Odkritje Slomšekovega spomenika. (Pridiga. Govoril kanonik Fr. Kosar) 24. jun. 1878. Čast Bogu na viiavah in mir Ijudem na zemlji. Lnk. 2, 14. Bilo je na angeljsko nedeljo leta 1859, tedaj pred blizu 20. leti, ko so pokojni knez in škof Anton Martin Slomsek, s pastirsko palico 7 roki in od 7eč ko 100 dnho7niko7 obdani, 7 prekrasnem spre^odu nešte^ilnega ljudst^a bližali se tej stolnej ceik^i, da bi slo^esno 7 posest 7zeli škofo^sko stolico, kteio so z pri^oljenjem 87. Očeta in pres^itlega cesarja iz 87. Andreja na Koroškem 7 Maribor presta^ili. Ko so jim 7si duho7niki v znamenje 7danosti in z^estobe skofo^ski prstan poljubili, so se nara^nost na to pridežnico podali, ter za predgo^or S7oje pr7e pridige 7 tej cerk^i iz7olili prelepe besede angeljske pesmi: Čast Bogu na 7iaa7ab in mir ljudem na zemlji". Proti sklepn te pridige so rekli: nDenes ste me 7 slo^esnem spre^odu 7 stolno cerk^o spremljali; ne bo dolgo, in nesli me bote k grobu". Kar se nam je takiat ne^erjetno zdelo, to se je le prezgodaj dopolnilo. Bilo je 27. septembra leta 1862, tedaj 6rez komaj 3 leta, in zopet so zvonovi stolne cerkve glasno zapeli, zopet se ulice mesta napolnile z brezate7ilnim ljudstvom, in pred škofovsko pala6o se je zopet vredil 6astiti sprevod od ve6 kakor 200 dubovnikov iz domače in iz sosednih škofij. Ali pri tem sprevodu knez in škof Slomšek niso več nosili pastirske palice v roki niso 7e6 bodili v sredi svojega ljubljenega ljudstva, ampak v pripro8ti mrtvaški akrinji je 8 župniko7 nosilo njib mrt70 telo, 7 tem, ko so ulice mesta odmevale od mrtvaškega petja in glasnega joka iu ao trije sosedni škofjo pri mrtva.škem odru odpevali zadušne molitve. V prvi toeki svojega testamenta, ki so ga spisali na avoj poslednji rojstni den, piaejo pokojni knez: nIzre6no naročam, da naj se moje mrtvo trnplo dene v priprosto Skrinjo (trugo) iz mehkega, nepolitiranega leaa in na pokopališči tiste fare, kjer umerjem, pokoplje". S tem uzornim naro6ilom so nam prelepo razodeli svoje ponižno srce, ker so se botli še v smrti skazati verni u6enec Onega, ki je tudi na golem lesu sv. križa za nas umrl: ali s tem naro6ilom nikakor niso mogli svojega ljudstva oprostiti sv. dolžnosti, ime tolikega dobrotnika še po njegovi smrti ohraniti v hvaležnem, 6astnem spominu, in tem znotranjim občutkom dati tudi zvunanji, vidni in dostojni obraz. nNjegov grob bodi Castitljiv". (Izaj.). Ta beseda 87. pisiua je ila že na den pogieba od ust do ust in 7 kratkem je bilo stalno sklenjeno, pokojnemu knezu in škofu Antonu Martinu Slomšeku postaviti dostojen spomenik, in sicer v Mariborskem mestu, ktero so k časti sedeža Lavantinskega akofijstva povzdignili. Vsi atanovi, ne le v domači, temo6 tudi 7 sosednih škofijah, so svoje darove radostno polagali ua altar sinovske bvaležnostij in že pred letmi bi ae bil spomenik zamogel postaviti; o^iralo je edino to, da je bilo po takajanjih razmerah zares teiko, zediniti se zavoljo oblike spomenika, in ae bolj težko, zediniti se zavoljo dostojnega prostora za spomeuik.!) Že pred 2 letoma bile so 3 spominske ploš6e na znamenitib mestib priredjene. Ena na Slomšekovi rojstni hiši 7 Slomu v Ponikviški fari, kjer so pokojni Slomšek 1. 1800. Iu6 sveta zagledali, draga pnleg krstnega kamna v Ponikviški farni cerkvi, kjer so bili krš6eni, in tretja v kapeli Mariborskega pokopaIiš6a, kjer so pokopani. Za poglavitni spomenik pa se je slednjič z dovoljenjem prečastitega knezoSkofijstva izbral, kakor najpristojnejši kraj, prezbiterij stolne cerkve, naj bi poleg velikega altarja, od koder so kakor prvi Mariboraki škof prvokrat škofovski blagoslov podelili, zanaprej njih 6astna podoba ime tistega oznanovala, ki je to farno cerkev k dostojnosti knezoškofijske stolne cerk^e povzdignil.  Eer tedaj ne moremo ve6 tvojega prijaznega oblieja gledati, vzvišeni dobrotnik naš! naj nas zanaprej vsaj tvoja podoba razveseluje. — Najte toraj, nedolžne deklice! ki kakor oven6ane družice  denešnjo sve6anost kin6ate, da zagrinjalo pade, ki nam podobo zakriva1) — preden nadalje govorim in vam, dragi posluaalci, pomen spomenika razlagam po treb napisih, ki so v nja znožji vdobIjeni. Ti pa, sv. Janez kiatnik! vzvišeni patron te stolne cerkve! ozii se milostno na nas, ki denes z posebno slovesnostjo tvoj veli6astni god obhajamo, in izprosi nam pri Bogu milost, da bo sad  deneanjega praznovanja: Cast Bogu na viaavah in mir ljudem na zemlji! (Dalje prihodnji6.) ') Zainuda pa je imela ta hasek, da se je založena istina inod tem zdatno pomnožila, in je bilo sedaj mogoče, toliko krasnejši spominek postaviti, ki 5000 gld. stane. ') Pri teh besedah ste dve zmed pričujočih belooblečenih in ovenčanih deklic zagrinjalo spred podobe odstranile.