V VELIKIH LAŠČAH
Srečanje komunistov in družbenopolitičnih delavcev
Vsakdanje skrbi in hitenje od ene obveznosti do druge nas tako zaposlijo, da si ne vzamemo časa in miru za prijeten in sproščen razgovor v družbi. Včasih nas zmotijo posamezni dogodki, pogosto le srečanja ob pogrebu tega ali onega znanca ali prijatelja. Izmenjamo si nekaj besed in spet teče življenje svojo pot. V Velikih La-ščah je bilo 20. avgusta Ietos nekoliko drugače. Redkokdaj se primeri, da bi v širšem krogu praznovali 80. letnico življenja našega še vedno aktivnega družbenopolitičnega delavca. Tokrat smo jo. Praznoval je Jože Gačnik. Ob njem so se zbrali predstavniki občinske skupščine, ob-činske konference ZKS in ZB, predstavniki KS Velike Lašče, krajevnih organizacij in društev. Tovariš Jože Zevnik pa je po uvodnih čestitkah prebral nekaj o življenju slavljenca Jožeta Gač-nika.
Jože Gačnik je začel življenjsko pot na revni kmetiji (na Opalkovem) v okolici Velikih Lašč. Mlad je bil poklican v vojsko in se je po presta-nih strahotah prve svetovne vojne vrnil domov. Aktivno se je vključeval v tedanja napredna društva.
Tudi njega je zapeljala pot za boljšim kruhom v Ameriko. Doživljal je težave delavca v času
svetovne gospodarske krize. Povezoval se je z naprednimi delavci in se izobraževal. Po nekaj--letnem garanju se je vrnil domov in si v Velikih Laščah kupil manjše posestvo ter napravil mlin, da je lahko z lastnim delom preživljal družino. Življenje ga je oblikovalo v revolucionarja, zato je navezal stike s tedanjimi komunisti, ki so delovali v ilegali. Od Jožeta Šeška in drugih je dobival naloge. Povezoval se je z delavci in malimi kmeti v okolici, jim svetoval in razširjal napredne ideje ter organiziral mlade ljudi.
Pri delu je bil iznajdljiv in previden, da žan-darmerija kljub pogostim preiskavam ni mogla ukrepati. To mu je koristilo tudi pozneje, ko je ibruhnila druga svetovna vojna. Organiziral je terenske odbore OF in vaške zaščite v Velikih Laščah in okolici. Pripravil je posvetovanje ko-munistov, ki sta ga vodila Miha Marinko in Dolfe Jakhel. Tako je postal organizator in izva-jalec nalog KP in OF v Velikih Laščah in okoli-ci, čeprav je s tem izpostavljal nevarnostim sebe in svojo družino.
V začetku februarja 1942. leta je bilo izdanih in aretiranih 45 Velikolaščanov. Po nekaj mese-cih zapora je sledil velikolaški proces. Okupa-
torski tožilec je zahteval smrtne kazni. Med zaporniki ni bilo izdajstva in tako je bil Jože obsojen na dosmrtno ječo. Svoje revotucionar-no delo je nadaljeval med kaznjenci v italijan-skih zaporih. Po kapitulaciji so jih fašisti z Nem-ci zadržali do februarja 1944. Na Rakeku je ušel z vlaka in se pridruzil partizanom. Imenovan je bil za okrožnega načelnika narodne zaščite, po osvoboditvi pa za pomočnika načelnika narodne milice za ljubljansko okrožje.
Med vojno mu je umrla žena. Mladoletni otroci so ostali sami. Zaprosil je za demobiliza-
cijo. Zaposlil se je v Ribnici in se aktivno vklju-eil v družbenopolitične organizacije v Velikih Laščah, kjer dela tudi po upokojitvi.
Med tovariši je vedno priljubljen, ker rad svetuje ali pa pomaga borcem, aktivistom in materam padlih pri uveljavljanju njihovih pra-vic.
Tako je strnjeno njegovo več ko pol stoletja trajajoče družbenopolitično delo. Ob jubileju so mu predstavniki občinskih in krajevnih organi-zacij izročili knjižna in praktična darila.
V razgovoru je prisotne zanimalo, kako mu je uspelo dočakati tako starost. Povedal je, da ga žene naprej delo, leta pa bežijo. V svoji skro-mnosti je še pripomnil, da vseh naštetih nalog ni opravljal sam. Veliko zaslug imajo tudi tisti, ki so omahnili in darovali svoja življenja.
Predstavniki mladinske organizacije so Jožeta Gačnika prosili za vodilo oziroma nasvet, ki je povezan z dogodkom iz njegovega življenja. Po krajšem premisleku jim je izdvojil dogodek ozi-roma pojav, ki ga v življenju pogosto srečamo. V času preiskave ob velikolaškem procesu je bilo veliko mladih zapornikov neorganiziranih. Očitali so komunistom, da so zaradi njihovega početja v zaporu. Končno so jih prepričali, da je krivec okupator in je potrebna enotnost, kajti vsako priznanje škoduje vsem. Tako so prepre-čili izdajstvo in jih prepričaii, da bo okupator premagan in bo revolucija zmagala. Olajšanje je nastopilo pri objavi obsodb in končna ugotovi-tev: glave so ostale cele, kar je bilo takrat najbolj pomembno.
Na koncu se je tovariško srečanje še nadalje-valo z razgovori o pripravah na bližnje prazno-vanje krajevnega praznika v Velikih Laščah.
L..S.