok ali so že odrasli, o potem molimo k Njej za druge: saj smo vsi velika in ena družina in ne rečemo potem »moji otroci«, ampak »naši otroci«. In vsak otrok je naš otrok.
Mir v družini.
Nekoč je prišla k čast. Filipu Henry, ki so ga zaradi njegove krotkosti imenovali »nebeškega«, žena in se je zelo pritoževala o svojem možu. Vse njegove napake je naštela duhovniku in na koncu ga je vprašala, kaj naj stori. Sveti duhovnik pa je ženo iz njenega pripovedovanja dobro spoznal in ji je rekel: »Pojdite domov in skušajte postati svojemu možu boljša žena, potem bo tudi on vam boljši mož!«
Grozije in udnica. Prejšnje čase je bilo obče mnenje, da je udnica in tako tudi trganje, posledica prehlada, mokrega vremena. V novejšem času pa pravijo zdravniki, da sta udnica in trganje posledica nepravilne prehrane, oziroma neredne prebave. Na meglenem Angleškem je seved i dosti teh bolezni. Zdaj so se začeli zdraviti z grozdjem. Kadar ni več svežega grozdja, priporočajo zdravniki, privrženci te nove metode, suho grozdje, poleg zelenjave in sočivja. Neki zdravnik na Francoskem je zdravil udnico z limono. Bolnik je moral zavžiti na dan sok dvajsetih limon, drugi zdravnik trdi, da pomaga, če vživaš vselej po kosilu košček kruha s soljo, kar pospeši prebavo.
Mora me tlači, ti pripoveduje marsikdo prav resno. Ze blaženi škof Slomšek je pisal o tem in dokazoval: »da je mora, če se naješ zvečer kake težke jedi in ležeš potem na hrbet. Pa pride mora, ko ti ne dajo dihati težave od želodca in odide mora, ko se okreneš in ležeš na desno ali na levo«. Pa so še danes ljudje, ki verujejo, da jih hodi kaka znana oseba dušit, kateri so se nemara kaj zamerili, in pribijajo na hišna vrata ptičje peroti in narišejo pet-ogelnik, da ne bi mogla mora v hišo. Tvdt nože nastavijo pri vratih in pri postelji. Pa vendar pride nezgoda. In tista ženska, ki
/
pride zjutraj kaj vprašat v hišo — tista je mora, pa je ven. Tu ne pomaga dokazovanje. Koliko sovraštva med sosedi je že rodila taka prazna veral Res je tako stanje, ko napade človeka po noči, nad vse n čno, črez dan veš, da te napenja in tišči in si pomagaš, po noči in v spanju je pa vse drugače. Težka kri rodi predstave, kakor da se pomika kdo k postelji, da pada kaj iz stropa, da diha nad teboj, te drži za vrat. Bolni živci, bolezni v trebuhu, v jetrih, so pogostoma krivi tega občutka tlačenja. Kdor je podvržen takim napadom, mora gledati, da je dosti na prostem, da večerja dve uri predno gre spat in le kaj lahkega. Kozarec mrzle vode pred spanjem prežene moro. Zrak v sobi ne sme biti slab, ker že to zadostuje, da je pljučam težko. Vtiranje toplega olja v trebuh in vsak teden čistilo, bo pognalo moro. Kdor jo pa čuti večkrat, naj gre raje k zdravniku, kakor da bi sumil nedolžne ljudi takih hudobij.
S pokvarjenimi mesnimi konservami
se je zastrupil že marsikdo. Letos so zaplenili v Italiji neki tovarni 10.000 škatlic konserv, ker so se pokvarile. Veliko škatlic so pa že prej prodali. Konserva je pokvarjena, če je pokrov vzbočen ali kakor napihnjen (vzdignili so ga plini), če je vsebina plesniva, penasta, zeleno marogasta. V taki konservi se razvija tudi mesni strup, ki se naredi tudi v pokvarjeni presni krvavici ali jetrnici in tudi v premalo pre-kajeni sparjeni mesni klobasi in sploh v pokvarjenem mesu. Vsaka taka jed iz mesa ,ki ima žarek okus, hud duh in je ma-zasto mehka, marogasta, zelenkasto rdeča, je nevarna za zdravje. Konserve je treba spraviti na zračnem in hladnem prostoru, vendar ne smejo zmrzniti.
Sok iz jabolk m hrušk.
Pri nas poznamo pravzaprav le sok iz malin, jagod in iz ribezlja. Te vrste sadja navadno ne raste po naših vrtovih in je za-raditega tudi dosti drago in si ga marsikatera gospodinja iz tega vzroka ne more pripraviti. Sok iz jabolk in hrušk je pri nas se zelo malo udomačen, kar je žal zelo napačno ker se jabolka in hruške naš domač pridelek in so veliko ceneje kot pa maline, jagode ali ribezel. Za sok so vsaka kisla jabolka dobra, vendar so priporočati tista, ki niso trpežna, ker takih jabolk je pri nas zelo veliko m ne zaležejo mnogo, zato je najboljše, da se pripravi iz njih sok, ki ima
rib" zija k<>t drag'h malin'jagod a]i
Ta sok se napravi na sledeči način: Jabolka, ki smo jih namenili za sok, morajo biti zre a m nekoliko vležana. V ravno obran,h jabolkih še niso razvite tiste snovL ki jim pozneje dajejo prijeten duh in vab-Jiv okus. Okus je boljši, če so jabolka različnih rrst. To pa je tudi gotovo, da kolikor so boljša in finejŠa jabolka, toliko boljši in finejsi je tudi potem sok. Jabolka za sok se najprej umijejo v snažni vodi, potem se očistijo morebitnih madežev in črvojednosti. Aeolupljena se razrežejo v krhljičke in sfe
iT- V plošžen lortec 8 Prav malo vc£e. Kuhajo se toliko časa, da se dp mehka
skuhajo, a razpasti ue smejo. Med kuhanjem jih treba večkrat premešati z leseno žlico. Polem se še vroča jabolka stresejo na stiskalnico, ki mora biti znotraj pogrnjena z redko snažno vrečevino. Ta prepušča sok a zadržuje brozgo, da ne izstopi skozi stiskalnico. Ta sok se še enkrat precedi skozi gosto platno, zato da dobimo kolikor mogoče čisto tekočino. To tekočino stehtamo in ji primešamo sladkorja na vsak kilogram tekočine pol kilograma sladkorja. Potem damo kuhati. Med vrenjem, ki naj traja 10—15 minut, prav pridno posnemamo pene, ki se zbirajo na površju. Še vročo tekočino vlijemo v snažne razgrete steklenice, ki jih potem neprodušno zamašimo z zamaški. Zamaške prekuhamo v vreli vodi, da se zmehčajo in da se j)otcm lažje spravijo v steklenice. Ker pa zamaški niso nepredirni, moramo zamaške prevleči s pečatnim voskom ali kar je še bolje s parafinom. Parafin je tvarina, iz katere se delajo sveče in se dobi v vsaki drogoriji. Parafin se postavi na gorko, da se raztopi; v to raztopino pomakamo zamašene steklenice, tako da se prevleče s parafinom. Če enkrat ne zadostuje, pomočimo dvakrat. Polem steklenice spravimo na suh prostor. Kavno tako pripravimo sok iz hrušk. Ker pa v hruškah ni dovolj kisline, pridenemo med kuhanjem limonovega soka na vsak liter tekočine 3 do 5 gramov. Sladkorja pa potrebujejo hruške manj kot jabolka.
Sok iz jabolk in hrušk je zelo prijetnega okusa. Le barve je neznatno svetle. Temu se da odpomoči s tem, da se sok med kuhanjem pobarva s sokom črnili jagod. Surove jagode pretlačimo in med kuhanjem jabolčnega soka primešamo »oliko tekočine, da dobimo lepo rudečkasto barvo. Ta primes prav nič ne škodi okusu a dobro vpliva na zunanjost, ki tudi ni brez pomena. Jabolčni in hrnškin sok je že raditega priporočljiv. ker je po ceni, saj se sicer sadja, ki ni trpežno, prav veliko uniči.
vo.
frnega cveta in 40 gramov fa vrtnic w de. To pozdravi kožo.
Rjavkaste madeže v polti namaka i v .„„ jo glicerina in limoninega soka (v«alL k>vieo).	'-6* Po.
Mastno kožo umivaj z g<>rkini gomi]i, . čajem in poplakni z mrzlo vodo	6min
Kazgretega voska kani na p]atno in lepi nogo. Odluščilo bo, kar j« lKji:
Madeže na medeni posodi edpnSL s tem, da jih namažemo s sokom IjmL? nato pa takoj izperemo.	'
IJICStf).
Govori zadnjih duhovnih vaj za učitelii,, pri uršulinlcah v Ljubljani.
Na vsestransko željo udeleženk i,»i se govori tiskajo, sporočamo, da je roko! p« ze pripravljen za tisk in knjižica kmalu izide. Ker se bo pa (iskala le v omejeni nakladi, prosimo, da se otljemalke priia vijo na naslov: gdč. Anica Lebar, Ljub" ljana, Florjanska ul. 7, II., ki je iz priL n osti prevzela zbiranje naročnic. _ j{er pa so predavanja in govori taki, da morejo koristiti razmišljujoči ženi in dekletu pri-raku jemo naročil i/, vseh slojev našega zenstva. — Za prijave prosimo čim preje.
Radovan Hrastov;
Kadar afda i©r*...
m.
Gledam po grmovju okoli in po ros-
IC!»bvnPa.
Makaroni s smetano. Nalomj v skledo 20 dkg makaronov, polij jih z vrelo vodo, nato jih odcedi in skuhaj v vreli slani vodi 20„ ™11?ut- K"hane stresi na rešeto. da se odrečejo. V kozo pa deni osminko litra kisle smetane, ji prideni nekaj zrn soli in pust. nekaj minut vreti; potem stresi vanjo odcejene makarone, jih premešaj in pridal nekoliko zrezanega zelenega peteršilja Ko so v smetani prevreli, jih postavi s parme-zanskim sirom na mizo.
Praktični m^ifaf!.
Konoplji no olje ozdravi pekoče bolečine srbečice in prežene mrčes pri živali
.	™ ka,e'i «e je kuhal krompir ki
je v klitju, je prašičem strup.
Obad prenaša tudi vraničen prisad. Glista deževnica prehodi zakopan« mrhovino in se obrise ob travo, po kateri se pa.se živina Zato ne daja, psom in kuram nikdar droba zaklanih travo jedočih živali.
Od prahu zamašeno kožo umivaj zvečer z oparkom brezovih listov in uteri s sledečim mazilom: raztopi 7 gramov belega w>skaTnZ Saj vanj 60 gramov lilijena oljaf 16 U^Z-
natin travnikih, občudujem in dolgo raz-misijam,
_ Od bilke do bilke se pno srebrne nitke in se kopičijo v premnoge pajtevine, gosto in z vso natančnostjo tkane. Vse grmovej in cel travnik je preprečen z belo-sivimi pajčevinami, ki nastajajo z jutranjo zoro in ginevajo v solncu.
•	občudovanja vredni delavci
tihi in majhni in pridni, ki neumorno grade prefine mrežice le za eno samo noči Pa še ne za celo, le za del noči. Kadar sobice objame dolino in zdrami majko zemljo s prvini svojim jutranjim poljubom 12 nočnega počitka in spanja, tedaj njegovi žarki popijejo roso s trav — pa tudi ves trud in delo malih nočnih umetnikov gi-neva nevidno. In vendar znova in znova nastaja, vsako noč.
Pa mi ljudje!? Vsaka malenkost nas potre, nas potlači, poleni, nam vzame pogum, da omahnemo in ne vemo, bi Ii pri-čeli znova, ako so se nam kdaj in v čem zrušili, izjalovili načrti. In ga skoraj ni, ki bi nam upanje in korajžo dal in bi nam povedal: majhna živalca, komaj vidno bitje — vzdrži, venomer gradi in gradi... četudi se sproti podira za njo; ali boš ti človek, s prosto voljo in umom navdan, z močjo in vero v Boga, — aH boš ti tisti, ki boš klonil in boš tarnal in tožil, če je še in sploh vredno živeti.. .? Ti, ki bi moral vedeti, da ni zastonj zapisnao; kamenje boš drobil, da ti bo rodna zemlja postala in ti bo trnje in osat rodila ..." potu svojega obraza in s krvavimi žulji na rokah se boš pehal za borim ovsenim kru-nom u. dneva v dan, in boš od danes do
Stran 39.
»DOMOLJUB« I»!i7.
Stran 625.
jutri... dokler ti ne porečem: doslužil si, pridi! Kliče te Bog, tvoj Oče I
Koliko jih je, ki vedo to in jim je pred očmi zdaj v jesenskih dneh, ko ajda zori? Zdaj, ko ajda zori? Ajda zori! Zori.,.
Ko bo plačilo dano za vse dni trpljenja in dela in bodo srpi zarezali v ajdo, sivo in črno.
IV.
Onstran Save pojo petelini. Kakor iz neznanih dalj doni njih nejasni krik skozi meglo, tam od Šmartna in Gamelj, gornjih, srednjih in spodnjih, — in še se mi zdi, da £a slišim izpod Dobena in Rašice, kako se gubi v jutranji mir in hlad in rosno polje ob Savi. Mimo poznih detelj, v zadnjem, višnjevo-modro natresenem cvetju, mimo koruze in njiv korenja, repe in pese, do-spem do prvih kozolcev pred Brodom in spešim dalje do belih hiš v sadnih vrtovih.
Vse je tiho in mirno okrog hiš, nikogar ne vidim in ne slišim, ko spem mimo jablan in hrušk. Tedaj zagledam v vrtu staro mamico, vso sključeno in pod silo let upognjeno; s košaro hodi med drevjem in išče in pobira sadeže, ki jih je natresla noč in megla. V pogovor bi se spustil ž njo, pa moram dalje, naprej. Zakaj še dolga je moja pot: rad bi solnca dočakal vrh goie v ljubljanskem polju.
Grem tedaj naprej, naprej.,. vzbudila mi je starica v vrtu misli, da gre toplo čuvstvovanje z menoj:
Tudi materi, slovenski gospodinji gre slava in priznanje! Brez dvoma ji gre in ji mora iti! Ona je tista, ki prva vstaja in gre poslednja k pokoju. Je tista, ki dela in skrbi in — povdarjeno bodi to še posebej! — moli za svoj blagor in blagor domovja in vseh svojih sinov in hčera in še moža. Je tista, ki bdi in čuje in kliče, kadar je treba in kogar je treba! Je poosebljena dobrota in večna mučenica skozi vse dneve življenja. Le to je, da se vse premalo zavedamo vsega tega. Prehitro gre v pozabo in mimo nas, ko doraščamo; pa bi se morala šele podvojiti ljubezen in hvaležnost, kadar doraščamo in zorimo v fante in može, kadar se vse bolj in bolj zavedamo, kaj nam je bila mati kot otroku. Pa je tako, da vprav tedaj pozabljamo, kaj bi nam morala biti kot fantu in doraslemu sinu in še pozneje kot možu, ki že sam vzgaja svoje sinove. Moglo bi se vsled tega zgoditi, da bodo prišla leta in čas, ko bomo sami nad seboj jokali in žalovali ob pomisli in dejstvu, da pozablja mladina na nas in da gine ljubezen v njej baš tedaj, ko bi jo potrebovali najbolj in največ.
To naj bo zapisano in naj stoji! Slovenskim materam v tolažbo in vedro veselje v starih dneh, sinovom njenim v spodbudo in spomin in pa — v premišljevanje. Da bodo vedeli, kaj je njihova dolžnost!
Dve duši.
(Konec.)
Potem se je Sodnik obrnil k duši uboge beračice. Ta pa se je zgrudila k Njegovim nogam in je prosila: »Usmiljenje, o Gospod! Nisem vredna, da me sprejnie.š, ker nisom storila nič dobrega in velikega; saj sem bila tako revna in slaba! Ti pa si me obsipal z dobrotami: vedno si me vod.il k dobrim ljudem, ki so me obdarovali. Ne znam se Ti zahvaliti, o Gospod. Sprejmi me za najzadnejšo v svoje kraljestvo; le od daleč naj Te smem gledati in ljubiti!«
Proseče je dvignila sklenjene roke.
Ljubeznivo se je ozrl večni Sodnik na njo in je izpregovoril: »Blagor ubogim v duhu — ki so čistega srca — ki preganjanje trpe! — Ti si mi sledila v ponižnosti in trpljenju; veseli se, o duša, ker tvoje plačil-o je obilno!«
Angel varih je odprl knjigo življenja, in glej, vse strani so bile popisane z zlatimi črkami! Tu je bilo vse zaznamovano: kako vdana in potrpežljiva je bila zaničevana beraoica; kaiko je molče prenašala zaničevanje in zasmehovanje in je vse darovala za svoje preganjalce; kako je molila za svoje dobrotnike, kako je blagoslavljala vsako hišo, kjer so jo dobrohotno sprejeli. Kako je bolečine, pomanjkanje in zapuščenost prenašala v duhu pokore; kako so bila njena pota k riževa pota, vsak korak združen s trpečim Jezusom.
»Dobro si bojevala,« se je zopet oglasil Sodnik, »zdaj pa pride za te čas plačila!«
O, kako se je stregla duša uboge Marjane v začudenju in sreči! Hotela te govoriti, pa ni mogla ... Nepopisna sreča, neskončna hvaležnost jo je navdajala. Poljubila je Gospodove noge in vroče solze so padle na nje.
»Gospod, o Gospod, kako si dober, da se usmiliš svoje najubožnejše dekle!« je šepetala in zdaj prvič je dvignila oči,
Iz vrst nebeških duhov je stopil angel pred nebeško Kraljico. Polno naročje vencev in šopkov je ponujal Mariji. Preprosti venci iz resja in poljskih rož so bili, toda posuti z blestečimi diamanti.
Mati božja je z milim glasom govorila svojemu Sinu: »Glej, moja hčerka je ta duša! Kjerkoli je stal ob cestah in ipotih tvoj križ ali kapelica, vselej jih je okrasila, ko je hodila mimo, in po stezah in samotnih potih, kjer stoje najina znamenja, sva prejela največ pozdravov in rožnih vencev od nje.«
Ko je duša uboge, že sojene Lize, ki je ležala na obrazu pred sodnim stolom, to slišala, je boječe dvignila glavo.
»Tudi jaz, nebeška Kraljica, sem v cerkvi krasila tvoje oltarje!« je hotela reči, a je obmolknila; kajti prav zdaj je uvidela, da je tudi za to že prejela svoje plačilo, ker ji je zadostovalo, če so ljudje hvalili to lepoto in njeno spretnost. Kako prevzetno je znašala skupaj rože za cerkev in nikoli ni dopustila, da bi katera druga pri tem pomagla gospodu župniku ali kaplanu.
Srečna beračica Marjana je bila polna sočutja do uboge Llze. Boječe in proseče je dvignila roke k Sodniku.
»O, dobrotljivl Gospod! Imej usmiljenje ž njo! Saj je toliko dobrega storila! Tudi meni je bila dobra, nekoč mi je« — tu je obstala — «dala» ni molga reči, «vrgla» ni hotela reči — »podarila koe kruha. O, prizanesi ji!«
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Mub!]ani, poleg hotela ,lten'.
Obrestovale najugodneje.
Posoiiia proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
In Gospod je milostno spregovoril: »Na tvojo prošnjo ji bedi odpuščena polovica kazni v vicah!«
Potem se je sklonil in dotaknil beračice na čelu in obraz se ji je razsvetlil v čudežni lepoti... Njena borna obleka je odpadla in zagrnil jo je plašč božjih izvoljencev.
Sodnik pa jo je prijel za roko, rekoč: »Ne zadnja v mojem kraljestvu, ampak prav blizu mojemu Srcu boš! Pojdi, moja hči, v večno vesolje!«
★
Daleč, daleč spodaj ipa, na mali pičici med milijoni zvezd, na mali zemlji, kjer stanujejo ljudje, pa so v tistem času pokopavali dobro in usmiljeno Lizo. Velikanski pogreb je bil. Pevci so ji zapeli »Blagor mu« in »Nad zvezdami«. Župan se je poslovil od nje kot od največje dobrotnice občine. Ljudje so jokali in jo že takoj imenovali svetnico. — Takoj nato, ko so se ti pogrebci zbrali v vaški gostilni k prgrebščini, so iz mrtvašnice zanesli v ne-pobarvani krsti h grobu ubogo beračico Marjano. Samo dva pogrobca je imela, svoja sovrstnika Nepotrpežljivo sta prisluškavala proti vaški gostilni — gospod kaplan tudi tako dolgo moli.
V naglici sta ipomrmrala očenaS za mir in pokoj njene duše — »stara bo pač rabila« — in sta, kolikor so jima dale njune telesne nadloge, hitro odšla v gostilno. Gotovo bo tudi za ta dva kaj odpadlo pri pogrebščini.
Treba je, da počastita spomin svoje dobrotnice ...
Dr. Krekova meščanska-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.
(Pot! vodstvom šolskih sester iz Maribora.)
Teorctično-praktičnl 10 mesečni tečaj za vse panoge gospodinjstva. Prilika za izobrazbo v polju, glasbi in tujih jezikih. Lasten doin v zdravi legi z ekonomijo in obsežnim vrtom (vrtnarstvo). Internat za notranje učenko (vnanje ostajajo v domu čez dan). Pravica javnosti. Pričetek 13. oktobra t. I. Priglase sprcjonia, prospekte pošilja vodstvo (Zgornja šiSka pri Ljubljaui) ali kura-torij šole (Ljubljana, Mestni trg 8/III.)
Ce hočeš DOBRO OBUTEV, -»C
kupi usnje pri: M. STRAŽAR, trgovina usnja ▼ Domžalah. - Tam dobiš priznano najboljše: tele* tine, pitlinge, kravine, vsakovrst. boks, nepremoč. krom, kropone, blank in vse čevljar, potrebščine.
iuno najboljši 3|tfa|n| stroji in pletilni švit.
»„Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Pefelfnca
Gritzner, Afller
Najnižje cene! Tudi na obroke t
liubijaiia
blizu Prešernovega spomenika, Pouk v vezenju brezplaJuo. j	Večletna garancija.
Zst naše male.
Kolumbovo jajce.
Ko se je Krištof Kolumb leta 1-J->:?. vrnil s svetovnega potovanja, na katerem je odkril Ameriko, mu je kardinal Men-doza priredil veliko slavnost. Slavnostni govor je govoril kardinal sam in je slavil Kolumba kot največjega moža tedanjega sveta. Navzočim dvorjanom in velikašem ni bilo prav, da ga toliko povišuje, zlasti še, ker je bil Kolumb izšel iz preprostega ljudstva. Eden izmed kraljevih uradnikov je celo glasno oporekal, češ, to pač ni nič posebnega, vsak španski mornar bi bil prav tako
. kakor la tujec našel pot v Ameriko. Vsa ; družba mu je pritrjevala in od vseh strani so se slišale trditve: »To bi bil vsakdo izmed nas lahko storil.«
Nato je odgovoril Kolumb: »Še od- daleč si ne mislim prisvajati časti in slave za nekaj, za kar sem bil le orodje božje previdnosti. Ros pa je, da se nam marsikatera reč na svetu zdi lahko izvedljiva, ko vidimo, da jo je naredil že kdo prod nami.« Potem je nekoliko pomolčal, nato pa vljudno zaprosil za navadno kurje jajce. To jajce je ponudil nekemu odličnemu gospodu, ki je prej največ govoril, rekoč: »Izvo-
Markec in poredni veferček.
Poletje se je nagibalo proti jeseni. Lepega popoldneva — šola se še ni pričela — se je Markec igral ob vodi. Iz papirja je gubal ladjice. Kadar je imel ta opravek, je bil vedno sam, da ga ni nihče motil, mu nihče nagajal in da se je tudi sam veselil
Kaj pa to? Markec ugiblje. Popravlja in prestavlja svoje ladjice, a nič ne pomaga. Tudi popiha jim v bok, toda njegova sapa je preslaba in premalo jo je. — Zdaj si domisli: seveda, vetra ni danes prav nič. Ozira se okoli, če se morebiti zamaje kak
svojih lepih ladjic in čolničkov, ki so, pravkar izgotovljene, veselo plavale po vodni gladini. Toda ta dan mu je nečesa manjkalo. — Ladjice so bile zgotovljene. Markec je pokleknil k vodi in ladjico za ladjico popravil z drobnimi prstki ter jo postavil na vodo. A ladjice se niso premaknile z mesta; kamor jih je Markec po-
.11 ,tam so sta'e in n°'jeni se niti ni zdelo, da bi se zganila in splavala po vodi V
hstic na drevesu tam zraven, a nič. Gleda v daljavo, če morebiti odkod prav hitro plovejo oblaki, to bi pomenilo prihod vetra. Toda nič, vse mirno. Markec se je utrujen sklanjal nad vodo, z roko usmerjal ladjice, z malimi usti pa pihal, da se mu je kar v glavi vrtelo, — Visoko na drevesu pa je sedel čisto mirno in zadrževal sapo vetrček in zvedavo gledal Markčev trud z ladjicami. Ali mi bo pomagal?
lite, ek3colenca, postaviti to-le jajce na i < co tako na mizo, da bo mirno stalo!- (' spod je poskušal na vse načine, a jajček hotelo stati. Tudi njegov sosed in Še družin tretji so poskušali, a brezuspešno »Ne mogoče,« so priznali drug za drugim »in vendar,« je odvrnil Kolumb, vzel jajce m trdo postavil na mizo, da je na utrtem irie stu — stalo pokonci. — >Ja, to pa vsak izmed nas lahko napravi,« so se odasili gospodje iznova. — Odtod navada, da pra vimo, če se komu posreči kaka stvar za" katero je po storjenemu delu dosti mojstre,, da je to Kolumbovo jajce«.	''v
m zm.
Pozno v jeseni v polpreteklem času je bil v neki župniji na Solnograškem mi. sijon. V mali, hribovski vasici, dobro uro od farne cerkve je živel tedaj star kmečki mož, ki bi bil tako rad hodil k misijonskim pridigam, toda njegove stare in bolne noge ga niso hotele več nositi. Pot do fare pa je bila zaradi povodnji tako razdrta, da tudi z vozom mož ni mogel v dolino. Staremu možu je bilo silno hudo, zlasti oba dneva, ko so vsi odšli k pridigam, le on je moral ostati doma. Ko je zvečer prišel sin, tedanji gospodar iz cerkve domov, jc oče jokal. Sin vpraša očeta, zakaj vendar joka, Ko mu oče pove, pomolči nekoliko, potem pa pravi; »Oče, če ni nič hujšega, vam pa prav lahko pomagam. Ko sem bil jaz majhen, ste me večkrat nesli v cerkev; zakaj bi vas zdaj jaz enkrat ne nesel?« In res je drugo jutro sin nesel očeta v cerkev k misijonskim pridigam, kjer je tudi prejel sv. zakramente, zvečer pa zopet domov.
Kateri čas mora celo lenuh porabiti? Kaj te speče, četudi ne gori?
('BAUdojj)
Kdaj je lisica ena lisica?
(*o.\p au uj 'ima oiuesef bq)
Trije ribiči so vsak eno ribo ujeli; koliko rib je bilo?
(•i[afn
oioures >jcs a os jo>[ 'bua otu«s) Kamero žival napišeš samo z dvema ! črkama?
I _cm)
Prepeličar, mnndalon, rdeč fižol, de-teljno seme, stihe gobe in vinski kamen plaJSuje najbolje
WlRfffli,Ljijaiia, fitipu* ti
Brinje, slive in fige
sc zopet dobe pri FRAN POGAČNIKU, Ljub-ljan«, Dunajska cesta it 36.	7551
Storže - želod -lir
in druga gozdna semena kupuje tvrdka »FRUCtUS«, LJubljana, Krekov trg št. 10. 7469
V VSAKO HISO .DOMOLJUBA«!