©■ NO. 234 eriška Domovina lwl' EIIIG/I' HI— HO 1W F SPIRIT ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING, NOVEMBER 30, 1948 LETO L. - VOL. ft II SLO VEIHliE DR. RUDOLF ANDREJKA. v zapor. 22. oktobra so pokopali v MISIJONIŠČE V GROBLJAH PODRŽAVILI. — Slovenski la- Ljubljani dr. Rudolfa Andrej-ka, načelnika ministrstva v pokoju in honorarnega profesorja na univerzi. Umrl je po daljšem bolehanju. Pokojni je sin znanega avstrijskega častnika, ki se je udeležil leta 1878 okupacije Bosne in napisal kasneje knjigo: “Slovenski fantje v Bosni.” Knjiga je izšla v Mohorjevi družbi in so jo Ijude z velikim zanimanjem prebirali. IVAN ŠMAJDEK .šolski upravitelj v pokoju, se je v ■ Ljubljani poslovil od tega sveta. Pokopali so ga 7. oktobra pri svetem Križu. Pred več leti je znan učiteljski voditelj libe-** ralnp smeri. V CELJU SO ARETIRALI znanega odvetnika dr. Ernesta Kalana, ki je bil v slovenskih naprednih krogih na štajerskem ena najvidnejših osebnosti, že zaristi, (Misijonska družba svetega Vincencija Pavlanskega), so pred leti preuredili posestvo v Grobljah pri Domžalah v zavod, kjer naj bi se vzgajali duhovniki in bratje te družbe za misijone v tujih deželah. Zavod je lepo napredoval in družba je poslala prve misijonarje na Kitajsko. Ko je Slovenija prišla pod oblast komunistov, je bilo to delo ustavljeno. Sedaj so zapečatili konec misijonišča s tem, da so ga podržavili in tako vzeli redovnikom. Ob tej priliki so se komunistični listi zaleteli z dolgimi napadi v to misijonišče, da tako malo potlačijo ljudsko nejevoljo. Naj ponovno povdarim, da sedanji komunistični režim postopoma 'uničuje V3e, kar je katoliškega na Slovenskem. Naenkrat ne upajo vsega, gredo pa korak za korakom naprej. PREDS. TRUMAN IMA V OHIO KOMAJ 7107 VEČINE Columbus, O. — Uradno štetje oddanih glasov pri zadnjih volitvah kaže, da je dobil predsednik Truman le 7,107 glasov' več kot pa Tom Dewey. Novo izvoljeni guverner, Frank J. Lausche, je pa dobil 221,261 glasov več kot sedanji republikanski guverner Tom Herbert. Vsega skupaj je glasovalo 3,-138,724 državljanov. Od teh jih' je glasovalo za Wallacove elektorje le 37,000. Tako strahovito kot Wallace v Ohio ni bil poražen še noben kandidat. TV J Ze korak za korakom naprej, sivolasi gospod je bil poa Titovo | OBSODBE NA JESENICAH, diktaturo sedaj že tretjič poslan — - ■■ (Dalle n« 3. etranO iz RAZNIH NASELBIN DUNELLEN, N. J. _ James Učakar se je ponesrečil pri vožnji z avtom in se nahaja v bol- . Vozil se je z nekii ma ustavil. V njegov avto pa je zadel neki drugi avtoist, ki je bil tudi odpeljan v bolnišnico. NORTH BRADDOCK, Pa. — Dne 24. okt. je za posledicami mrtvouda umrla Josephina Red-nak, rojena Zalaznik, stara 64 let, doma z Barja pri Ljubljani, v Ameriki 23 let, ves čas v tej naselbini. Mrtvoud jo je zadel pred štirimi meseci. Pokopana je bila 1. nov. Tukaj zapušča moža, dva sina in hčer, v Detroitu pa pet vnukov. PUEBLO, COLO. — V Pao-niji je 31. okt. umrl John Fatur, star 60 let, rojen v Zagorju, po poklicu mizar. Zapušča ženo, poročeno hčer in tri posinovljen-ce. Do 1946 je živel v Somer-setu, Colo., od kjer se je preselil v Pueblo, od tukaj pa v Pao-nijo radi rahlega rdavja. BARBERTON, O. — Dne 15. nov. je umrl John Likovič, star 77 let, doma iz Iške Loke, v Ameriki 61 let. Več desetletij je živel v Bridgeportu, O. Dne 3. nov. je bil z ambulanco pripeljan v Barberton k svoji nečakinji. Tudi medicina mora služiti totalitarizmu MacArthur je potrdil obsodbe vojnih zločincev Tokio, Japonska. — General MacArthur je potrdil vse obsodbe japonskih vojnih zločincev. Ob enem je izdal proglas na narod, da naj pri tej priliki moli, da bi nikdar več ne prišlo do vojne, “ki je največje zlo, ki ga je naredil človek. Prosimo božje pomoči in vodstva, da se svet ohrani v miru, kajti v vojni se bo uničil. Obsodbe naj bodo samo simbol, ki naj opomni vsd ljudi, ki so dobre volje, da je vojna popolnoma škodljiva. Vojno in misel na ureditev stvari na zemlji potom vojne naj ljudje opuste za vedno.” v Rusiji London. — Sir Henry Dale n , , ", . , vodilni britanski znanstvenik in POlZVGlIOVflllli j(0ti(6l( nosilec Nobelove nagrade za me- Velika Britanija je mirno sprejela odcepitev Irske London. — Preiednik vlade Velike Britanije je povedal v parlamentu, da vlada ne bo smatrala proglasitve Irske za samostojno republiko kot sovražen akt proti Veliki Britaniji. Vlada ne bo smatrala irskih državljanov za tujce in tudi Irske ne bo smatrala za tujo državo. Vodja opozicije Churchill je poveril, da se bo njegova stranka upirala vsakemu priznanju dobrot in privilegijevjlrski, če ne bo Irska tudi s svoje strani prevzela primernih obyeznosti na-pram Veliki Britanjjl, Tako je bila ta kočljiva zadeva v britanskem parlamentu kar mirno odpravljena in kaže, di so dogovori med Irci in Angleži uspeli. NOVfGlOBOWI Matija Papei Po dolgi bolezni je umrl Matija Papež, po domače Jurcov, star 72 let. Doma je bil iz vasi Preval, fara Hinje, odkoder je prišel sem pred 50 leti. Bil je član društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, sv. Nikolaja št. 22 HBZ in Najsv. Imena sv. Lovrenca. Tukaj zapušča sinove: Joseph, Charles, Rudolph in! Anton in hčere: Sister Matthew Marie OB, Mary Fortuna, Rose, Christine Kozlowski, vntke, sestro Mary Blatnik in brata Franka, k stari domovini pa pestro' Hele- V BROOKLYNU BO LEPA PRIREDITEV 4. DECEMBRA s V soboto 4. dec. bo priredil znani brooklynski pevski zbor “York cTiorus....ta’ko zvani “barn dance” i’n’ “beer party” v Slovenskem domu na 253 Ir-wing Ave. v Ridgewoodu. Ples bo trajal od 9 zvečer do 1 zjutraj. Za ples bo igral vsem priljubljeni Jerry Koprivšek orkester. Vstopnina bo 31.50 in za to je vsak deležen tudi piva. Na tej prireditvi bo posebna zabava s tako zvano ječo, ženitvijo, bo tudi polštertanc z metlo in šaljiva pošta. Vsak naj se obleče v kakšno delovno obleko, da bo bolj domače. V tem zboru je skoro polovica Slovencev. Zbor vodi Jerry Koprivšek in če bi kateri rad pristopil, naj se glede tega pomeni na tej veselici s pevovodjem. Na veselo svidenje na prireditvi v soboto 4. decembra. Tito išče koks in jeklo Belgrad. — Poročali smo že o Titovem govoru v Zagrebu. V istem govoru je Tito povedal, da bo, Jugoslavija sodelovala v odboru za premog in v odboru za jeklo v evropski gospodarski komisiji. Doslej je Titova vlada bojkotirala oba ta dva odbora z utemeljitvijo, da v teh dveh panogah hoče sodelovati samo z državami evropskega vzhoda. Tito priznava opozicijo v komunistični stranki Jugoslavije Belgrad. — Tito je govoril na zboru komunistične stranke v Zagrebu. Priznal je, da vzhodno evropske države izvajajo gospodarski pritisk na Jugoslavijo in da bo zato vlada morala izvesti reorganizacijo in pre-grupacijo jugoslovanskega industrijskega načrta. Napovedal je, da bo komunistični režim v Jugoslaviji ,v prihodnjem letu do skrajnosti poostril borbo proti ostankom kapitalizma med kmeti in na vaseh ter proti tistim jugoslovanskim komunistom, ki podpirajo Komin-formo proti Jugoslaviji. O tej opoziciji je Tit0 rekel, da mora zginiti ali pa premagati sedanjo večino komunist, stranke Jugoslavije. Tito je nalpove-dal, da bo vlada predvsem izgradila težko indusltrijo, industrijska središča in mesta. Darovi za begunce Za slovenske begunce smo prejeli v našem uradu sledeče prispevke: Mrs. Theresa Lach, 13110 Crossburn Ave. West Park, O. je poslala ček za $31.50; darovali so sledeči: po $5: društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, Mrs. Mary Hosta, pa $4.50: Mrs. Frances Kave, 13712 Sprecher Ave. Po $3: Mrs. Frances Ko-zely ; po $2: Mrs. Agnes Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice i Na televiziji— Zadnje tedne izvajajo narodnostne skupine pod avspico kulturnih vrtov predstave za televizijo na postaji WEWS. To je vsak četrtek zvečer od 9 in 9:30. Dozdaj so že nastopili Madžari, Cehi in Poljaki. V četrtek bodo pa nastopili naši Slovenci in sicer: Mrs. Johanna Mervar, Miss Gloria Lausche, Mrs. Jeanette Cahill, Miss Mary Marsich, Mrs. Johanna Mally, Mrs. Nettie Prince, Joe Grdina, Miss Eleanor Karlinger, Matt Mlinar s harmoniko, ter Anton Grdina s kamero. Poleg njih bodo nastopili tudi pevci in plesalci. Občinstvo jih lahko vidi ne televiziji, ali pa lahko tudi pride na postajo in vidi tam. Ikpo priznanje— Slovenska moška zveza je nagradila gl. pomožnega tajnika Jožeta Grdina s krasno zapestno uro v priznanje, ker je za 10-letnico te organizacije tako lepo uredil spominsko knjigo in ves program. Zaroka— Mr. in Mrs. John Smrtnik, 19712 Muskoka Ave. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Jennie z Mr Stanleyem Po-žun, sinom Mr. in Mrs. Požun iz 19010 -Shawnee Ave. Tri na dan Kominform ni od junija meseca tiskala nobene izdaje svojega glasila, da bi ne bil v njem vsaj en napad na Tita. V zadnji številki je bilo pa zopet vse tiho. To se lahko sodi tako, ali pa tako. Mi sodimo tako. * * * Revia “Time” je priobčila sliko, ki predstavlja kip jugoslovanskega vojaka, ki je na tem, da vrže ročno granato. V drugi roki drži puško. Pred kipom pa stoji Tito, ki drži obe roki zadej na hrbtu. Kaj neki skriva na hrbtu? • • • Mnogi v Evropi si predstavljajo povprečnega Amerikanca kot človeka, ki ima v glavi radio namesto možgan. Kakor razme-tujemo denar po svetu, imajo morda prav. odpoveduje članstvo pri tej akademiji. Svojo odpoved utemeljuje s tem, da želi protestirati proti temu, da je Sovjetska Unija podredila vso znanost komunistični politiki. Posebno hoče britanski znanstvenik protestirati proti temu, da so Sovjeti z najodličnejših mest odstranili ljudi, ki jih on ceni kot najboljše znanstvenike na svetu, ki so že veliko prispevali k znanstvenemu raziskava-nju in napredku človeštva. Zakon o Republiki Irski soglasno sprejet Dublin, Irska. — Irski parlament je končno odobril predlog zakona, ki je pretrgal zadnje zveze Irske z Veliko Britanijo. Neodvisnost Irske se bo praznovala 21. januarja. — Ta dan bo praznik republike Irske. V parlamentu ni bilo nobenega glasu opozicije. Predsednik Irske je pri tej priliki izjavil, da prebivalci, ki so Angleži ali prihajajo iz kakei druge države velikobritanskega imperija, ne bodo v novi Irski tujci, ampak bodo uživali ivse privilegije, ki so jih imeli doslej. -----o------ Mornarji uspešno zaključili stavko New York. — Mornarska stavka je končana. Pogajanja so uspela in dosegel se je sporazum tako na zapadni kot na vzhodni obali. Na zapadu bodo mornarji dobili povišanje 15 centov na uro na vzhodu pa 18 centov na uro, posebni socijalni fond, poVečanje počitnic in povišanje nagrad za prekourno delo. Judje in Arabci naj se dogovore sami Pariz. — Delegacija USA pri Zvezi Narodov je predlagala naj se naroči Judom in Arabcem, da takoj začno mirovna pogajanja in naj se sami dogovore glede mejnih vprašanj nove judovske države. škem, sedaj begunka, lepo prosi, da bi se ji javili sorodniki: Frank Krže, rojen na Gori pri Sodražici, sedaj menda stanuje v Calumet, Minnesota, Leopolda roj. Andolšek iz Globeli pri So. dražici. Svoj čas je bikjjjajl Pittsburghu. V Ameriki je že nad 40 let. če kdo izmed nave-delnih bere to prošnjo ali če kdo ve za naslove imenovanih, naj jih prosim sporoči na: Roza širok, D. P. Camp, Spittal an der Drau, Kaernten, Austria. 82. SL v cerkev sv. Lovrenca pod vodstvom Louis Ferfolia. gospodarsko sodelovanje sedanje SnTk^rT Zak' MrTšiTo'-jugoslovanske vlade z zapadm- vec M„ ZupanWi Mrs John Komunisti povzročili pretep v Genovi Genoa. — Jezuitski duhovnik Lombardo, ki je v Italiji tako uspešno vodil govorniško propagando proti komunizmu, je bil povabljen, da govori tudi v Genovi v severni Italiji. Kakih 50,000 ljudi se je zbralo, da bi ga poslušali. Komunisti in razne druge levičarske grupe pa so nagnale približno enako število nasprotnikov, ki so hoteli preprečiti zborovanje. Ker so komunisti metali kamenje in razne druge trde predmete med zborovalce, se je vnel pretep, v katerega je posegla policija. Bilo je kakih 50 ranjencev. Sin ustanovitelja republike novi premijer Kitajske Nanking. — Predsednik republike je imenoval g. Sun Fo za novega predsednika kitajske vlade. Novi predsednik je sin ustanovitelja kitajske republike, Sun Yat-Sena. Prejšnji predsednik’ vlade Chang Chun je bil imenovan za generalnega sekretarja parlamenta. Predsednik pripravlja odredbe proti inflaciji WASHINGTON. — Predsednik sveta gospodarskih strokovnjakov dr. Edwin G. Nourse je bil sprejet pri predsedniku Trumanu in mu predložil referat o odredbah, ki jih mora federalna administracija napraviti, da bi zavrla inflacijo v Združenih državah. V smislu tega programa in predlogov bo skupina, ki ji predseduje Nourse izdelala načrte zakonov in odredb. Vse delo mora biti po naročilu predsednika izvršeno v šestih tednih tako, da bo predsednik lahko te načrte zakonov vključil v svojo poslanico, s katero bo začel delovanje 81. kongresa. Pomagajte beguncem s stanovanji in zaposlitvami. Novi zakon za naselitev beguncev zahteva, da mora vsak begunec imeti v naprej garantirano stanovanje in pa zaposlitev od katere bo iivel. Ni potreben affidavit, niti voinje preko morja ne bo treba plačati. Javljajte stanovanja in zaposlitve, da rešimo čim več slovenskih ljudi jugoslovanske vlade ž zapadni-mi državami. Jugoslavija je V to bila prisiljena, ker sta Poljska in čehoslovaška ustavili svoje dobave koksa in črnega premoga Jugoslaviji. Črnec jeprSednik zgornje zbornice v Franciji Pariz. — črnec po rasi in radikalni socialist po političnem prepričanju Gaston Monnerville je bil izvoljen za predsednika zgornje zbornice francoske republike. De Gaullejeva grupa, ki je sedaj najmočnejša v spodnji bornici, ni postavila nika-kega svojega kandidata. Kakor je znano, je zgornja zbornica po sedanji ustavi samo posvetovalno telo za parlament in nima svoje 'zakonodajne moči. V Venezueli vojaki vladajo po vojaško Caracas, Venezuela. — Vojaška vlada je odpravila ustavne svoboščine: svobodo govora, svobodo združevanja in nedotakljivost zasebnega stanovanja. Isto-tako je prepovedano menjati stanovanje ali zapustiti državo. Vpeljana je delna cenzura pisem. Predsednik vojaške vlade je izjavil, da bodo kmalu razpisane volitve. Ne odlašajte! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v na-Si upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.25 v ameriških dolarjih. Ameriška Domovina *117 St Clair Ave. Cleveland 3, O. U. S. A. Poplave in neurja Chicago. — Dež, vetrovi, nalivi in viharji so povzročili že ve. liko škode v južnih državah in v srednjem zapadu. Reke in potoki so marsikje prestopili bregove in preplavili nižje ležeče kraje. V Fort Davis, Ala. je vihar porušil pet hiš. Sneg in dež je v Missouri. Poplavljene so cele pokrajine Georgia, Alabama in Tennessee. V Birmingham, Ala. je že na stotine ljudi bežalo iz svojih domov, ki jih ogroža voda. Enako je organizacija rdečega križa morala evakuirati prebivalstvo v Knoxville, Tenn. ------o------ Srbski patriarh čestital Ekumenskemu Belgrad. — Srbski patriarh Gavrilo je poslal čestitke k izvolitvi protikomunističnega poglavarja (pravoslavnih cerkva nadškofa Athenagorasa, ko je bH izvoljen za Ekumenskega patrijarha. To je edina čestitka, ki je prišla iz dežel, ki so za železno zaveso. Hosta. Po 50c: Mrs. Jesen, Miss Mary Hosta, Mrs. Semich, Mrs. Zaman. Joseph Gustinčič, 9406 Elizabeth Ave. je daroval $5, John Crček, 3062 W. 116. St. je daroval $3.90. Anton Meljač v Newburghu poroča, da je prejel $14, darovali so: po $5: Joe Vrček, 5082 GreenhuretSt. in MikeHrovath, Stanley Ave. oba v Maple Heights, Mrs. Mary Suppan 8118 Mansfield Ave. $3 in Ludvik Hrovath, 5193 Stanley Ave. Maple Heights $1. Iskrena zahvala vsem skupaj za blagohoten dar. Priporočamo še drugim, da bi ob priliki kaj darovali za slovenske reveže. Spaak zopet voditelj belgijske vlade Bruselj, Belgija__Voditelj socijalistov Pavel Henry Spaak je seštaivil novo belgijsko vlado v kateri je 8 katoličanov, 7 socialistov in dva nestrankarska moža. Spaak sam je predsednik vlade in zunanji minister. okolico. Tam se vsako zimo bahajo s prvim snegom. Vesela vest— Rojenice so obiskale družino Mr. in Mre. Frank J. Koss iz 18104 Neff Rd. in jim prinesle zalo deklico. Materino dekliško ime je bilo Mary Jeram. Tako je postal Frank Koss iz 18007 Waterloo Rd. že tretjič stari ata, Mrs. Mary Jeram iz 668 E. 160. St. pa že šestič stara mama. čestitke 1 Vile rojenice— Mr. in Mrs. Dan Pasek iz Lo-raina, O. sta dobila čvrstega sin-kota v St. Alexis bolnišnici v Clevelandu, Materino dekliško ime je bilo Frances Železnikar iz Barbertona, Ohio. Stara mama, Mrs. Železnikar, živi zdaj v Fontana, Kalifornija, čestitke! Vabilo na sejo— Društvo St. Clair Grove št. 98 WC ima jutri večer svojo letno sejo, volitev odbora in druge važne zadeve. Po seji bodo servirana okrepčila. Osma obletnica____ Jutri ob pol devetih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Johna Pišek v spomin 8. obletnice njegove smrti. Komuniitov se hočejo iznebiti povsod Za- predsednika American Veterans Committee je bil izvoljen Gilbert A. Harrison, ki je nastopal za to, da se iz organizacije izključijo vsi komunisti. Resolucija, ki jo je konvencija sprejela, poziva novi odbor, da počisti iz organizacije vse komuniste in da nobenih novih ne dopušča v članstvo. Radi megle oviran promet v Angliji London, Anglija___Nad An- glijo je taka megla, da je vsak zračni promet nemogoč: Celo železnice, avtobusi in cestne železnice vozijo v mnogih mestih samo deloma in silno pčoasi. Grški predsednik je zdržal dva srčna napada Atene, Grčija. — Predsednik vlade je dobil že drugi srčni napad pa je tudi tega doslej srečno izdržal in zdravniki upajo, da bo prebolel. Ker je podpredsednik vlade Tsaldaris v Parizu, je vlada imenovala od vsake stranke po enega ministra za vodstvene posle vlade za časa predsednikove bolezni. Novi slovenski doktor bogoslovja Rim. — Dne 21. oktobra je v ruskem kolegiju v Rimu že drugič doktoriral slovenski salezijanec dr. Franc Grmič, doma iz Sv. Jurija v Slovenskih goricah. ameriška domovina, nov: 30, 1648 gfipgjw*™ »m? «117 «. Ctab A«. '‘‘‘‘Ki.r"’ Cimbal I. Okb ____PuMUbed daily mcept SsBitday«, Suadm sad HoU4«y« NAROČNINA Za Zed. države $8.80 na leto; za pol leta $6.00; za četrt let* $8.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za' pol leta $6» za 8 mesece $3.50. NOVEMBER wa * 1 » m # a I? a # m JI 22 23 24 21 * 2T .* » 30 ___________________ SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $6 for ffamnth*; $8 for J month«. Canada and all other countries outside United States $10 pdr year. $6 fon 6 month«, $8.50 for 3 months. ZVEM SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJSEGA IMENA 1 Ustanovljena 30. maja Bnlered u sscond-clsss matter Jtnutry Ml 1808, at the Post Office at Clenlaad, Ohio, under the Act of March 3rd, 1*7*. _____________ No. 234 Tues., Nov. 30, 1948 Huda šola in dragocen nauk V svojem zanimivem popisu kako so komunistični agenti med drugo svetovno vojno lovili po Ameriki ljudi, čijih imena so privlačno zvenela v ameriški javnosti, nam popisuje Mr. Budenz tudi slučaj z American Committee for Yugoslav Relief. G. Budenz odkrito pove, da je to bila samo ena izmed nedolžnih firm in maska, pod katero naj se podpira komunistična stvar, zlasti pa gibanje komunističnega eksponenta v Jugoslaviji — Tita. Po raznih potih in intrigah so komunisti izpeljali, da je postala Mrs. Eleonora Roosevelt častni predsednik te 'pomožne” organizacije, da so med pokrovitelji bili tudi Dr. Albert Einstein, Rita Hayworth, William Green in Philip Murray. Čet pomislimo kaj ti ljudje danes izpovedujejo o komunizmu, kako se dan za dnem odločno bore proti komunističnemu vdoru v njihove lastne organizacije, kako brezobzirno izključujejo komuniste in sopotnike kjerkoli nanje nalete, kako se. prizadevajo, da bi preprečili komunistično nesrečo v Združenih državah, potem imamo lahko vsaj približno sliko kako ib-širne in spretne so morale biti komunistične priprave, da so mogli zbrati vse te ljudi za svojo priprego. Vse te ose.be so seveda takoj zapustile American Committee for Yugoslav Relief, kakor hitro se je pokazalo, da gre za komunistično zadevo. Vendar se je ta organizacija še dolgo sklicevala na njihova imena in na uspdie, ki jih je vsled njihovega vpliva dosegala. Odbor sp je meseca julija letos sam razpustil. Vsi smo se sprševali zakaj fo. Vsem je znano, da Jugoslavija sedaj bolj kot kdaj poprej nujno potrebuje ameriške pomoči. Vsem je bilo znano, da v Jugoslaviji revščina raste in da je ||kanje od dneva do dneva večje, odkar je tja prenese je odbor razpustil zaradi tega, ker je nih organizacij na listi vrhovnega državnega tožilca med prevratncži in škodljivci Amerike. Toda Mr. Budenz zatrjuje, da vse to ni bil vzrok razpusta. Relief so razpustili enostavno radi tega, ker je tako ukazala Moskva. Tito je takrat prišel v nemilost v Kremlinu, ki je takoj poskrbel, da preneha po tem kanalu dotakati dolarska pomoč v Titovo deželo. Yugoslav Relidf je odšel. Razkrinkani so njegovi organizatorji. Razkrinkane so mnoge druge komunistične ustanove v Ameriki. Ostal pa je za vse nas strašen nauk kako se ogromen del prebivalstva, množice naših državljanov more speljati na kriva in škodljiva pota javnega življenja, zlasti če ljudje ki so si s svojimi sposobnostmi in naklonjenostjo in pomočjo ljudskih množic pridobili ugled in spoštovanje, v odločilnih trenotkih nimajo dovolj moči, da bi se uprli raznim vabam in se ne bi pustili zlorabiti za škodljiva opravila v nobenem slučaju in pod nobenim pogojem. Danes je komunizem v Ameriki v revni, žalostni defenzivi. Dobiva udarec za udarcem, doživlja poraz za porazom. Največje delavske organizacije so zadnje tedne uporabljale proti komunizmu in komunistom tako ostre izraze obsodbe, kakor smo jih redkokdaj mogli slišati ali čitati v najbolj desničarskih izjavah, govorih in razpravah. Komunizem je izgubil bitko med amerikanskim delavstvom. Komunistično sopotništvo je dobilo najhujšo obsodbo ob klavernem porazu Wallacove progresivne stranke. Toda zapomnimo si, da dokler živi Moskva, ki razpolaga z ogromnim delom svetovnega premoženja, toliko časa smo v neprestani nevarnosti, da bo vedno znova poskušala na nove načine minirati našo družbo in vedno znova iskala “koristna budala,” ki bodo hotela opravljati njen posel med nami. Proti vsemu temu se ameriški človek ne more drugače braniti in zavarovati kakor, da si ustvari sam svoje močno nespremenljivo politično prepričanje, zlasti pa vsak sam svojo nespremenljivo sodbo o komunizmu in sovjetskem diktatorskem sistemu vladanja. Današnji čas zahteva od vsa kega mnogo politične izobrazbe in pa trdnosti in vztrajnosti. Ker pa človek nikdar ne more biti popolnoma poučen o vse,h tokovih političnega življenja in o razvoju dogodkov, ki so lahko važni in usodni, mora v gotovi meri oslanjati svoje mnenje na zanesljivo sodbo preizkušenih, demokratičnih političnih voditeljev' in vzgojiteljev. Noro nasedanje raznim spletkam, ki prihajajo iz tujega sveta med nas v Ameriko, jo mogoče samo takrat, če ljudje izgube zaupanje v svoje domače demokratične ustanove in osebnosti ter se brez premisleka oprijemljejo novih fraz propagande ali karkoli takega, kar jim izgleda moderno, ker je spretno aranžirano, tako da vzbuja domišljijo in upanje v neko megleno “boljšo bodočnost.’” To komunisti znajo izvrstno napraviti. Na ta način so si pridobili večje in manjše skupine somišljenikov v Evropi. Na ta način že celo stoletje Marksisti revnim slojem obetajo raj socialistične družbe in s tem še danes komunisti lažejo svoje verne med ubogimi zasu žnjenimi narodi. Slovani, Jugoslovani in Slovenci posebej, so šli v velikih množicah tu v Ameriki enkrat na lett. Skušnja, ki smo 1938 Clevelandu, “VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA” Čutni duhovni vodja: RT. REV.J. J. OMAN, 3847 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. VICTOR TOMC, 6018 Glau Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St. Predaednlk: MATT F. INTIHAR, 21481 Naumann Ave. I. podpredsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St. II. podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—IS St, Berberton, O. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave. Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edne Ave. Zapisnikar: ANTON MELJAČ, 7820 Union Ave. I. nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E. 147 St. II. nadzornik: MICHAEL KOLAR, 1180 E. 71 St. III. nadzornik: MICHAEL ANZLIN, 712 E. 156 St. Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St. Seje se vrSlJo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoilike vere. Možje in mladeniči, pristopite v lokalno druStvo NajsvetejSega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tildi člani Zveze. blagajne in sicer 19. decembra v dvorani Slovenskega doma na1 Holmes AV«. Ob tej priliki bo nekdo nesel domov nov televizijski aparat in Br. Grdina bo kazal premikajoče slike. ,Več o tem pozneje. Prečltano je bilo pismo od zveze škofijskih društev Najav. Imena, ki nas vabijo k maši in skupnemu sv. obhajilu v katedralo 14. novembra. Sklenjeno je bilo, da se opozori naše duhovne voditelje, da tudi za prihodnje leto preskrbijo dan za »kupno romanje k Materi božji v Providence Bts. Br. Resnik govori še v korist beguncev v Kanadi in želi, da se določi takoj dan, da se jih povabi v Cleveland. Br. Meljač ..... i.u._________ .. AL PA NE Zveza dr. Najsv. Imena Cleveland, O. — V nedeljo 31, oktobra se je vršila seja Zveze dr. Najsv. Imena v dvorani šole sv. Vida. Predsednik Matt Intihar ot-vori sejo ob treh popoldne s primernim • nagovorom na vse navzočš. Rev. Victor Tomc opravi molitev za uspeh tega zborovanja. Odsotni uradniki so bili: Rt. Rev. Can. J. J. Oman, drugi podpreds. John Stopar in nadzornik Mike An-žlin. Prečitan je bil zapisnik zadnje seje in sprejet kot čitan. Nato duhovni vodja spregovori par besed, ker mora še na drugo sejo. Rev. Tomc je v izbranih besedah poudaril pomen naših društvenih sestankov, kjer se ukrepa o potre- land. Tajnik poroča, da je dr. Najsv. Imena' iz Barbertona _______ plačalo svoj asesment $10.00 in ja2n0!rta $10.00 pa so darovali v Zvezi-no blagajno. Nato poroča tudi br. Bandi kot blagajnik. Poračata zastopnika od fare sv. Vida Br. Baznik in Br. Kolar, oba člana mladinskega oddelka. Br. Baznik omeni med drugim, da bi tudi on rad slišal rojake iz Kanade in je za to, da se jih povabi v Cleveland. Br. Michaej Kolar je daljšem govoru povedal o poslovanju njih društva. Povedal je, da so mladi člani njih društva imeli duhovne vaje, ki so blagodejno vplivale na člane, da so se nato s podvojeno silo podali na delo za društvo Naj-svetega Imena. Zato priporoča duhovne vaje tudi za starejše može. Dalje poroča, da bo- ga leta eno vrtno veselico ali prireditev v dvorani in takrat naj bi povabili naše kanadske rojake sem v Cleveland. Zbornica se s tem strinja in sklene, ja se to izvrši. Sklenjeno je bilo, da se prihodnja seja vrši peto nedeljo v januarju viNpwburghu. Predsednik zaključi sejo z molitvijo ob 4:30 popoldne. — Našim bratom pri sv. Vidu prav lepa hvala za vso postrežbo in pri- “Dobro jo je izpeljal vaš Telban tam v Mantovi,” sem pohvalil mojega sopotnika z Vrhnike. “Močne karakterje morate imeti tam pri vas, ki ne omahnejo pred vsako sapico. Tistega iz Razora niti toliko ni pretreslo, da se je znašel tako naglo predlaga za v juniju prihodnje- va ravno čas in se tako lejio grejeva kot dva martinčka tukajle na ladji, bi ti tudi jaz eno povedal, če bi bil pri volji poslušati. Je nekoliko drugačna kot tvoja, pa vendar prav tako dvomljiva na koncu. Ali ti naj jo govo rim?" “Le, bom vsaj videl, kakšnih se znajo iznebiti Meniševci. Dosti sem slišal o tisti vaši Meni-šiji, prilike pa še nisem imel, da bi jo preudaril od bližje. Ti, ki se šteješ za zastopnika vašega becirka, nisi napačen človek, bi mislil. Kar všeč si mi od tedaj, ko si me s svojim posom spravil na to barko. Kaj se ve, če bi me ne bili brez tistega izkazila brnili nalzaj proti Vrhniki, kjer bi imela z očetom šolo zastran tistega, ki sem ga jim zaigral No, če te je volja, pa še ti eno povej,” je rekel moj tovariš. “Veš,” sem začel, “ta, ki ti jo bom povedal, se ni primerila na Menišiji, ampak v sami Ljubljani, kjer imajo hišo na hiši in e-no še višji, kakor je to spoznal Ribničan, ki ga je prvič zaneslo v slavno Ljubljano. Neka hiša je talko visoka,'da so napravili spenjajo, da so hitreje prišli do višjih nadstropij.” Anton Meljač, zapisnikar. ------o------- Srečno sva dospela v Florido i ] Tampa, Fla. — S Frankom sva srečno .privozila v Florido. Je precej dolga .pot, toda še dosti zanimiva. Ker naš Modrijan previdno vozi, sva se vozila skoraj pet dni. Lepo je tukaj in krasno vreme imamo. Tukaj je tudi več Slovencev, da lahko drug drugega obiščemo. Zdaj sva brez skrbi in se kaj dobro počutiva. Na jug sva se vozila po volitvah ib ker sva prenočevala po hotelih, je bilo .povsod mnogo mladi fantje pridružijo zborovanjem starejših članov. Obljubi, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da pridobi tudi mlade fante za zborovanja z odraslimi in za sodelovanje na prireditvah. Nato tse Rev. Tomc iz prej navedenega vzroka odstrani s seje. Poročilo uradnikov.—Predsednik se zelo pohvalno izrazi govoru našega duhovnega vodje in pripomni, da je dolžnost nas vseh skrbeti na to, da bomo z našo mladino sodelovali in ona z nami. častni predsednik Anton Grdina poroča, da je bil na obisku med kanadskimi Slovenci, to je med begunci, ki so prišli iz Italije in Koroške. Udeležil se se je tudi njih koncerta in se razgovarjal z mnogimi rojaki, med katerimi je mnogo izobražencev. Povedal, da je med njimi mnogo takih, ki bi jih mi tukaj zelo potrebovali, kajti oni .bi res oživeli našo ameriško Slovenijo. Izrazi tudi željo, da bi mi enkrat povabili te našo rojake iz Kanade sem Cleveland za par dni. Dalje omeni Mr. Grdina, da je sedaj on lastnik tiste lepe slike, ki jo bila lansko leto posneta na zborovanju v Bostonu, kjer so bile zbrane vse narodnosti, člani dr. Najsv. Imena. Katero društvo bi želelo to sliko videti, naj to sporoči njemu. Brat Resnik se strinja a prejšnjima govornikom in poudarja, da je res potrebno, da kadar mlajši prirejajo svoje prireditve, da se starejši tudi udeležujemo njih .prireditev. Je tudi za to, da se enkrat povabi rojake iz Kanade v Cleve- ga govornica ih vabi, da bi' še deležili teh govorov. Od fare sv. Lovrenca poročata br. Kenik in Br. Frank Snyder, ki se oba strinjata s prejšnjimi govorniki. Br. Snyder poroča, da se udeležuje sej škofijske zveze, ki so jako zanimive, kjer na stopajo kot govorniki odlični laiki in duhovniki. Od fare Marije Vnebov-zete poročata L. Paušek in, J. Hočevar. Br. Pušek se zahvali vsem tistim članom, ki so se v tako velikem čtevilu udeležili skupnega sv. obhajila 4. nedeljo v oktobru, ker je bila res velika udeležba od strani zu nanjih članov. Br. J. Hočevar poroča, da bo njih društvo 13. maja 1949 praznovalo 20 letnico. Br. Paušek poroča, da je umrl dober član njih društva br. Novosel. Navzoči vstanejo in molijo za pokoj duše pokojnega brata. Br. M. Tekavec poudarja pomen duhovnih vaj in predlaga, da se duhovne vaje vrše za vse člane naše zveze. Izražena je bila želja, da bi se vsaj 60 članov naenkrat udeležilo duhovnih vaj. Članstvo je tudi izrazilo željo, da bi vodil te duhovne vaje prevzv. škof dr. Rožman. Sklenjeno je bilo, da se željo pove kanonik Omanu, ki naj potem uredijo vse potrebne (Op. .zapisnikarja: članstvu nanznanj am, da je glede duh. vaj vse urejeno. Vršile se bodo od 17. dec. v petek od 6 zvečer do prihodnje nedelje. Prevzv. škof Rožman so nam Georgia, preko katerih sva se vozila, so bile vse proti Trumami, zato je letelo na njegov rovaš mnogo pikrih besed. No, kar je, je in podati se moramo večini. Lepo pozdravljava vse svoje prijatelje in znance in vas vabiva, da nas pridete v tej nastopni zimi kaj Obiskat. Kadar vas bo zeblo tam gor ob Erie jezeru, pridite sem, da se bomo greli na soncu. Mary Modrijan. ria Vrhniki imamo stopnice, na kozolce pa lojtre. O špinači ali spenjači pa še svoj živ dan nisem slišal.” “Spenjača je dobila ime od spenjati. Je to majhna kajbica, ki vdzi ljudi gor in dol, da jim ni treba po stopnicah. Bral sem, da pravijo v Ameriki tistemu Dr. sv. Marije Magdalene, ŠU62KSKJ Cleveland, O. — članstvu našega društva se tem potom naznanja, da se vrši letna ali glavna seja v pondeljek dne 6. decembra in sicer ob osmih zvečer v prostorih šole sv. Vida, soba št. 2. Vsem je znano, da je GLAVNA SEJA velike važnosti. Na tej seji se začrtajo pota in napravijo sklepi, po katerih se vodi društvo celo prihodnje leto. Zato je pa tudi dolžnost vsega članstva, da se, ako je le mogoče, udeležite te seje ter pomagate s svojo razumnostjo pri reševanju važnih in nujnih točk. Glavna točka, ki pride na dnevni red, ip« je volitev odbora, ki naj vodi društvene posle v letu 1949. Le pridite sestre v velikem številu, da si izberete odbor, ki bo po vaši volji. A- sesment se bo pobiral od šeste obljubili, da bodo vodili duho- jure naprej. Ker bodo koncem vne vaje za može.) I meseca božični prazniki, bi bilo društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ za gotovo vidimo, vas pozdravlja Marija Hočevar, tajnica. ------u------ Darovi za Ligo Tajništvu Lige kat. slov. A-merikancev so darovali Metod in Mary Šircelj po 10 dolarjev, Ciril in John Šircelj ter John Kokalj po 5 dolarjev. Naj darovalci oproste, ker se je ta objava in zahvala nekoliko zakasnila. Bog plačaj vsem! Alojzij Medile OFM. Predsednik poroča, da se bo najbolje, da bi članstvo že kar vršila prireditev v korist naše na seji — 6. decembra — v ko- likor mogbče poravnalo svoje jo preživeli, jei tako strašna, da more vsak popraviti škodo j obveznosti in si tako prihra-samo s tem do neke mere, da poskrbi, da bodo naši otroci nilo skrbi kasneje, tajnici pa bi . in kasnejši rodovi imeti živo pred očmi fo strašno prevaro, olajšali delo opominjdvanja na \ Skodlar, Frances Snyder, Pau- ‘ " {la Sfampfel, Mary Stanonik, Christina Pri tej priliki se zahvalimo tudi vsem, ki so Ligi pomagali in darovali za Ligih sprejemni večer dne 28. julija. Zahvalimo se posebej Lake Shore Post št. 273 Ameriške legije za prostore in Mr. in Mrs. Joseph Mihe-lich za prijazno naklonjenost in sodelovanje. Naša topla zahvala Mrs. Frances Baraga, ki je izvršila velik del priprav in za darilo. Srčna hvala Mr. Antonu Grdina, Malenshek’s, dalje Mrs. Mary Hrastar in njenim .pomočnicam, Jennie Blatnik, Aignes Gole, Johanna Gornik, Marie Grdina, Emma Gre-gorich, Josephine Haffner, Mary Jane Kenik, Marjanca Kuhar, Josephine in Helen Lev-stick, Mary Makovec, Helen Mi-chelich, Josephine Posch, Nettie Prince, Theresa Prince, Mary Rode, Rose Skoda, Mary “elevejter.”’ Menda so vzeli besedo od vetra, ker tako naglo brai gor in dol, dol in gor. V tisto kajbico stopiš, zapreš vrata seboj, pritisneš na gumb in kot bi mignil si v drugem nadstropju ali pa še više. Ni se ti treba pehati po stopnicah.” “O, zdaj pa že razumem,” pripozna Vrhničan. “Nekaj takega bo, kot imamo pri nas doma narejeno v hlevu. Napravi pravimo lijak in tam notri mečemo mrvo dol v hlev, da je ni treba nositi v košu po lestvi.” “Aha, prav nekaj takega. Kar misli si, da je v tistem lijaku še kajbica, v kateri bi se ti lahko popeljal gor na hlefv in zopet nazaj. Torej v tej prigodbi, ki ti jo Ibom zdajle povedal, je igrala glavno vlogo spenjača. Nek Ljubljančan se je bil r.eke noči zamudil pri Zalazniku in si v zgodnjih jutranjih u-rah pomagal proti domu. Bil je veselo razpoložen in take volje, da bi bil objel ves svet in sl ga pritisnil na svoje dobro srce. Pri neki hiši zagleda človekka, ki je slonel ob hišnih vratih. Kot dober in prijazen človek se je ustavil in ga nagovoril: “Kaj pa je, rojak? Si se ga nalezel?” “Aha,” je priznal nagovorjeni. Več menda ni mogel. “Pa stanuješ v tej hiši?” bi rad vedel meščan. “Aha,” je bil zopet odgovor. “Vidim, da si zelo onemogel; ali naj ti pomagam v stanovanje?” “Aha,” je bil nagovorjeni ta-gavljen. Več ni spra-:—---------------------------- Meščan se ga je lotil in ga je napol vlekel in napol nesel po stopnicah v drugo nadstropje. “V katerem nadstropju pa stanuješ?” ga je vprašal, “ali morda tukaj?” “Aha,” je sladko ginjeni vljudno priznal. Usmiljeni 'Samaritan, ki je bil oženjen in je dobro vedel, kakšne stvari se dogajajo doma med možem in ženo, ni hotel pri taki domači zabavi sodelovati, pa je odprl prva vrata, ki jih je videl in potisnil domačina notri. Potem se je meščan zopet pritipal doli po stopnicah. V temačni veži je pa zopet zagledal nekega moškega, ki se mu je zdel še bolj zdelan kot oni, ki ga je pravkar vlekel gori. Postal je in ga vprašal: “Kaj ai tudi ti pijan in ne moreš sam po stopnicah?” “Aha,” mu je ta komaj slišno prikimal. “Ali naj ti pomagam po stopnicah?” Zopet samo kimanje. Usmiljeni meščan ga je prijel za podpazduho ter ga vlekel, potiskal in nesel gor po stopnicah. K0 ga je privlekel do prvih vrat, jih je odipri in onemoglo žrtev brez vsake besede potisnil skozi vrata. Zopet je šel nazaj doli'po stopnicah. Sam sebi ni verjel, da je v veži zopet zagledal nekega moškega, ki se je komaj držal pokonci ob steni. Sami pijan-!- ci so v tej hiši, si je mislil me-;- sčan. Naj bo, temu bom še po- ki je veljala na milijone življenj naših sorojakov ih da jih koncu meseca, vzgoji v nepremakljive značaje, ki se bodo v vsaki krizi in Ker bo 6. dec. ravno Miklav- Miss Strekel, Mrs. magal gor v stanovanje, potem pa nikomer več! Hotel je prijeti tudi tega moža, da bi mu pomagal gor po stopnicah, ko ta nenadoma izavpije in plane skozi vežna vrata na cesto. Tam zagleda policaja, kateremu začne tožiti na vso sapo: “Na pomoč! Na pomoč! Rešite me, za Božjo voljo, rešite me pred onim le človekom! Dvakrat me je vlekel gor po stop- V vsakem dvomu trdno držali samo naših, ameriških demo- žev dan, bo po seji pa tudi ne- Verbič in Anna Zakrajšek. — :nicah, tam odprl vrata v kratičnih načel, ki izvirajo iz najglobtje privrženosti Veri v koliko medsebojnega Boga in človeka kot božje podobe ter iz živega dejavnega ra in prigrizka, krščanstva. , 1 V nadi torej, da se na seji rafcgovo- Bog plačaj vsem! Iditveni odbor: Johanna Mervar. Za prire-j spenjat o, da sem padej dol na j tl*. Še v tretje me je hotel, da mu nisem ušel. Pomagajte!” AlTORfft&V PQHfryiBX. NOVEMBER 30, 1948 KANADSKA Ameriška Domovina muropoljskih naselbin boljše Ameliasburg, Ont. — Naj-rdeče malo slabše, prej se moram oprostiti ured- V Montrealu so nas že ipreeej ništvu, ker nisem tako dolgo razdelili in nato pa še v Toron- moštvo pod cesarske prapore, odgovoril. No, saj mislim, da'to. Som in Zajc z družinami ter da rešijo Dunaj turške oblege. JANUŠ GOLEČ: KRUCI kjuMt povest po s gode* inskih virih Ljutomera, Radgone in drugih »kriti, kamor je ipač utegnil v vam je nekoliko znano, da nam zaposlenim na farmah ostane bolj malo prostega časa, zato upam, da ne bo zamere ker sem tako dolgo adlašal. Vsak prvi prosti čas porabim vsak večer, da od začetka do konca prečitam Ameriško Domovino, ker drugega slovenskega čtiva itak nimam. Drugače se imam ipa kar dobro v tej bogati deželi. Pa da ne bo kdo mislil, da če je dežela bogata — “na žalost, jaz še nisem” in in dokler bo moja mesečna plača, kot je sedaj, tudi še pe bom! jaz smo šli naprej v London. Tukaj smo sedaj vsi trije skupaj. Hvala Bogu, smo kar zadovoljni. Plačo imamo po 85 centov na uro in delamo 64 ur na teden. Tukaj, kjer mi delamo je kemična čistilnica in likalnica ter popravljamo obleke. Privadili smo že kar dobro vsemu. Sedaj že razmišljamo, da bi po ene par letih kar skupaj na svoje začeli, ker vidimo, da se s tem dobro zasluži. Prva skrb nam je", bila, da smo si naročili Ameriško Domovino. Zdi se mi da jo čitam Prav lepo se zahvaljujem kot včasih doma Slovenca. Ko uredništvu Ameriške Domovine za redno pošiljanje lista, ki ga pridem popoldne domov, komaj čakam, da primem časopis že od 22. septembra redno pre- v roke, le takrat mi je težko, jemam. Ker se mi je list zelo priljubil, upam, da postanem Stalen naročnik, zato prilagam naročnino za celo leto naprej. Poročam tudi, da sem točno prejel dva izvoda dr. Kernove-ga slovarja in berila. Knjigi mi bosta Izelo prav prišli pri učenju te hude angleščine. Kadar se te naučim potem upam, da mi ne bo več treba molzti teh kanadskih krav, čeprav jih ne molzem z roko, pa vseeno mi nič kaj ne ugaja, najbrž zato ne, ker je 'to pri nas doma žensko delo. Ob zaključku lepo pozdravljam urednika tega lista in mu želim mnogo uspeha v nada-ljnem neumornem delu ter vse ostale naročnike Ameriške Domovine in sploh vse z dobro-misleče Slovence in Slovenke širom sveta in še prav posebno pa vse novodošle naseljence in naseljenke v Kanadi. ______________Gorjup Antoy. ;; Mono Road, Ont. — Prejmi te, prosim, prisrčen slovenski pozdrav od mene novega naseljenca iz te naše nove domovine Kanade. Sem eden izmed tistih, ki smo dospeli sem 1, julija in se nahajam na veliki samotni farmiblizu mefeta Brampton, okrog 25 milj od Toronta. Kraju, ]jiudem in j eziku sem se že nekoliko privadil, a vendar mi je še zelo, zelo dolgač, ker ne slišim več naše mile slovenske govorice. Ne vem, kaj bi počel v tej samoti, ko bi me ne , obiskovala tako redno in zvesto ta moja stara prijateljica in znaka — Ameriška Domovina. Zame jo je sicer naročil in tudi plačal naročnino moj dobri bratranec, ki živi tam v Clevelandu, za kar sem mu iz srca hvaležen. Prisrčen in bratski pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam v Zed. državah in Kanadi. Bog vas žjvi! Alojlzij Jevnikar c-o Joe Sherman Mono Road, Ontario, Canada. ♦ ♦ ♦ London, Ont. — Tudi od tukaj se oglašamo novi Kanadčani. Šli smo iz taborišča Spittal 15. februarja kot krojači in šivilje. V Salzburgu smo čakali v neki kasarni skoro en mesec. V nedeljo 29. februarja smo šli na njegovo lastno željo obiskat prevzv. škofa dr. Gregorij Rožmana, ki je imel krasen govor nam v slovo. Nato so bile pete litanije, po tem opravilu smo se večkrat slikali 'in se prav prisrčno razgovarjali. Odpotovali smo 9. marca pre-kolnomos ta, Brenerjaiskezi'Italijo v Genevo, od tu pa z ladjo naprej na Portugalsko v Lizbono in od 'tu pa smo po 12 urah nadaljevali pot naprej v nam tako izaželjeno Kanado v pristanišče Halifax. Na ladji se nismo mogli načuditi tako oibilni in izvrstni hrani. Kot Dolence moram teči, da smo imeli na ladji izvrstno be- kadar časopisa ni. Precej nas je že sedaj Slovencev tukaj. Fantje in dekleta, naročite si Ameriško Domovino, kateri le more, če pa ne morete posamezno, pa si jo naročite več Skupaj na en izvod. Vem, naša dekleta so silno slabo plačana, saj nekatera zaslužijo komaj po $30.00 na mesec. Ob priliki, ko sem bil 10. oktobra v Toronto, mi je neka dekli potožila takole: “Sem pri židoVSki družini, plače imam $30.00; delati moram od ranega jutra do pozne noči, če hočem sebi kaj zašiti, nimam časa za to. Zvečer sem tako utrujena vsak večer, da skoro ne morem opraviti večerne molitve!” Res, žalostno je to, da Židje tako izkoriščajo naša poštena dekleta. Kot sem že rekel, malo smo se že privadili, samo jezika še ne zijamo. Želeli bi pa gotovo vsi tukajšnji Slovnci, da XtoUm nas vsaj še eni V Veržeju je sicer ostal stotnik Karol Ropoša, z njim je še bilo nakaj starcev in nedoraslih fantov, vsi drugi so odšli z zastavonošo Čoporo nad Turžina pred Dunaj. Kljub dejstvu, da so znali Kruci, kam je zvala dolžnost prebivalstvo Murskega polja, so poslali ipred vpadom v razcapane cigane preoblečene pa-trulerje, ki bi se naj prepričali na lastne oči, da se jim ni bati premoči, zasede ali celo maščevalnega protivpada. Tn res — organizacija tolo-vajstva ob Muri jim je uspela. Prikrili so svoje peklenske nakane. Glavni stražarji Mure z Ropošem vred so bili pri delu na poljih ter travnikih, ko se je usula krucevska druhal ravno pri Veržeju preko Mure. Maščevanje nad Veržejci si je prihranil Godrnja za povratek. Zagnal se je s svojo četo kar po sredini Murskega ipolja in presenetil ljudi pri delu. Iznenada napadeni Muropoljci so mislili prvotno, da gre za vpad naglici. Kruci so drli za begunci v vinske vrhe, pobijali staro in mlado, kar so dosegli s konj. Razbili so po hramih sode, da je izteklo vino po tleh, požigali poslopja, odtirali seboj Živino, živež in sploh vse, kar se jim je zdelo vredno, saj se. j im ni utegnil nikdo postaviti porobu. To je bil prvi vpad krucevske roparske bande na Štajersko. Divjal je dobeir dan, a pustil je za seboj jok ter stok, kalkor bi bilo teptalo po Murskem polju— hunsko'kopito! Kakor so prekoračili Krnci neovirana Muro, tako so se tudi vrnili z bogatim plenom ipo isti poti. Mimo Veržeja so brzdi v galopu. Godrnja se je bal zasede in niti rdečega petelina ni podtaknil Veržejcem. Kruci so jo kurili naglo s ple-ijom proti severu v gozdna taborišča, kjer s0 slavili prvi posrečeni vpad z vso tolovajsko razuzdanostjo. Je minulo nekaj dni ter noči, predno je popustil v liki jata golobov razkropljenih Muro- VESTI i £ SLOVENIJE (Nadaljevanje • 1. itraaO — Pisali smo že, da je bi! na Jesenicah razpuščen Mestni krajevni odbor češ, da tam vlada nered. Sedaj beremo, da so bili vodilni uradniki jeseniške občine obsojeni. Tako je bil obsojen dr. Rudolf Trofenik, bivši docent pravne fakultete ljubljanske univerze, na 11 let odvzema prostosti. Obdolžen je bil, da se je pečal s špekulacijo in nedovoljeno prodajo šivalnih in pisalnih strojev ter da je pri tem v kratkem času prislužil 100,000 dinarjev (dva tisoč dolarjev). Glavni knjigovodja Čebulj je dobil 10 let. Tudi on je trgoval, Tako se je pečal s preprodajo varilnih praškov in ni plačal od zaslužka nobenih davkov. Vedel je za nedovoljene kupčije drugih in jih ni naznanil. Pravni referent dr. Viko Zalokar in direktor mestnih, podjetij je dobil 4 leta. Pomagal je Trofeniku pri nedovoljeni trgovini. Knjigovodkinja Stanislava Breme • je dobila 6 mesecev. Tudi ona je pomagala pri trgovanju, ki je označeno kot špekulacija. Vse kaže, da cvete pc komunističnih občinskih upravah (ali poljcih prvi strah in so se zavedli, da so prišli k njim v kr- po novem pri krajevnih in mest-bosanskih poturčencev. Z vsojvave posete pravzaprav podiv-,nih odborih) precej korupcije, naglico bodo poropali vse, kar jani sorojaki in ne Bosanci! Poleg teh uradnikov je bil obso-jim bo pri rokah in nato bodo Karo) Rolpoša se je podil Zginili na svojih lahnih konjič- okrog po napol požganih vaseh, kih, kakor bi jih bila požrla Njegov bobnar je zval na po-zemlja po opravljenem — iinoč preostale inkolčkaj zaboj' groznem poslu, . sposobne ntoške. Pri nabira- Fri vnebovpijočem kriku pr- nju zadnje bojne sile je prišel vega napada so zbežali za vsa-;vsem dobro znani “Hauptman” ko Obrambo nepripravljeni lju- tildi k M’ali Nedelji. Tamkaj dje z ravnine v hribe, v vino- bil za vikarja Sirhon Pornat, grade. Vsakdo se je skušal ki je (zagotovil takoj _priprav-^ ^^Troje ------------------ --------- ; | ljenost. Sam bo Zbral domače |1q ^ sgmo. da Dridejo do pija. kaže, da so noyi Slovenci dobri.farane m okoličane ter se bo -e y Vipavi vMa pravi st)ra. kulturni ljudje, ki so znali tudi veržejsk.m strelcem, . hra. takoj .organizirati svojo lepo kakor hitro bo prtjel od Ropoša jen Igor Zupan iz Zasipa pri Bledu na 2 leti in pol. JESENIŠKI DELAVCI PO VINO V VIPAVO. — Jeseniški delavci niso samo žejni pravice, ampak tudi prave pijače, ki je bila na Jesenicah vedno visoko spoštovana. Jeseničanom sedaj pri vseh komunističnih dobro-soma- svoje hribe. Marsikak krajcar, ki ga prineso tujci v gore, pride v Bominjčev žep. Koče, ki so jih postavili turisti visoko v gorah, so večinoma oskrbovali Bohinjci. Vse to je bilo v časih tiste “stare” Jugoslavije. Tudi letošnje poletje so hodili slovenski hribolazci po gorah, toda po kočah jim Bohinjci niso mogli postreči, ker niso dobili jedil za to. Tudi turistika je torej trpela pod vzornim socalističnim državnim gospodarjenjem. ZOBOZDRAVNIKI v Jugoslaviji tudi obupujejo nad socializacijo. Kaj pomagajo same kelšče za zdravljenje zob, če pa vsega drugega manjka. Obupujejo pa seveda tudi bolniki, ki bi radi dali zobe popraviti pa jih ne morejo. Ali naj si gre vsak zobe v Trst popravljat? ŠE ENKRAT PRAŠIČI. — Oprostite mi, da spet pišem o prašičih: In to celo o poginulih prašičih. Pa je treba povedati, kaj govore vesti iz Jugoslavije. V začetku septembra je titovska vlada poslala po kmetih komisije in neusmiljeno kmetom pobirala prašiče. Spravljali so jih v državna pitališča, ki so jih za silo priredili na raznih večjih posestvih, katera so poprej podržavili. Za prašiče je bilo slabo preskrbljeno v teh pitališčih. Ena tretjina (tako pravi neka ve3t) teh prašičev je naredilo konec. Pa ne pod mesarjevim nožem, ampak pod nemarnostjo skupnega gospodarstva. Morda je številka pretirana, saj je nemogoče dognati pravo, če je je znano, se nahaja tukaj g. dr. Pajk, ki pfecej obiskuje naše ljudi okrog, toda v Londonu ga še ni bilo. Mi se tukaj za prvo sila pogovorimo s poljskim duhovnikom, seveda bi bilo pa vse nekaj drugega, če bi imeli par slovenskih duhovnikov. V Toronto so že malo na boljšem, imajo namreč hrvaškega gospoda duhovnika Rudolfa Hrašča-mec; ki se z njimi razgovarja kar lepo slovensko. Pravijo, da je jako fin in da jim pomaga vsestransko, kar ipač more. Naj še omenim, da je bilo v Toronto 10. oktobra jako lepo,-Vsa čast in pohvala vsem tistim, ki šoto stvar priredili. Lepo bi bilo, da bi na spomlad zopet kaj takega pripravili. K sklepu pa pozdravljam vse fan- zaganja v vsakegai o katerem misli, da je tem .mladim ljudem pomagal.. Zato napad na dr. Janka Pajka, našega slovenskega duhovnika, zato napad na g. Antona Grdina. Le potolažite se in nič ne skrbite! Vsi novodošli Slovenci vedo zelo dobro, da je dr. Pajk prepotoval lepo število milj, da jih je obiskal, jim maševal in jim pomagal z nasvetom in drugače. Vemo ceniti, ker so koncert obiskali mnogi naši dobri prijatelji iz Clevelanda samo iz ljubezni do novih naseljencev.' Prav je in dobro, da je v imenu teh oddaljenih gostov iz-pregovoril gospod Grdina. Vse je bilo dobro in Tepo. — Zahvalimo se vsem, ki so koncert obiskali in vsem, ki so ku- obvestilo na i te in dekleta v Kanadi, vse Šlo- pili vstopnice pa potem niso vence po širni USA, Argentini, Angliji, Braziliji, Španiji, Venezueli in Čile. Prav lepo pozdravljam tudi vse še ostale v taborišču) Spittal in naše akademike v Gradcu 1 Springer Leopold, 398 Dundas, London, Ontario, Canada. ♦ ♦ ♦ Toronto. — Časopis “Edin-stvo" v Kanadi je dne 26. oktobra priobčil na tretji strani prišli, ker so jih taki ljudje, kot je ta pfaač, v Edinosti terorizirali. Bodo pa drugič prišli, saj ljudje vedno bolj vedo, da so nekateri samo za izgago in iaž. SWj sedaj že mnogi vedo, da nekateri stari Slovenci mislijo, da morajo biti tuja trobila. Vse jim je všeč, samo če slovensko ni. Za vse delajo propagando, samo da ni slovenskega ifcvora. Zaenkrat so delali zfc komunizem nemškega žfcoval je tri leta med krivoverci na nižjem Ogrskem, od tam je 'šele prišel leta 1682. za vikarja k Mali Nedelji. Kruci so mu -bili povzročili na Madžarskem toliko zla, da je bil z dušo in telesom za to; da je res treba udreti ža roparji in jih užugafi z orožjem, da se ne bodo upali tako kmalu prikazati na Murskem polju. Da bi bili muropoljski maščevalci bolj podkorajženi za napad, je ponudil Ropoša gospodu Pornatu službo vojaškega svečenika med štajerskimi udarniki, ki morajo prodreti do taborišč Krucev in jih tamkaj pobiti do zadnjega. Prvo pustošenje Krucev po štajerski strani je bilo tako kruto, da je imel Ropoša pod zastavo poleg lastnih strelskih ve-terancev še precejšnje število - no iti jo zamenjavajo ,za vino.. IH jjgii |jj|ijpnjBr rucev. Slu- po žavljani pa si morajo sami pomagati do zemeljskih dobrot. POMANJKANJE V TURI-STOVSKIH KOČAH. — Slovenci ljubijo svoje gore. Sicer se nekateri Bohinci, ki žive ravno pod Triglavom, postavljajo, da niso bili nikoli na njegovem vrhu, vendar imajo tudi oni radi članek o plesu in koncertu, ki juda Marksa in režim georgij-so ga priredili novodošli Slovenci. Posvetil jim je dolgo kolono za samo napadanje. Podpisal se napadalec ni. Vemo pa prav dobro, odkod tak napad. Je tu v Torontu par ljudi, ki trobijo za Tita, Stalina m za vse, kar je komunističnega na svetu, dasi sami ne vedo, kaj so. Ko so prišli iprvi novi Slovenci sem, so jih najprej napadali, jim grozili, pa tudi z lepimi besedami skušali pridobiti v svojo sredo. Toda takoj se je pokazalo, da se s temi novimi naseljenci ni šaliti. Oni so sami doživeli vse sladkosti Titovega raja in jim nihče ne more nič novega natveziti, nihče jih ne more vleči za nos. Se- lo in rdeče vino, sicer je bilo daj se ti tički jeze na vse, kar skega Stalina, ko bosta ta dva 'iz mode,” bodo pa za koga drugega, sanlo da bo vedno proti Slovencem. Bodi naj toplejša zahvala posebno vsem onim, ki so mladim pevcem priskočili na pomoč: vsem Slovencenl' in drugim o-biskovalcem i* Toronta, Wmd-sora in Sudbury. Prihodnjič pa' upamo, da se ne bodo udeležiti samo prijatelji z Toronta, ampak tudi Slovenci, Hrvati in Srbi iz severnega dela Ontario, Huebeca in mogoče tudi iz Ma-»itobe. Pisec, ki take kulturne in dobrodelne prireditve misli napadati, naj pa bo toliko pošten, da se podpiše. George Mihelich iz Toronta. Skandinavija ae boji ruskega napada Stockholm. — Skandinavske dežele se zelo boje tretje svetovne vojne. Boje se da jih bodo lepega dne napadli Rusi. Zato hočejo biti kar najbolje pripravljene. Norveška in švedska vlada zahtevata povečanje kreditov za državno hrambo. Norveška vlada je zahtevala 24,500,000, švedska pa 29,000,000 dolarjev. Švedska vlada je tudi predlagala razširjenje vojaške obveznosti in vojaškega vežbanja. Nadškof McNicholas predsednik N.C.W.C. Washington. — Nadškof J. T. McNicholas k Cincinnati je bil izvoljen zopet za predsednika izvršilnega odbora National Catholic Welfare Conference. Drugi škofje so predsedniki posameznih oddelkov te nacijonalne katoliške organizacije v USA. HALI OGLASI Lepa prilika za podjetnegal rojaka Na vogalu Tracy Ave. in 222. cesta bo kmalu dograjen nov trgovski prostor 18x70. Spodaj je lepa klet. Stavba bo v kratkem dograjena. Na vogalu bo lekarna, zraven je pa ta prostor, ki bi bil zelo pripraven za pekarijo, ker ni nobene v bližini. Za informacije se zglasite na 882 E. 140. St. ali pokličite LI-berty 0700. (x) Lepa prilika Naprodaj je ledenica za 100 ft. ledu, vsa kovinasta zunaj, porcelanasta znotraj. Dalje 2 pralna stroja “1900 Wirlpool,” 1 bakren in 1 jorcelapast kotel. Vse v najboljšem stanju. Vpra-oblasti same ne povedo, vendar gajte na 1105 Lakeview Rd. ie dejstvo, da so ponekod bili __(234) prisiljeni vrniti prašiče kmetom, da ne bi vse skupaj vzelo konca. KRITIKA V LOKALNE čiA, SOPISE. — Kakor zvemo jz rde-vTi- prostovoljcev iz raznih krajev Murskega polja. Največ uporabnih bojevnikov je res pripeljal vikar Simon Pornat. Z navdušeno besedo jih je zbral od Male Nedelje, Sv. Tomaža in Polenšaka. Njegovo krdelo še sicer nj videlo Krucev, samo je čulo o teh., vražjih soeedih in gledala po Murskem polju, kaj se še bodo u pali, ako j hi ne u-ženejo z združenimi močmi. (Dalje prihodnjič t tiko raznih nerednosti prevzeli mali krajevni časopisi. Sme se kritizirati seveda samo male ljudi. Tiste, ki ne morejo udariti nazaj. Gorje onemu, ki bi si upal podvomiti v modrost Kidričevo ali Kardeljevo, da ne govorimo o Titovi vzvišenosti. Prevzeli pa bodo kritiko mali listi, ker ne pridejo čez mejo. Večji listi le preveč pridejo v tujino in ta preveč zve, kako lepo je v “novem” ’raju. Takih okrajnih listov je sedaj v Sloveniji sedem. ŽIVIJO TITLER. — Partizani se pozdravljajo s “živijo Tito.” Nemški nacisti so se pozdravljali s “Heil Hitler.’” Ljudje se norčujejo iz tega opičjega posnemanja vsega, kar so videli titovci na Hitlerju in se pozdravljajo namesto s “živijo Tito” kar s “živijo Titter.” ALI STE PREDAM? Pri nas imamo (zborno zdra- prehlad. tite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. onem dav asrasss MMt VI M iah ( YOUR RUY WORD Mp pa ned Paatas • pa Ab pipPP.idP* , —rass&va VM. Cap* aaaMlai *a ~ pnaMn af *» <*• _____..,.tp»p a Sanaa apt Uta kan kaaa PUM Meaaa laaiili any aaapaatepa — WyaniUa Peak '»»Ihana » • *aatP4a* MtMVMMMCH VMVKOHMV* npvk aaP Ap. PMUNTPi Van aaaar tap t Mka a Ppa OnMp p«a#Malt u a nt la OnAOp pa« Malt Pram ljubezen, — Mata Snsie ima tako rada. svojo mucko, da celo spi v isti postelji z njo. Mački pa tudi tako ugaja to ležišče, d'i bi ga ne zapustila tudi če bi Susie tako hotela. Mačka pač noče spati drugje kot na blazini, kakor nam jo' kuže gornja slika. Thomas Flower Shop CVETLICE im vae prilike Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 15800 Waterloo Rd.—IV 3200 JOHN ZUUCH INSURANCE AGENCY PRANCES ZUUCH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4111 mil NEFP ROAD Jugoslovanske znamke ’ Prodaja j August KoUander ' : 6419 St Clair Ave. v S. N. Domu a’ (Taee.-*)] Tiiitmftlf A DOMOVINA, NOVEMBER 30, 1948 iar recimo ostal »ploh za zme-'ljem in kislo repo, kupi krom-'si, trdnejša od Poljančeve; eaj brije burke h gospoda." J / I . • v i__i__Jnilfl t.,«*-! in »»nnfai> Jiman in (Irr- Mimn nrido hftit.ar M Negibne so> okrog njih se pre- pač lahko brije iz fanta burke, mikajo črede v paši. Med drev-jker on je že srečno prebolel to jem se vije dim streh, se dviga preklicano mladeniško bolezen, in razgublja v nebesni jasnini.] Fanta j,e zdramilo iz zamak-Vsepovsod sonce: v bregovih in.njenosti brušenje kose v bliži-ravnicah, v ipolju in ogradah,]ni. Ozre se in zapazi zraven nad skritimi pristavami, nad na Grahovem vrtu Matejca, hostami in gozdovi, na potih injsvojega dobrega prijatelja. Ma- potokih. Sonce, sonce, sonce! Od nekdo iz dalje se čuje zvon. Po sončnih ipotih se pomika vprežno živinče, tu in tam dirja 'konj s kolesjem. Tu ni nikakih motorskih ropotov, ne, Bog ne prizadeni; avtomobil ni prijazno. tejec je kosil travo, vendar se je venomer oziral in še pokaš, ljeval zraven, dokler ni Vida zdramil. “Pozdravljen, Vid! Kdaj si prišel?” Tako mu je zaklical raj doma?” jpirja, korenja, kolerabe, dalje Juršaj je gruntar, župan in kr- Matejec ga čudno pogleda: sod jabolčnika. Medtem se je “Kak0 za zmeraj ?” spomnil na kašče. Šel je v ve- “Nu, tako, da bi sploh ne šel žo in po stopnicah na mostovž. več v šolo, ampak bi pač delal Tu je pogledal v Marjetkino doma na gruntu’.’ | izbico, ki je bila še lepša od nje- Matejec široko raztegne'gove, bolj sončna in polna rož. usta: “Aa, tako misliš? Da, to'Nato je šel pregledat kašče, bi bilo nekaj vredno, ali kaj, Težka hrastova vrata so mu za-ko te oče ne bi pustili doma.” škripala pod rokami. Ko jih “To je druga stvar. Veš, jaz je odpahnil, je puhnil vanj mo-sem šole sit in hočem ostati do-'čan vonj po žitu, moki in dru-a» jgih zalogah. V velikih pregra- Matejec pogleda kvišku in se dih je bilo žito, ajda, koruza; nasmehne: “Apramiks, Vid, kar zraven na tleh so stale vreče _ pusti šolo in doma ostani, saj moke. Na kavljih, pritrjenih hribe?” si se dovolj dolgo klatil po sve-]na kolih v obokanem stropu, so tu. Ej Vid, fantovalibomo! To visele prekajene gnajati, kloba-be veselja na Kresinju!” Ma-se in bohi slanine. V velikih malodane zavriska od|ilovnatih loncih je bila mast z čmar. Celo dva oreha stojita per hišo, medtem ko je pred Poljančevo samo eden. Križanova mati radovedno pogleduje iz veže, nazadnje pa le stopi na prag in prijazno pozdravi študenta: “Sem rekla in sem dejala, je ali ni? Se pa le nisem zmotila.” ‘INliste se ne,” ji veselo odvrne študent. “Bog daj, Križanova mati 1” “Bog daj, Vid. Ste prišli zopet malo pogledat te ljube naše Mimo pride bajtar Mešiček, ki fanta kar povleče za sabo. Kdaj je prišel, kako in kaj, o tem je fanta naj prvo pretipal, nazadnje mu pa zastavil prere-če vprašanje, vendar le bolj s šaljivim naglasom: “Nu, boš šel nazadnje za gospoda ali za jezičnega dohtarja, he?” Vid mu korajžno odvrne: “Vi lahko brijete burke iz siromaka, Mešiček, ki imate tako prijazno kajžico tamle doli in ta-Marsikate-lahko zavi- C krasen razgled, ri mestni škric vas da.” tejec navdušenja, Vidu je pa tudi,]ocvirki ter topljeno maslo. Po-^ _______ kakor bi mu nekdo vlil novih(kukal je še v zadnji pregrad; lo,„ moči. Nista na dolgo in široko tu je bila pšenica, čez in čez po- ..yam govorila in ugibala, le iskreče] saj ena z jajci “Prišel sem, prišel. Veste, mati, če bi imeli v mestu take hribe, bi bili srečni.” Križanka buškne v smeh: [“Hehehe, res lepo mesto bi bi- Mešiček je obstal in čudno pogled«! fanta. Ni vedel, se li šali ali celo norčuje. Bila sta prav pred Juršajeva hišo in na srečo je stopil iz krčme kmet Strmljan, ki je brž pristopil k še nikoli oral kresinjskih potov, nikoli še dvigal prahu in nemira tu gori. (Nič ni izumetničendgia, nSč podtaknjenega, nič okrašenega s človeško roko. Vse je naravno, le tisto je, kar je ustvaril večni Stvarnik, Vid je očaran, premagan. Da, osem dolgih let je bilo tre-fba prebiti v mestni zaduhlini, da je šele prav doumel domače kraje. Osem let; četudi bi jih bilo dvajset. Vid se je vrnil nepokvarjen, poln koprnenja po domu: Vid je tu in ne mara nikamor več. Naj ga oče tepe; naj ga pohabi, vseeno; Kresinje je samo eno na svetu. Naj ga pusti doma, po svetu je tako bridko. Ah, Milena mu je zasadila puščico v srce! In kje naj to bridkost pozabi, če ne doma. Saj ni bil še nikoli okusi] te grenkobe in učitelj Žele Vid pristopi bližje: “Lej, lej, Matej ec, niti opazil te nisem.” Prijazno si sežeta v roko iprek plota in s smehljajočimi se očmi ogledujeta drug grugega. Matejec je nastaven fantič Vidovih let, toda krepkejši od Vida in močno zagorel. “Pirav, da si prišel, Vid. Zdaj ostaneš nekaj časa doma, kaj?” “Mislim, da precej časa.”’ “Tako je prav. Veš, dolgočasno je na Kresinju, če nikogar ni.” “Morda ostanem dolgo, dolgo doma.” “Prav imaš.” Vid se nagne čez plot ter dostavi bolj zaupno :“Kajdeš,Matej ec, bi bilo kaj narobe, če bi se oči so razodevale topla prijateljska čustva. Medtem je prišla na vrt Bariča. Matejčeva mlajša sestrica, razvešat perilo. Vid ji zakliče: “Glej, glej, Bariča, kako si že zrasla!” Deklica zardi in pohlevno pozdravi Vida. “Si mar že opravila šolo?" “Že." “Glej, glej, zdaj si že perica. Toda v ponavjalno še hodiš?” “Hodim, kadar je.” Kaj drugega si dekletce ni upalo reči takemu gospodu, kot je bil Vid. Ni maral dolgo več zadrževati Matejca pri delu, a ker ni vedel drugega, je šel zopet stikat po domovanju. Pod mostov-žem je odprl široka'vrata in pogledal v klet. Objel ga je hlad ter močan duh po kislini. Tu so stale velike kadi s kislim -ze- Šei je doli. V kuhinji je odprl omaro: bila je polna latvic s topljenim in kislim mlekom; dalje surovo maslo, smetana, hribov. Saj se lahko. O, bla- rečem, take lepote je ni zlepa, kakor je tu gori.” Znova buškne žena v smeh. “Hehehe, lelpota pa taka 1 Zdaj vidim, da se res norčujete iz teh kruh in druge jestvine. Iz peči je uhajal prijeten vonj po ajdovem kruhu ter se mamljivo širil po vsej hiši. Vid je stopil ven ter si ogledal še prizidek zraven kuhinje; tu je kurnik. A velike kruje družine, so se kresinjskem pasle po vrtu, brskale pod ko-'proti lepoti žolčem in okrog hlevov. Vid je stopil z dvora ven na vas. Nikogar ni bilo na vasi. Ozrl se je nasproti v Križanov kot, potem na desno proti Jakopinovi hiši. Zatem se je okre-nil na levo (proti Juršajevi hiši. Ta je najbolj trdna na va- gor vam, ki boste gospod in v mestu boste prebivali! Povejte po kaj, kako je tam. Veste, še nikoli nisem bila h Ljubljani, le tako si včasih zamišljam, da naš glavni oltar o samem žegnanju ni nič bele Ljubljane. fatnu. Mešiček je s tem opra- trdo delati in jesti trd kruh.” Ot 36'letmci Morda niti oltar same Matere milosti na Sinji gori ne more biti lepši.” “Zdaj se pa vi mati norčujete iz te uboge Ljubljane.” Tako se odreže Vid. Žena v nov smeh. “Hehehe, iz uboge Ljubljane! Siromak Pošiljanje MOKE IN PUHOV Z ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč a tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Beke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše). m - i t