Listek. Crtice iz zgodovine našega naroda. D. Lipa. NaS opis starih Slovanov se nagiblje h koncu; manjkalo bi mu pa nekaj bistvenega, ako bi se ne spominiali tudi lipe. Zato naj še izpregovorimo o njej. Beseda lipa ima za slehernega Slovana nekaj čudnega v sebi; srce se mu jame širiti in koprneti neizpolnjenih narodnih želja; lipa je namreč podoba skupnega slovanstva, kakor tudi vsake slovanske narodnosti posebej. Kar je Arabcu palma, Indu smokva, Grku oljka, Nemcu hrast, to je nam Slovanom lipa. Sklepati smemo, da je bila pomenljiva že našim prastarišem. SpoStovanje lipe je v Slovanih zares jako staro. To nam že pravi veliko število krajevnih imen, tvorienih iz besede »lipa«, ki je nahajamo tem gošče, čim dalje se pomikamo od juga proti severu; v slovanskem menda nobeno besedno deblo ne služi tolikim krajevnim imenom kakor baS to. Po slovanskih vaseh in trgih pa stoji to drevo na najodličnisem mestu že od sto in sto let sem dol kakor v živ dokaz spoštovanja, ki se mu je vselej dajalo. Lipo slavi tudi slovanska narodna pesem ter dokazuje, da je bila že v U tvoji senci So stali enok Vrli Slovenci U kolu okrog In darovali So svojim bogom ln prisegali Smrt večno vragom. Pesmi donile So daleč okrog Ino polnile Nebeški obok. pradavnosti predmet splošne ljubezni in pesniškega navdusenia, kakor je še danes. Končno še naj oraenimo, da Srbohrvatje, Čehi, Poljaki in Rusi inesec, v katerem lipa pri njih cvete, že od nekdaj imenujejo po njej, Srbohrvatje juni, oni pa, ki bivajo bolje severno, juli. Lipa je bila že starim Slovanom zelo znamenito in drago, da, narodno drevo. 1. Bila jim je sveto drevo. Kakor so opazili, da v hrast rado trešči, in ga vsled tega posvetili gromovniku Perunu, tako iim tudi ni ušlo, da lipi strela prizanaša, da vanjo redkokedaj udari, in so bili prepričani, da je bogov ljubljenka, in da jo ti kot takšno posebno skrbno varujejo. Radi tega so jo spoštovali in častili izvenredno, smatrali jo za sveto drevo in posvetili najmilejši njim boginji, boginji ljubezni. Daritve so se opravljale, če le možno, v lipovih logih, vsaj pa pod lipovimi drevesi, in dohodi k svetim krajem zasajali z lipami; pod lipo se je najraje zborovalo, posvetovalo, sodilo, pa tudi rajalo. Kako že poje naž pesnik? Lipa je stala pred župnim gradom, sadi!a pa se je tudi pred hišo, da se je vedno bivalo takorekoč pod streho božjo. 0 njej -e je, ker je veljala za sveto, ohranila sem dol v našo dobo marsikatera vera, ki se ima zdaj seveda za prazno. Le par primerov. Slovaki in Slavonci vtikajo o binkoštih (poganskih letnicah) v hišno streho lipove mladike, ker so od starih čuli, da se s tem hiša čuva strele in požara v obče. V Črni gori rabi ogenj, izvabljen lipovemu lesu, pri odčarovanju raznih bolezni. In tudi v nas Slovencih se pravi, da lipovo ličje varuje vsakega copra, i. dr. Kaj pa je na tem, da bi v lipo redkokedaj treščilo? Ziva resnica je, in naSi prastariši so dobro opazovali. Tudi naš slovenski narod pravi, da v lipo strela ne udari, pa pristavlja, da zaradi tega ne, ker je sv. Marija na begu v Egipet pod njo počivala. No, v tistih krajih lip nikdar ni bilo, kakor jih tudi zdaj ni; tisti svet je za palme. Lipa je do 30 m visoko, koSato, gosto, in kar je v naSem slučaju pred vsem ?:membno, jako sočno drevo. Znano je, da se iz lipe more ravno tako točiti mezga, kakor iz breze. Toliko ima tega lepljivega soka, da je dobila celo po tera ime, ki ga nosi. Prav vsled teh lastnosti pa, ki smo je povdarjali, je lipa tako izvrstna prevodnica elektnke, da ie skoraj nemogoče, da bi vanjo treščilo. 2. Lipa je bila na staroslovanskem ozemlju najpogostneje drevo. Zgodovinarji poročajo, da so v pradavnosti jugovzhod Evrope, zunanje pobočje Karpatov in rusko ravnino pokrivali nepretrgani najkrasnejši lipovi gozdovi, in da so Slovani, prišedši iz Azije, zasedli takSen-le svet. In še danes nahajamo, če pregledamo vso Evropo, lipo najbolje razplojeno v tistem delu Rusije, ki je bil nekdaj prva domovina Slovanov, in edino tukaj Se tvarja Sirne gozdove. Lipa je starim Slovanom torej zares bila najbolje domače drevo. 3. Bila pa je tudi najlepše drevo. Gisto naravno, da }e lipa v svoji pravi domovini, kjer ji je podnebje bilo najugodnejSe, in ji je vedno dovolj vlažna zemlja izvrstno stregla, uspevala kaj dobro ter se razvijala krasno. In tako je med vsemi tovarišicami res bila najlepša. Lipa se §e danes in tudi tam, kjer ji podnebje ni tako ugodno, kakor doma, brez ugovora smatra za najlepše evropsko gozdno drevo. Cujmo najprej sodbo dveh Nemcev. Prvi, veliki prirodoslovec Rossmassler, ki je prirodo proučeval tudi s srcem, pravi: »Lipa je najlepše gozdno drevo; ali je najti krasnejše podobe, kakor je lipa, polna sladkovonjavega cvetja, da se za listnatira mladičjem našemu pogledu sama ponižno zakriva?« In drugi, pesnik, proslavlja slovanko tako-le: »Hrast je podoba moči, strogosti, lipa podoba lepote, priprostosti, dobrotljivosti, milobe, resne otožnosti, hišne pridnosti, poživljajočega pokoja in zakonske sreče.« Ali niso, kakor mi, že tudi stari Slovani v lipi gledali podobo samega sebe, svojega naroda? Slave naSih slovanskih pisateljev in pesnikov, doneče lipi, pa bi bilo za debelo knjigo. Semkai postavimo le vrstice, ki jih je zapisal naš nežno čuteči opazovavec prirode, Jože Ogrinec: >Glej, žensko rahla in možato krepka, nežna in ljubezniva, pa močna in veličastna stoji lipa, najkrasnejša izmed vseh naSih drevesl Koren jo neomahljivo veže na zemljo, vrh pa željno posega kvisku. Mogočno deblo so kmalu vsestranski razcepi na obilo vej, teh vsaka na goste mladike, te na nežno brstje: ves ta razplet pak mirno, polagoma upogiban in lično, kroglato, na vse strani enako obširno obrisan hrepeni le samo proti vzajemnemu, vrhovnemu visku ter, tako zavrSeno zložen, strinja koSato celoto, katera je lepa tudi še brez poletnih krasot. Ali koliko je krasnejša, ko jo pomladansko solnce oblije s svojimi toplimi žarki, ko s tisočernega listia in cvetja prijazno življenje dihlja! Tu gori potlej vesela penica žgoli, tu gori pridne bučele šume, pasasti čmrlji brenče, zalo lisani metulji kriljajo in brez števila drugih drobnih živalic v živahnem kolobaru, da vse le roji in miglja! Vse pije in srka iz teh dišečih nedrij medeno roso; pa še človeka tako dobrodejno blaži v prsi, kadar duha tiste prijetne dišave, ki lijo doli s te tako veličastne, tako ljubeznive palače, na kateri je vsako peresce srček zelen!« Ali se je tedaj čuditi, da je starim Slovanom, ki so bili za vse lepo kai dovzetni, njih domačinka že radi svoje lepote tako k srcu prirastla? 4. Lipa je starim Slovanom nadalje bila radi starosti naičastitljivejše drevo. Sodi se, da doseže izmed vseh evropskih dreves naivisjo starost; strokovnjaki ji pripisuiejo 1000 let, in prej imenovani Rossmassler poroča o neki lipi, ki je leta 1863. imela 1196 let. Lipe, ki so jih naši prastariši, priSedši v evropsko domovino, naSli, so torej bile priče njih zgodovine dol do dobe, ko so se okrajni Slovani jeli razhajati. Koliko so videle, koliko bi bile vedele poznim vnukom pripovedovati, ko bi mogle govoriti! Zares, s svojimi širnimi vejami že se lipa človeku zdi, kakor bi z njimi segala nazaj v davno preteklost in naprej v daljno prihodnost. In kot tako jo opevaj naš pesnik z besedami: ,0ula saj si zdlhe žale,Včakala boš lepših časov, Solze zrla v sponah lite,Rod iz spanja predramila, Štela dneve, štela veke,Prosto spela svoje veje, Borbe ttge, silovite. Spone v slogi razdrobila." 0 da bi se prelepe besede druge kitice tuoi tako gotovo izpolnile, kakor so žalibog ©ne v prvi resnične! 5. Lipa pa je bila starim Slovanora še tudi »ajkoristnejše drevo. Kar smo v uvodu svojega spisa; narodnih dreves imenovali, ˇsa so prišla do te časti tudi po svoji izvenredni koristi. Morala je potemtakem tudi lipa biti starim Slovanom najkoristneiSe drevo. Gudno, ker so že gojili sadno drevje. Toda, dasi so znali, kakor smo že gori rekli, sadno drevje celo cepiti, sadjarstvo še vendar ni moglo biti tako razvito, in imamo torej najkoristnejše drevo iskati med gozdnimi. In to je bila lipa. Bila iim je prav mati. Dokler se je nje vrh ponosno dvigal proti nebu, je neprenehoma sipala raznih darov obilo, ko je bila padla, pa se je od nje do zadnj^ betvice uporabilo vse in sicer v najnujnejše potrebe. Poglejmo si jo živo. HiSo je varovala strele, branila vetra in v vročini dajala krepilno senco. Cvet je bil jako Cislan lek, a mnogo večje vrednosti za čebelarstvo, katero se ie le na podlagi lipe moglo razviti tako Telikansko, kakor se je; kajti glavno paSo so čebelam dajale lipe. Že vosek je bil velekoristen, ker je rabil doma in se v trgovini |ako čislal, toda ni ga primerjati z medom, ki je starim Slovanom bil eden najimenitniših pridelkov, ne da omenjamo njega, slavnega lipovca, dobroto. Služil je za vsakdanjo hrano, jako mnogo pa se ga je porabIjalo v pripravo najbolj običajne umetne pijače, medti ali medice, ki so jo stari Slovani vedeli tako izvrstno narejati, da so jej Germani dajali prednost pred najboljšim vinom. Pozabiti tudi ne smemo, da je med tedaj namestoval naš sladkor, ki se vendar šteje med majimenitnejša hranila, in da je bil v trgovini s sosednimi narodi glavna roba. Da korist, ki jo je lipa dajala, dokler je stala, izpopolnimo, nam je Se omeniti listja, ki je zeleno rabilo za lek, govedi tudi moglo biti za krmo, suho pa služilo za stelio. Lipa posekana. Les so stari Slovani uporabljali za pohiStvo, rezbarijo in napravo drugih potrebščin, samo od sebe umevno, tudi za kurjavo. V Rusiji se še danes pohištvo največ izdeluje iz lipovine. Tudi liCje je bilo kaj važno, Izdelovali so iz njega obutalo, torbe,' rabilo je za vezanje, bržkone pa Se tudi v razne druge svrhe. Kajti v Rusiji je obrt z lipovim ličjem od nekdaj velikanski; ta snov služi tam kot predivo in pletivo, namestu rogoza, slame in kož. Iz lipovega ličja, ki se obdeluje kakor konoplja, se namreč pletejo vrvi, košarice, klobuki, rešeta, tkejo vreče in preproge in tudi izdeluje obutalo, takozvani lapot, ki je pri priprostem ljudstvu tako navadno, da se ruski kmet po njem tudi imenuje lapotnik; vrh tega še Rusi z lipovim ličjem krijejo hiše. Ali je torej našim prastarišem moglo biti katero drevo koristnejše od lipe? Videli smo, da ie lipa starim Slovanom zares bila sveto, naipogostneje, najlepše, najčastitljivejSe, najkoristnejSe, skratka narodno drevo. Smešničar. Zdravnik: »Draga žena! vaša bolezea ni nevarna. Le največjega miru in pokoja potrebujete.« — »Toda predobri gospod doktor, poglejte vender moj jezik!« »Res tudi ta potrebuje največjega miru in pokoja.« Tnjec: »Ali zelo mrjejo ljudje v tem kraju?« — Kmetič: »No, toliko, kolikor jih pač dva zdravnika skupaj spravita.« Pri brivcu. »Brivec, zakaj pa vi vedno take grozovite dogodke pripovedujete, kadar me strižete?« — »To je pafi jasno, poteia vam zlezejo lasje kvišku in jaz jih ložj« strižem.«