Glasilo Občine Gorišnica, št. 1/letnik XXV, april 2022 1 Naše družine, skupina Balončki Vesti iz vasi je glasilo Občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja. Odgovorna oseba: Jože Kokot, župan občine Gorišnica Naslov uredništva: Občina Gorišnica Gorišnica 83a, 2272 Gorišnica, Telefonska št.: 02/743 11 10 E-mail: vestiizvasi@gorisnica.eu Računalniški prelom: Alinea tisk d.o.o. Tisk: Eurografis d.o.o. Po mnenju Urada vlade republike Slovenije se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 9,5%. Glasilo Vesti iz vasi je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509. Naslednja številka občinskega glasila Vesti iz vasi bo, predvidoma, izšla avgusta 2022. Upoštevali bomo samo prispevke poslane na elektronski naslov: vestiizvasi@gorisnica.eu do 31. julija 2022. 2 dan za dnevom prinaša nekaj novega, drugačnega, pozitivnega in, žal, tudi negativnega. Še pred enim letom smo se z vsemi močmi in znanjem, ki ga človeški um premore, borili proti epidemiji, ki je neusmiljeno, brez kakršnekoli izjeme trkala na naša vrata, danes pa smo priča uničujočim človeškim dejanjem, ki prav tako terjajo mnogotera življenja. Pred nami je največji krščanski praznik. V času, ko se nanj pripravljamo, se odpiramo novemu življenju, ki nam ga s smrtjo in vstajenjem daje Kristus. To novo življenje v Kristusu bi moralo vplivati na naše vsakdanje življenje, ki pogosto, žal, ni preveč vzorno, prijazno, sveto. Če se že za trenutek ustavimo in zamislimo nad svojimi dejanji, pa nas naš obremenjen vsakdan kaj hitro spet pahne v našo rutino, ob kateri pozabljamo Nanj, ki je za nas dal svoje življenje. Želim Vam, da bi v predprazničnem, predvsem pa prazničnem času našli svoj mir, da bi znali ceniti to, kar imamo, predvsem pa, da bi znali razumno razsoditi, kaj je prav in kaj ne. Naša dejanja so odraz nas samih – naj bodo pravilna, pogumna, odločna, naj prinašajo mir, zadovoljstvo in veselje, praznik upanja, življenja, prenove in preporoda pa naj nam pomaga spoznati Kristusovo spodbudo, da bomo v prihodnost zrli z zaupanjem. Blagoslovljene velikonočne praznike in vse dobro v dnevih, ki so pred nami! Jožef Kokot, župan Občine Gorišnica Spoštovani! V imenu Občine Gorišnica vam voščim blagoslovljene velikonočne praznike. Naj bodo prazniki odeti v mir in trenutke, ki krepijo naše medsebojno zaupanje in življenjski pogum ter vero v prihodnost. Jožef Kokot Župan Občine Gorišnica 3 VESTI IZ VASI UVODNIK Spoštovane občanke, cenjeni občani, Športni center Gorišnica – večnamenski objekt z zunanjo ureditvijo VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Gradnja Športnega centra Gorišnica, večnamenski objekt z zunanjo ureditvijo, napreduje v skladu s terminskim planom. Izvajalec CP Ptuj d. d. kot glavni izvajalec gradbeno-obrtniških del izvaja dela v skladu s pogodbo št. 430-2/2021 z dne 25. 05. 2021. Na sklopu 01-ZAHODNI STOLP so bila do 10. 4. 2022 izvedena naslednja dela: • zaključni sloj na pritličnem delu objekta, • podkonstrukcija za prezračevano fasado – TRESPA, • kompletna ravna streha z obrobami in nasutjem, • kompletno stavbno pohištvo, • končani opleski v notranjosti objekta. V tem delu preostane še samo zaključna faza: • montaža plošč prezračevane fasade z zunanjimi policami – TRESPA, • finomontaža strojnih inštalacij in elektroinštalacij, • polaganje PVC tlakov, • montaža notranjih vrat, • nizkostenske obrobe tlakov. Na sklopu 02-TRIBUNE so bila do 10. 4. 2022 izvedena naslednja dela: • zaključni sloj celotnega objekta, • kompletna ravna streha z 4 obrobami in nasutjem, • kompletno stavbno pohištvo, • končani opleski v notranjosti objekta, prva roka, • keramičarska dela brez končnih zaključkov. V tem delu preostane še samo zaključna faza: • finomontaža strojnih inštalacij in elektroinštalacij, • polaganje kamna v prostoru JAVNI HALL, • montaža notranjih vrat, • nizkostenske obrobe tlakov, • 2. roka opleskov in popravki slikopleskarskih del, • polaganje parketa. • fekalna in meteorna kanalizacija v kompletu, • elektro in vodna kanalizacija v kompletu. Potem ostane še: • izkop in nasutje celotne zunanje ureditve, • priprava podlage za asfalt in tlakovce, • polaganje robnikov in tlakovcev, • fina izravnava in humuziranje zatravljenih površin, • horizontalna in vertikalna signalizacija, • finomontaža elektroinštalacij in strojnih inštalacij, • urbana oprema. V sklopu zunanje ureditve so bila do 10. 4. 2022 izvedena naslednja dela: • ponikovalnica in lovilec olj z vsemi deli, V obeh sklopih dela napredujejo po zastavljenem terminskem planu, ki je bil sprejet in potrjen na začetku gradnje. Ordinacija v Poslovno-stanovanjskem objektu za potrebe zdravstvene dejavnosti oddal najugodnejšo ponudbo, in ponudbo, ki je bila skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o NMV ter v razpisni dokumentaciji, to je podjetju BSB inženiring d. o. o., Spodnji Slemen 4, 2352 Selnica ob Dravi, in sicer v višini 159.851,62 € brez DDV. Odločitev o oddaji naročila male vrednosti je bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 24. 3. 2022. Po pravnomočnosti odločitve je bila v aprilu 2022 podpisana pogodba o izvedbi del in se je izvedla tudi uvedba v delo. Strokovni nadzor nad izvedbo del izvaja podjetje TMD INVEST d. o. o., ki je prav tako oddalo najugodnejšo ponudbo za izvedbo strokovnega nadzora nad predmetno investicijo. Predvideni zaključek del je tri mesece po uvedbi v delo. Dokončani prostori se bodo oddali v najem Zasebni ambulanti splošne medicine Darja Pribožič, dr. med., za opravljanje dejavnosti splošne medicine. Prostori na naslovu Gorišnica 65, v katerih je trenutno ambulanta, pa Zobozdravstvenemu zavodu SOK za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti. VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Občina Gorišnica je v Poslovnostanovanjskem objektu na naslovu Gorišnica 54 od investitorja Cestno podjetje Ptuj d. d. odkupila poslovni prostor v izmeri 161 m2, z namenom ureditve prostorov za potrebe zdravstvene ambulante (ambulanta splošne medicine). Odkupljeni prostori so v III. gradbeni fazi, zato je občinska uprava pripravila dokumentacijo za oddajo naročila male vrednosti. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil in portalu eJN dne 21. 2. 2022, pod št. objave JN001027/2022-W01. Rok za oddajo ponudb je bil 9. 3. 2022. Razpisana dela so bila gradbenoobrtniška dela, strojne inštalacije in elektroinštalacije ter elektro oprema. Ponudbe so oddali trije ponudniki: Cestno podjetje Ptuj d. d., BSB inženiring d.o.o. in Golding – Blisk d.o.o. Po preverjanju ponudb je Občina Gorišnica naročilo oddala ponudniku, ki je Vseslovenska akcija kvačkanja občinskih grbov Tudi v občini Gorišnica smo se vključili v vseslovensko akcijo kvačkanja občinskih grbov. Občinski grb je nakvačkala Irena Žganjar iz Zagojičev. Grbe občin je kvačkalo 211 kvačkaric in 1 kvačkar in so del projekta za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov, na katero je bilo posredovano 1200 kvačkanih izdelkov s C2C tehniko. Irena Žganjar se s kvačkanjem ukvarja od otroških dni, projektu pa se je priključila z željo približati ročno delo mladim generacijam. V izdelavo občinskega grba je vložila 100 ur dela in 2 kg volne. Župan g. Jože Kokot se je izdelovalki grba zahvalil za vestno in kvalitetno delo ter za potrpežljivost, ki ga je vložila v izdelavo grba. Grb bo svoje mesto našel v kulturni dvorani občinske zgradbe. 5 Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju enkratnih študijskih finančnih pomoči iz občinskega proračuna (Uradno glasilo slovenskih občin 09/2011), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07, 64/08, 03/13 in 81/16) ter 15. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin 57/2017) Občina Gorišnica objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev enkratnih študijskih finančnih pomoči iz občinskega proračuna za leto 2022 (v nadaljevanju: razpis) 1. Predmet razpisa: Občina Gorišnica, Gorišnica 83/a, 2272 Gorišnica, razpisuje finančna sredstva iz proračuna Občine Gorišnica, namenjena za dodelitev enkratnih študijskih finančnih pomoči – za pomoč in stimulacijo študentov pri pridobivanju izobrazbe in za usposabljanja. 8. Razpisni rok: Razpis je odprt do 31. 05. 2022. Nepravočasno prispelih vlog komisija ne bo obravnavala in bodo neodprte v originalni pošiljki vrnjene pošiljatelju. 9. Razpisna dokumentacija: • prijavni obrazec • Prosilci morajo ob prijavi na razpis prijavnemu obrazcu priložiti naslednjo dokumentacijo: • potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto, • dokazilo o učnem uspehu, • potrdilo o vseh opravljenih izpitih z datumi in povprečno oceno, iz ka3. Pogoji za prijavo na razpis: terega je razvidno tudi število vseh predmetov predhodnega letnika, • da gre za pridobivanje osnovnega izobraževanja, • mnenje Centra za socialno delo (v primeru dokazila socialno ogrožene • da gre za študij v tujini oz. študijsko izmenjavo. družine). Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Občine Gorišni4. Izpolnjevanje razpisnih pogojev: ca: www.gorisnica.eu pod rubriko »Vloge/Obrazci«. Izpolnjevanje razpisnih pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenu- Prosilci lahko razpisno dokumentacijo dvignejo po objavi javnega razpije župan Občine Gorišnica, za področje, ki je predmet razpisa. sa tudi na sedežu občine Gorišnica, Gorišnica 83/a. Nepravočasno prispelih vlog komisija ne bo obravnavala. 10. Oddaja in dostava vlog: 5. Pravico do finančne pomoči lahko uveljavljajo Vloge oddajo prosilci v zaprti kuverti na naslov: Občina Gorišnica, redni študentje, če: Gorišnica 83/a, 2272 Gorišnica; z oznako na sprednji strani kuverte • imajo stalno prebivališče v Občini Gorišnica, “NE ODPIRAJ – VLOGA JAVNI RAZPIS – ŠTUDIJSKA POMOČ”, na zadnji • imajo opravljene vse izpite za študijsko leto 2020/2021, v kat- strani kuverte pa s podatki vlagatelja. erega so bili prvič vpisani, in je njihova povprečna ocena najmanj Oddaja vloge pomeni, da se prosilec strinja z vsemi pogoji in kriteriji 8 oz. za študente prvih letnikov odličen uspeh v predhodnem razpisa. letu, • niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brez- 11. Obravnava vlog: poselne pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, ne Imenovana komisija bo prispele vloge obravnavala v roku 8 delovnih dni opravljajo pridobitne dejavnosti, nimajo statusa zasebnika ali od zaključka razpisa. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog bodo prosilci samostojnega podjetnika, niso lastniki ali solastnik gospodarske pozvani, da v roku 8 dni od prejetega obvestila vlogo dopolnijo. Vloge, ki družbe. jih ne bo vložila upravičena oseba, in nepopolne vloge, ki jih prosilci ne bodo dopolnili v navedenem roku, se zavržejo. Vsi prosilci podajo izjavo, da dovoljujejo Občini Gorišnica pridobivanje podatkov za potrebe javnega razpisa iz uradnih evidenc. 12. Dodatne informacije: Vlogo v imenu prosilcev lahko vložijo tudi njihovi zakoniti zastopniki. Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na sedežu Občine Gorišnica na tel.: 02 743-11-16 Renata Petek ali po elektronski pošti 6. Merila in kriteriji za dodelitev sredstev so: racunovodstvo@gorisnica.eu • posamezna kategorija prosilca (študent), • kraj šolanja, 13. Odpiranje vlog in obveščanje o izboru: • socialni status, O višini sredstev, dodeljenih na tem razpisu, bodo prosilci obveščeni z • medštudijska izmenjava oz. redni študij v tujini, odločbo v roku 45 dni po preteku razpisa. • diplomska naloga (opravljena v predhodnem letniku, v katerega so bili prvič vpisani, in so opravili vse izpite s povprečno oceno Gorišnica, 28. 03. 2022 najmanj 8), • izločitveni kriterij. Župan Občine Gorišnica VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA 2. Pravna podlaga: Pravilnik o dodeljevanju enkratnih študijskih finančnih pomoči iz občinskega proračuna (Uradno glasilo slovenskih občin 09/2011) in Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07, 64/08, 3/13 in 81/16). 7. Vrednost razpoložljivih sredstev: Vrednost vseh razpoložljivih sredstev, namenjenih za enkratne študijske finančne pomoči, ki so predmet razpisa, za leto 2022 znaša 4.970,00 EUR. 6 Jožef Kokot Na podlagi 6. člena odloka o priznanjih občine Gorišnica (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 19/96) Občina Gorišnica objavlja RA Z P I S za podelitev občinskih priznanj: naziv častni občan občine Gorišnica, plaketa občine Gorišnica in listina občine Gorišnica Občina Gorišnica podeljuje priznanje: I. 1. Naziv častni občan občine Gorišnica podeljuje posamezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih življenja in dela prispeva k izjemnemu razvoju in ugledu občine. 2. Plaketa občine Gorišnica se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. 3. Listina občine Gorišnice se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za velike dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate s katerimi se organizacija izkaže in uspešno prezentira občino. VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Občina razpisuje naslednje število priznanj: pod 1.) en naziv pod 2.) eno plaketo pod 3.) eno listino II. Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata, oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini, ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja. III. Pobude za podelitev priznanj občine Gorišnica lahko dajo v pisni obliki občani, podjetja, zavodi in vse druge oblike organizacij in združenj v občini. IV. Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati na naslov Občina Gorišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica najkasneje do 16. 05. 2022. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku. OBČINA GORIŠNICA Program prireditev ob 27. občinskem prazniku občine Gorišnica od 2. 7. 2022 do 30. 7. 2022 2. 7. 2022 3. 7. 2022 9. 7. 2022 11. 7. 2022 14. 7. 2022 Otvoritev Športnega parka Dan Gasilcev Vaška olimpijada Srečanje starejših občanov Turnir v tenisu Kegljanje / Slavnostna seja/ Gorišnica teče in nordijsko hodi 15. 7. 2022 16. 7. 2022 OSREDNJA PROSLAVA Kolesarjenje po občini / Streljanje na glinaste golobe 17. 7. 2022 23. 7. 2022 30. 7. 2022 Farno žegnanje pri Sveti Marjeti Pohod po občini Spust po Dravi 7 Frida Zorli VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI 70-letnica DU Gorišnica 70-letnica društva je lep jubilej. Od leta 1952, ko je bilo društvo ustanovljeno, se je vseskozi v okviru možnosti skrbelo za aktivno in koristno preživljanje časa ter druženje članov in članic. Veliko je bilo postorjeno na področju ureditve prostorov ob gasilskem domu, kjer društvo še danes deluje. Hvaležni smo tudi občini, kjer imamo pisarni. V tem času se je menjalo veliko predsednikov in predsednic. Od leta 2010 je predsednik g. Vili Horvat. Društvo ima v letu praznovanja 415 članov in članic. Vse delo temelji na prostovoljni bazi. Izvajajo ga poverjeniki društva, ki so tudi člani UO (upravnega odbora) in so povezovalni člen med društvom in člani, saj: • člane obveščajo o dogajanju in dejavnostih v društvu, • zbirajo prijave za izlete, piknike in druženje, • obiščejo jubilante ob visokih jubilejih, bolne člane in članice ob novem letu in vse člane, ki bivajo po domovih upokojencev. Nekoč aktivni nosilci napredka si danes želimo druženja in povezovanja na različnih področjih od kulture do športa in rekreacije in tako plemenitimo svoj vsakdan. Za vse to imamo organizirane različne sekcije, kot so šahovska, kegljaška, ročnodelska, pevska, kolesarska, sekcija za ohranjanje kulturne dediščine na Dominkovi domačiji … Posebno smo ponosni na sodelovanje z občino, ki nam je zaupala skrb za urejanje znanega Naši očetje, skupina Balončki 8 kulturnega spomenika Dominkove domačije. Veliko pozornost namenjamo prostovoljstvu – sodelovanje v projektu »Starejši za višjo kakovost življenja«. Da je društvo delovno in aktivno, pa pričajo priznanja in pohvale: PLAKETA (priznanje občine Gorišnica ob 60-letnici), VELIKA PLAKETA ZDUS (ob 60-letnici). Posebno smo ponosni na POHVALO ZDUS-a društvu upokojencev Gorišnica, ki je bila podeljena v Izoli ob dnevu zveze društev upokojencev Slovenije – najbolj aktivnemu društvu za regijo Spodnje Podravje. Ob visokem jubileju 70-letnici delovanja društva bomo 4. 6. 2022 pripravili slovesnost, s katero bomo Izdelki za razstavo ročnih del že nastajajo. počastili jubilej, v nadaljevanju pa bo potekal zbor članov društva, na katerem bomo potrdili poročila o delu društva in predstavili načrte in plan dela za leto 2022. Ob tej priložnosti bodo podeljena tudi priznanja in pohvale zaslužnim članom in plakete posameznikom in organizacijam, ki so s svojim zavzetim delom in vsestransko aktivnostjo pomagali pri delu in razvoju društva. Slovesnost bomo zaključili s prijetnim druženjem. V počastitev jubileja 70-letnice društva bodo ves teden potekale razne prireditve: • razstava ročnih del, • kolesarjenje po vaseh občine Gorišnica, • šahovsko tekmovanje, • tekmovanje kegljačev. Marjan Vrtič, vodja policijskega okoliša Z željo po čisti okolici prihaja v pomladnih mesecih do čiščenja narave in posledično do kurjenja odpadkov in požiganja neočiščenih in zaraščenih kmetijskih površin. Zmotno je prepričanje, vsaj s tehnološkega vidika, da je požiganje za kmetijsko površino koristno. Pri tem je potrebno upoštevati Uredbo o sežiganju odpadkov, ki določa obvezna ravnanja, prepovedi in druge pogoje za sežiganje odpadkov, ter pogoje in ukrepe glede obratovanja naprav za sosežig odpadkov z namenom, da se preprečijo ali omejijo škodljivi učinki na okolje, zlasti onesnaževanje z emisijo snovi v zrak, tla, površinsko vodo in podzemno vodo, kolikor je to izvedljivo, in posledično na tveganje za zdravje ljudi. 10. člen uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju govori, da je pri kurjenju potrebno pravilno urediti kurišče. To uredbo je potrebno predvsem upoštevati pri kurjenju podrasti in suhe trave, saj velikokrat požar uide izven nadzora in je potrebno posredovanje gasilcev. Uredba o odpadkih določa pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter zmanjševanje celotnega vpliva uporabe naravnih virov in izboljšanje učinkovitosti uporabe naravnih virov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Z odpadki je treba ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju, ter da ravnanje zlasti: • ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali; • ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami; • ne povzroča škodljivih vplivov na območja, na katerih je predpisani poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode; • ne povzroča škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine. Odpadke je prepovedano puščati v okolju in jih odmetavati. Z njimi je treba ravnati tako, da se omogoča nadaljnje ravnanje z njimi v skladu z zahtevami Uredbe. Policisti o kršitvah pisno obvestijo inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je pristojen za nadaljnjo obravnavo prekrška. Previdno pri pokanju z možnarji in karbidom. Pred prihajajočimi velikonočnimi in prvomajskimi prazniki vas ponovno opozarjamo na varno ravnanje z možnarji. Pokanje z možnarji se izjemoma dovoljuje v času določenih praznikov, vendar se morajo upoštevati varnostna navodila. Zakon o varstvu javnega reda in miru sicer dovoljuje uporabo karbida in drugih plinskih zmesi za pokanje med določenimi prazniki, kjer je takšno pokanje že tradicija (globa za nespoštovanje teh določil znaša od 83,46 do 208,65 evrov). Mladoletnim osebam je uporaba možnarjev prepovedana, možnaristi morajo imeti certifikat ali potrdilo o usposobljenosti za streljanje z možnarji. Največ nesreč se zgodi predvsem zaradi malomarnosti odgovornih, nepazljivosti oziroma lahkomiselnosti. Zavedati se moramo, da je takšna uporaba za zdravje zelo nevarna. V policiji zato svetujemo, da vsi, ki so sicer zvesti tej tradiciji, letos še posebej pazijo na svojo varnost in varnost drugih ali se celo odpovedo pokanju, saj bi lahko poškodbe zaradi neprevidne uporabe dodatno obremenile zdravstveni sistem in posledično povečale možnosti za širjenje nalezljive bolezni covid-19. Z željo po večji varnosti vam želimo mirne praznike. 9 VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Kurjenje v naravnem okolju Špela Kokot, 7. a Odnos do hrane VESTI IZ VASI OŠ Gorišnica Slavna banana Ob robu mesta je stala majhna slaščičarna po imenu Cukrček. V njej sta delala mož Jože in žena Nataša. Slaščičarna je bila na robu preživetja. Obiskalo jo je le malo ljudi. Nekega dne pa se je v shrambi slaščičarne zgodilo nepričakovano. Sredi noči je skozi okence posijala polna luna. Ta luna pa ni bila navadna luna. Bila je čarobna. Naenkrat so iz vreč začela vstajati majhna jabolka. Začela so se pogovarjati ena čez drugo. Bila pa je v kotu še ena škatla in v tej škatli ena sama rjava banana. Tudi ona je čudežno oživela, vstala in se približala jabolki. Ta jabolka je bila najlepša izmed vseh. Bila je rdeča, ravno prav zrela in že od zunaj se je videlo, da je sočna. Banana se je po nesreči spotaknila in s tem prevrnila tudi jabolko. Obe sta se pobrali, banani je bilo še posebej nerodno. Jabolko jo je pogledalo s črnim in jeznim pogledom, kakršnega banana še ni videla. Takoj se je jabolki začela opravičevati, nakar jo je ta prekinila in se samo začela smejati. Pridružila so se ji še ostala jabolka in obkrožila ubogo banano. Vsa jabolka so si šepetala, kakšna je ta banana. Menile so, da je tako grda in rjava, da je niso mogle niti pogledati. Pogum je zbralo najlepše jabolko in se prerinilo naprej do banane. Pošteno jo je nadrlo in se iz nje norčevalo, češ, da je gospod slaščičar ne bo nikoli porabil za peko. Banani so iz oči privrele solze, spremljal jo je tudi smeh ostalih. Od sramu je stekla nazaj v kot in tam hlipala vse do jutra. Čez čas je sonce vzšlo, luna se je skrila in sadje je postalo spet samo sadje. Točno ob 9.00 je v shrambo vstopil slaščičar. Iskal je nekaj novega, nekaj izvirnega, nekaj, kar bi slaščičarno popeljalo 10 do vrha. Ko je tako stikal po shrambi, je v kotu zagledal tisto lepo jabolko. Odločil se je, da bo poskusil iz nje narediti kompot. Ampak, ko je jabolko prerezal, ga je tam čakalo nič drugega, kot pa plesniva sredica. Bil je razočaran, saj je mislil, da bo to jabolko sočno. Njeno osebnost je zagledal od zunaj, notranjosti pa ni mogel predvideti. Ko je tako izgubljeno še vedno iskal, je zagledal rjavo banano. Tudi ta je bila gnila. Hotel jo je že vreči v koš, ko se je delček olupka odvil. Takrat je v sobo zasijal največji sij. Banana je bila od znotraj zlata! Hitro je pograbil nož, jo nasekljal,dodal malo moke in čokolade in že se je v pečici pekel bananin kruh. Ravno tisti dan je v slaščičarno prispel župan sosednjega mesta. Brez da bi se slaščičar zavedal, kdo je to, mu je ponudil sveže pečen bananin kruhek. In to je spremenilo vse. Od tedaj je slaščičarna bila skorajda slavna. Vsi so prihajali samo zato, da bi pokusili specialiteto. In to je pomembno geslo: nekateri so lahko od zunaj malo drugačni, a čez čas zasijejo v najlepši luči Nič zavržene hrane Sadje, zelenjava, to je zdrava hrana. Jesti ju moramo čim več in potem energija bo odveč. Da hrane ne zavržemo, novo jed pripravimo. Pomaranče mehke stisnimo, si zdrav napoj naredimo. Koščice z jabolk vzemimo in si jih posadimo. Z mehkih breskev naredimo kompot, iz »stare« hrane lahko nastane polno dobrot. Če hrane pojedel ne boš, ne vrži je v koš! Nekateri hrane nimajo, mi pa jo vstran mečemo. To se meni prav ne zdi – pomagaš lahko tudi ti! Špela Kokot, 7. a OŠ Gorišnica Besedili sta nastali z namenom sodelovanja na literarnem natečaju Odnos do hrane, ki ga je razpisal Program Ekošola v sodelovanju s podjetjem LIDL SLovenija, pod mentorstvom učiteljice Mateje Matjašič Pevec. Naše mame, skupina Balončki Rahela Zamuda, 9. b Kje so tisti časi, ko sem hodila naokrog in videla le najlepše … Ko je vsaka stvar bila nova avantura in priložnost za zabavo … Ko sem v vseh videla le najboljše in se venomer smejala … Ko je vsaka gugalnica prinesla neizmerno veselje … Zdaj pa tavam naokrog, vsepovsod preži nevarnost. V ljudeh vidim sovraštvo in prezir. Iz ogledala me več ne opazuje nasmejano dekletce, ki je navdušeno nad novo oblekico, temveč me v oči gleda nezadovoljno dekle, ki bi spremenilo sleherno stvar na sebi. Kje so tisti časi, ko je hrana še bila užitek? Sedaj, ko gledam v krožnik si edino, kar vidim, številke. Včasih se mi zdi, da bi potrebovala čudeža očala, ki bi mi pomagala spet videti svet v barvah mavrice in ne le kot črno-belo bojno polje med mojimi mislimi in realnostjo. Sprehajam se po mestu. Izbrala sem stari del mesta, kajti tam je zmerom manj ljudi. Strah me je hoditi med ljudmi, nikoli ne vem, kaj imajo za bregom. Vsi ti nasmejani obrazi, ki me pozdravljajo, za masko skrivajo temno plat. Med hojo grem mimo pekarne. Iz nje diši po sveže pečenih rogljičkih. Mmm ... kako bi mi prijal en sam majhen rogljiček ... A ne, ne smem. Danes sploh še nisem telovadila in tudi tehtnica zadnje čase ne kaže zadovoljivih številk. In če se nisem že dovolj potolkla, grem še mimo reklam za oblačila. Na njih so vedno najpopolnejša dekleta. Ne morem si pomagati, da se ne bi primerjala z njimi, kar moje razpoloženje še zniža. Malo glasbe me bo pomirilo. Nadenem si slušalke in se medtem, ko gledam v telefon, zaletim v gospoda. “Pardon.” je vse, kar pride iz mene. Nič. Ne dobim odgovora. Vidim pa škatlico, ki je padla na tla. Brez pomisleka zakličem za njim: “ Gospod, nekaj ste izgubili!”. Še zmerom nič. “Gospod!” Nič. Že ga več ne vidim, kajti zavil je v ulico. Stečem za njim, vendar ko še sama zavijem, ugotovim, da je tam slepa ulica, gospoda pa nikjer. Odprem škatlico. V njej so očala. Vendar to ni edina stvar v škatlici. V njej je tudi listek, na katerem z velikimi tiskanimi črkami piše “POTREBUJEŠ JIH BOLJ, KOT JAZ”. Začudena sem. Ne vem, kaj naj si mislim. Ker sem radovedna, jih nadenem. Kakor da bi bila čarobna, svet spremenijo iz črnobelega v polnega barv. Ko stopim iz tihe ulice, zakorakam med ljudi, ki se mi tokrat prijazno smejijo, ko me pozdravijo. Modeli na plakatih niso nič več tako popolni, kot so bili. Pekarna je še zmeraj vabljiva, vendar me tokrat moje misli ne ustavijo. Stopim vanjo in kupim rogljiček. V moji roki je čudovit vroč rogljiček in ne številka z njegovo energijsko vrednostjo. Vrnem se domov. Ko vstopim, je tam ogledalo. Ogledalo, iz katerega me ponavadi opazuje nesrečno, nepopolno dekle, polno pomanjkljivosti. Vendar tokrat ne. Tokrat iz njega zre nasmejano dekle, popolno v svoji nepopolnosti. Ne morem verjeti! Že leta se nisem počutila tako dobro! Od tistega dne očal nisem hotela sneti. Bila so moja sanjska očala. Očala barvnega sveta. Nekega dne se spet sprehajam po starem delu mesta, pa ne zato, da bi se skrila pred pogledi, ampak zato, ker mi je všeč. Mimo pekarne in reklam ... Naenkrat se zaletim v gospoda. Očala zletijo z mojih oči. Sklonim se in jih poberem. Zastanem. Pomislim, da je to konec mojih srečnih dni in da je čas, da se vrnem v nič kaj mamljivo “realnost”. Vendar se to ne zgodi. Tudi brez očal je svet še vedno poln barv in jaz se ne počutim grozno! Očitno ne potrebujem več očal, da bi mi pokazala pravo realnost. Potrebovala sem jih le, dokler nisem spoznala, da je svet v resnici večji in lepši kot le v okvirjih mojih misli. Ker očal nisem več potrebovala, sem jih skrivaj dala v torbo ene od deklet, ki sem jo videla na ulici, s slušalkami in s povešenimi ustnicami je hodila med ljudmi. Naj ji služijo tako dobro, kot so meni … Svet je več kot le to, kar se nam plete po glavi. Svet je daleč od popolnega, a je vseeno lep, poln barv in dobrih ljudi. V njem poskušajmo najti najlepše! Verjemite, da to lahko storite tudi brez čudežnih očal, le stopiti morate izven svojih okvirjev. Zgodba je nastala z namenom sodelovanja na literarnem natečaju Moja sanjska očala, ki ga je razpisal Šolski center Rogaška Slatina, pod mentorstvom učiteljice Mateje Matjašič Pevec. Naše mame, skupina Balončki 11 VESTI IZ VASI OŠ Gorišnica Moja sanjska očala Anisa Šribar, Aleksandra Sok VESTI IZ VASI OŠ Gorišnica Pust širokih ust Pustni čas je bil letos, tako kot lani, nekoliko drugačen, a kljub temu smo ga pričakali z nasmehom in dobro voljo. Letošnje pustovanje je trajalo od 22. do 25. 2. 2022. Otroci so ustvarjali pustne maske, dekoracijo. Izdelke so razstavili v igralnici ali v skupnem prostoru. Vsaka skupina si je okrasila igralnico. Skupaj smo priredili tudi vrtčevsko povorko. Skupine so se našemljene odpravile na sprehod po okolici vrtca. Po skupinah je potekalo pustno rajanje, otroci so plesali in se zabavali. Med rajanjem so nas obiskale maske Miki miški, papagaj, korant in hudiček. Zadnji dan so nas obiskali še koranti. Z njimi smo se srečali, plesali. Vsi skupaj se že veselimo naslednjega pustovanja. 12 Maša Bezjak, 6. b Nekega dne sem prejela pismo, da sem sprejeta na čarovniško šolo Bradavičarko. Prejšnji teden pa, da sem sprejeta v sedmi razred Bradavičarke. Šolo in učitelje sem že poznala, vendar je bilo vseeno nekaj predmetov novih. Ko sem bila prvič pri kemiji, mi ni šlo najbolje. Bilo je preveč napojev in zapletenih imen. Po učenju letenja na metli, sem bila tako zadihana, da sem še komaj stala na nogah. Spomnila sem se, da je moja flaška z vodo v učilnici za kemijo. Ko sem prišla tja, sem po pomoti zagrabila napoj za nevidnost. Postala sem nevidna. Tega se nisem zavedala, dokler se nisem videla pred ogledalom. Stekla sem do učiteljice za kemijo, da bi mi pomagala, ker pa me Teja Hebar: Oh, ta ljubezen Nekoga spoznaš in že drugi dan za sogovorca ga imaš. Počasi čustva začneš gojiti in takrat mogoče se je zaljubiti. Po nekaj tednih težko je biti le prijatelj, zato naenkrat postaneš zaljubljeni pisatelj, začneš zgodbe pisati, ki drugim jih ne želiš izdati. Čez mesec fant/punca postaneš, in nekoga prvič objameš. V lepih besedah se utapljaš, ter zaljubljeno v dejanja potapljaš. ni videla, si je mislila, da jo jezi kakšen duh. Začela sem ji slediti, saj je odšla po hodniku, ki so ga nam, učencem, prepovedali. Tam so bila ogromna zaklenjena vrata. Učiteljica je Teja Hebar: Šolska Od osmih do dveh, od osmih do dveh, črke, številke so nam v očeh, ko groza med uro spremeni se v smeh. Med poukom posluša se, med odmori učiteljev ne sliši nihče. Za šolskimi mizami že rano sedimo, zjutraj zato se zgodaj zbudimo. Pri likovni rišemo, pri slovenščini pišemo, napake pri računanju hitro izbrišemo, drugim sošolcem zvezke popišemo. Nesrečno sedimo v klopeh, pred testom se vidi nam strah v očeh. Za mizami 6 ur sedimo, ob zvoncu takoj domov odhitimo. Od osmih do dveh, od osmih do dveh, včasih sedimo tudi do treh. Pesem Oh, ta ljubezen je nastala z namenom sodelovanja na literarnem natečaju Tvoj šepet 2022, ki ga je razpisala revija #najst 2022, pod mentorstvom učiteljice Mateje Matjašič Pevec. tiho vzdihnila pred njimi in odšla, jaz pa sem ostala in poskusila odkleniti vrata. Izkazalo se je, da sploh niso bila zaklenjena. Za njimi je bila pošast, ki je bila še večja od vrat, očitno je bila tam, da varuje skrivni prehod, ki je bil za njo. Tiho, da je ne zbudim, sem se odpravila do prehoda. Ker sem bolj gledala v pošast, kot tja, kamor stopam, sem pohodila palico in s tihim pokom zbudila pošast. Res je, da me ni mogla videti, je pa zelo dobro vohala. Začela je bruhati ogenj vsepovsod po sobi. Poskusila sem jo ustaviti tako, da bi jo zamrznila s čarobno palico, vendar ni delovalo. Hitro sem stekla do skrivnega prehoda in skočila vanj. Pristala sem na mehkem, odmrlem rastlinju in nekaj slame. Bila sem srečna, da sem ubežala počasti, vse do trenutka, ko so od strani začele prihajati lovke rastlin. Iz teme, ki je prihajala iz predora, se je nekaj zableščalo. Lovke so se umaknile in moj urok je popustil. Nisem vedela, kaj je bila ta blisk, zato sem se odpravila dalje po predoru, da bi ga našla. Predor je vodil le ven iz šole, bliska pa nisem našla. Vrnila sem se k pouku. Še zdaj ne vem, kaj me je rešilo, vendar sem prepričana, da bom enkrat ugotovila. Naša družina, skupina Balončki Ljubezen vedno močnejša je, ko naenkrat zalomi se. Ljubezen te žene v obup, vse besede postajajo strup. Poti nazaj ni po prepiru, težave se zlahka ne rešijo v miru, skupni trenutki postanejo orožje, lepe besede spremenijo se v grožnje. Za drugega naenkrat neznanec postaneš, v ljubezenski krog se hitro ujameš, vsi pravijo, da ljubezen kmalu postane nepredvidljiva bolezen. 13 VESTI IZ VASI OŠ Gorišnica Pošast za vrati Jurka Žohar VESTI IZ VASI OŠ Gorišnica Smučarski tečaj za predšolske otroke V mesecu marcu 2022 smo v Vrtcu Gorišnica s pomočjo smučarskega kluba Ptuj organizirali ter izvedli smučarski tečaj za predšolske otroke. Petdnevni tečaj je potekal v mesecu marcu na Arehu. Udeležilo se ga je 27 otrok iz skupine Zmajčki, Oblački, Sončki in Lunice. Namen predšolske šole smučanja je, da se otroci navadijo na smučarsko opremo in si pridobijo pomembne spretnosti za razvoj smučarskega znanja. Po zajtrku smo se z avtobusom skupaj z izkušenimi učitelji smučanja odpeljali do Areha, kjer je potekal tečaj. Za otroke je to predstavljalo novo izkušnjo in prav posebno doživetje. Veseli so bili ponovnega druženja, saj je življenje v vrtcu zaradi covida-19 potekalo v mehurčkih. Otroci so se na smučarskem poligonu spoznali z novimi oblikami gibanja. Poligon je bil opremljen s pripomočki, ki služijo tako učenju kot zabavi otrok, trak pa je omogočal otrokom samostojno vožnjo na vrh poligona. Začetniki so se naučili drseti na smučeh, voziti in zaustavljati v plužnem položaju, tisti z več smučarskega predznanja pa so se že drugi dan sami vozili in 14 pogumno zavijali po smučišču. Otroci so bili ves čas tečaja dobre volje, predvsem pa zadnji dan, ko so se po poligonu sproščeno spuščali prav vsi ter bili veseli, da jim je uspelo. Vsi otroci, ki so se udeležili tečaja, so za dosežen uspeh dobili medaljo za uspešno zaključen smučarski tečaj. Petra Šegula, Aleksandra Sok, vzgojiteljici v skupini Mehurčki Tudi mi smo umetniki ter kokoši s pravim perjem, v naslednjih dneh pa bodo nastali še piščančki iz plastenk in papirja. Starost otrok v naši skupini je od 1 do 2 let in to je njihov prvi stik z rokovanjem likovnih materialov, zato je še kako pomembno, da se seznanjajo z različnimi tehnikami in materiali. S tem razvijajo taktilne občutke, vizualno mišljenje in ob tem doživljajo veselje. VESTI IZ VASI OŠ Gorišnica Likovne dejavnosti v vrtcu so del umetnosti. Le-te otroku nudijo možnost, da konstruktivno spoznava in deluje v svojem okolju, saj je radovedno, raziskovalno in ustvarjalno bitje. Ob upoštevanju njegove razvojne stopnje in individualnega razvoja otrok postane soustvarjalec procesa, v katerem lahko sledi svojim sposobnostim, interesom ter se individualno razvija. Izkušnje na področju umetnosti so zaradi celovitosti doživljanja in ustvarjanja pomemben dejavnik uravnoteženega razvoja otroka. Tudi v naši skupini nastaja veliko otroških umetnin. Velik poudarek dajemo ustvarjanju iz odpadnega materiala. Kar nekaj časa smo izvajali sklop Spoznavamo živali, v okviru katerega smo izdelali živali na kmetiji. Urili smo se s fino motoriko in pincetnim prijemom. Tako so nastale ovce iz plastičnih vrečk in papirja, pujsi iz tulcev Naše mame, skupina Balončki 15 Vojka Havlas VESTI IZ VASI OŠ Gorišnica Dogajanje na OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju S pomladjo je zaživelo tudi dogajanje na Osnovni šoli dr. Ljudevita pivka na Ptuju. Za učence naše šole smo organizirali raznolike zanimive aktivnosti – en dan v mesecu marcu so vsi aktivno preživeli na ptujskem bowlingu, učenci posebnega programa pa so konec marca preživeli prijetno dopoldne v naravi na kmetiji s terapevtskimi konji. Naša šola sodeluje tudi v različnih Erasmus projektih. V torek, 15. marca, smo v okviru projekta GO-CAR-GO PLUS odpotovali na delovno srečanje v Tavankut v Srbijo. Gostila nas je partnerska šola OŠ Matije Gubca, kjer smo razpravljali o izzivih načrtovanja in izdelave avtomobila. Znamenitosti Tavankuta in srbske običaje sta v spremstvu mentorja spoznavala tudi dva naša učenca. Da bi opozorili, kako raznolika je naša družba, smo v ponedeljek, 21. marca, obeležili dan Downovega sindroma s pohodom z modrimi baloni. Pot nas je vodila od naše šole do Mestne hiše, kjer smo ptujsko županjo go. Nuško Gajšek presenetili s kratkim kulturnim programom. Podarili smo ji par dveh različnih nogavic, kakršne smo v znak podpore osebam z Downovim sindromom nosili tudi sami. Naša želja je, da bi imeli vsi ljudje, ne glede na potrebe, možnost vključevanja v vse vidike življenja, zato iščemo poti, da bi prav vsak lahko v polnosti uresničil svoje potenciale. Dan DS Pohod z baloni Go Car Go Go Car Go Pohod z modrimi baloni V Srbiji 16 Vita Bezdrob, 8. b in Zala Grm, 8. a Pogovor z diamantnimi maturanti Pravijo, da dober glas seže v deveto vas. In tako je tudi na OŠ Gorišnica prispela vest, da so kar trije nekdanji učenci OŠ Gorišnica (nekoč sošolci istega razreda) postali diamantni maturanti. Vsi, tako zaposleni kot učenci, ki že razumemo, kaj pomeni biti diamantni maturant, smo na tak izjemen uspeh mladih učenjakov, ki so nedolgo nazaj še bili učenci naše šole, izjemno ponosni in obenem tudi radovedni, kakšen je recept (v kolikor seveda ni skrivnost), kako priti do takega častitljivega uspeha. Ker zaradi trenutne situacije v živo nismo uspeli poklepetati, smo z Evo in Žanom vzpostavili stik na daljavo. Z veseljem sta odgovorila na naša vprašanja, za kar smo jima seveda izjemno hvaležni. Njune izkušnje in nasvete, ki sta jih delila z nami, z velikim veseljem predstavljamo tudi Vam! Še pred nekaj leti sta bila učenca OŠ Gorišnica. Kakšni spomini so vama ostali na našo šolo? Eva: Sploh ne morem verjeti, kako hitro so minila ta štiri leta odkar sem izstopila iz osnovne šole. Nanjo so mi ostali samo lepi spomini. Zelo dobro se spominjam šolskih Žan, Eva in Vidal na sprejemu pri predsedniku države na Brdu pri Kranju (foto: Nataša Kokot) izletov, športnih dni, proslav, različnih tekmovanj, na katerih sem sodelovala, odličnih sošolcev in sošolk in učiteljev. Žan: Res je, drži. Sem Žan Matjašič, star 20 let in gluh ter sem del generacije, ki je v šolske klopi OŠ Gorišnica nazadnje sedla junija 2017. Na osnovno šolo, sošolke, sošolce, učitelje in druge delavce imam zelo lepe spomine, ki se jih rade volje spominjam, še posebej pa tistih, kjer smo se vsi dobro nasmejali. Ali je bila odločitev, kam po osnovni šoli težka? Eva: Odločitev, kam naj se vpišem v srednjo šolo, je bila zame zelo težka. Odločala sem se med Srednjo zdravstveno šolo Maribor in Gimnazijo Ptuj. Do zadnjega trenutka sem bila v dvomih in se na koncu le odločila, da se vpišem v zdravstveno šolo zaradi želje postati diplomirana babica. Žan: Izbira srednje šole zna biti že sama po sebi zahtevna in pomembna odločitev, ki nam kroji dobršen del življenja, nas usmeri na poklicno pot. Sam sem bil kar razdvojen med več programi srednjih šol. Po tehtnem premisleku in razčlenitvi mojih želja sem se odločil za program aranžerski tehnik na Ekonomski šoli (zdaj ŠETK), na ptujskem Eva Čagran (foto: osebni arhiv) šolskem centru. Je kateri izmed vaju kdaj obžaloval svojo odločitev glede izbire srednje šole? Eva: Svoje odločitve o vpisu nisem nikoli obžalovala, sem se pa na začetku spraševala, ali sem se odločila prav. Vedela sem, kaj je moj cilj po srednji šoli, zato je bila poklicna šola pravilna izbira in tudi dobra odskočna deska za študij. Žan: Svoje odločitve nikoli nisem in ne bom obžaloval. Srednja šola mi je dala še več novih znanj, nove prijatelje, zgodbe, zanimive dogodivščine, ki so se nam pripetile tako v šoli kot na ekskurzijah v Sloveniji in tujini. Če primerjamo osnovno in srednjo šolo, v čem je bistvena razlika? Eva: Največja razlika je zagotovo to, da smo v srednji šoli s poukom pričenjali že ob sedmih zjutraj. Potem pa je na srednji šoli bila še praksa, ki je bila zelo zanimiva, dobili smo tudi svoje uniforme za praktični pouk. Lahko bi rekla, da je v srednji šoli količina snovi malenkost večja, in urnik kakšno leto, še posebej v prvem letniku, bolj natrpan, vendar smo vsi ujeli nov ritem in se nanj privadili. Žan: Definitivno je največja razlika šolsko okolje oz. kraj izobraževanja. V osnovni šoli imamo sošolce iz Žan na sprejemu pri predsedniku države (foto: osebni arhiv) 17 VESTI IZ VASI OŠ Gorišnica Eva Čagran, Žan Matjašič in Vidal Farasin – ponos naše šole! VESTI IZ VASI OŠ Gorišnica domačega kraja, med tem ko pa sošolci v srednjih šolah prihajajo iz širše regije, če ne celo iz drugega konca države ali tujine. Takrat dobimo tudi več možnosti za sklepanje novih prijateljstev in pridobivanje izkušenj, znanj. Način ocenjevanja pa je skoraj identičen osnovnošolskemu, tako da ni nek bav-bav. Koliko truda je bilo vloženega v ta uspeh – postati diamantni maturant oz. maturantka? Eva: Nikoli se mi ni zdelo, da za šolske obveznosti vlagam pretirano dosti truda. Dobro sem poslušala pri vseh šolskih urah in od tam odnesla tudi največ znanja, potem pa sem pred testi samo utrdila in ponovila svoje znanje. V četrtem letniku smo pri maturitetnih predmetih skozi vse leto ponavljali snov za nazaj, tako da mi tik pred maturo ni ostalo preveč dodatnega dela. Žan: Vsekakor se je za ta uspeh bilo potrebno učiti. Z delovnimi navadami, sprotnim delom, dobro voljo ter zaupanjem vase se vedno doseže dobre rezultate. S tem receptom je tudi meni uspelo. Si pričakoval/-a tak uspeh? Eva: Pred maturo nisem imela cilja in želje postati diamantna maturantka. Moj cilj je bil le osvojiti dovolj točk za študij, omejitev pa je bila tudi dokaj visoka. Ko sem maturo odpisala, sem imela zelo dober občutek, vendar ne morem reči, da sem pričakovala čisto vse točke. Žan: Z rezultati poklicne mature se po opravljenih obveznostih nisem posebej ubadal, ker sem vedel, da uspeh ne bo slab, a me je zelo presenetilo, ko sem izvedel rezultate, ki so pokazali najvišje ocene. Res sem rabil nekaj časa, da sem vse skupaj dojel, ker enostavno nisem pričakoval tako zavidljivih uspehov. Kako, kdaj in koliko časa si se učil/-a? Eva: Kot sem že rekla, za maturo sem se pričela učiti ob vstopu v prvi letnik, saj pri maturitetnih predmetih pride v poštev zanje iz 18 vseh štirih let. Pri vseh predmetih sem bila dosledna in se snov pred testi temeljito naučila. V četrtem letniku smo v šoli skupaj ponavljali snov za nazaj, zadnji mesec pred maturo sem ponavljala stvari, za katere sem bila manj prepričana, da jih obvladam. Žan: Največ učenja oz. ponavljanja snovi je bilo iz lastnih zapiskov, ki sem si jih beležil tekom šolskih ur in raznih projektov in priznam, da sem tudi kdaj pokukal v kateri osnovnošolski zvezek. Večina časa v četrtem letniku je bila namenjena intenzivnim pripravam na maturo, še posebej v mesecu aprilu in maju. Čeprav sem tretji in četrti letnik skorajda v celoti obiskoval skozi računalniški zaslon in aplikacijo Zoom, sem se potrudil, da sem čim več sodeloval in usvajal nova znanja. Si se za to moral/-a čemu odreči? Eva: Kljub temu, da sem imela ves čas lepe ocene, nisem imela občutka, da sem prikrajšana za ostale aktivnosti. Ob šoli sem v drugem in tretjem letniku trenirala atletiko, ko pa je prišla karantena, sem se začela ukvarjati z jogo. Vedno sem imela čas za druženje s prijatelji, tek na prostem, za gledanje filmov in serij na Netflixu. Žan: Pretiranega odrekanja tekom šolanja ni nikoli bilo, tudi v četrtem letniku ne. Vedno sem si vedel razporediti čas, kdaj katero dejavnost opraviti v ustreznem časovnem roku. Čas zase sem vedno našel, še največ pa v četrtem letniku, ko čas sem namenil športnim aktivnostim. Preživet čas v naravi me je tekom mature pomirjal in mi dajal priložnosti za zbistritev misli pred maturitetnimi izpiti. Kdo te je pri tem podpiral? Eva: Ves čas sem imela podporo družine in najboljših prijateljic, za kar sem jim zelo hvaležna. Včasih, ko sem imela občutek, da mi kaj ne bo uspelo, so me vedno podprli z vzpodbudnimi besedami in mi vlili moč za nove izzive. Žan: Tekom šolanja sem bil vedno deležen podpore s strani družine, sošolk, bližnjih in daljnih prijateljev. Vsaka dobra želja in podpora so mi vlivali dodatno moč za doseganje zastavljenih ciljev. Koliko ti pomeni ta uspeh? Si nanj ponosen/-a? Eva: Ta uspeh je nagrada za moje delo skozi vsa štiri leta in hkrati tudi potrditev, da sem se stvari dobro naučila in odnesla dosti znanja. Nanj sem zelo ponosna, ampak vem, da se je treba učiti skozi celo življenje, zato sem ga že nekako odmislila in hitim novim znanjem naproti. Žan: Uspešno zaključena poklicna matura je le del uspehov, ki sem jih že nanizal v življenju, vsak dosežen cilj je uspeh, najsi pozitiven ali negativen. Na uspeh na poklicni maturi in s tem pridobljen naziv Diamantni maturant sem ponosen, saj kaže na to, da je z vztrajnostjo in željo po pridobivanju novega znanja moč doseči izjemne rezultate. Imaš že načrte za prihodnost – kje nadaljevati šolanje, kje se zaposliti …? Eva: Trenutno že nadaljujem šolanje, in sicer na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, smer babištvo. Če bom to šolanje uspešno zaključila, se imam namen zaposliti, vendar se bom zaenkrat pustila presenetiti, na kakšno delovno mesto me bo odnesla pot. Žan: Trenutno šolanje nadaljujem na Višji strokovni šoli za oblikovanje in les v Mariboru, študijski program Oblikovanje materialov – les. Moj študij je povezan z naravnimi materiali, tehniko ter likovno umetnostjo, katerih temelje sem začel graditi že v osnovni šoli in nadgrajeval v srednji. O zaposlitvi še pretirano ne razmišljam, menim pa, da bom tekom študija dobil kakšno super ponudbo za delo, ali pa celo idejo za samostojno dejavnost. S svojim dosežkom sta nekaterim učencem postala vzor. Kaj bi jim Eva Čagran (foto: osebni arhiv) sporočila? Imata morda kak nasvet, kako se pride do takega uspeha? Eva: Vsem, ki so prebrali moje odgovore, bi rada sporočila, da ni vedno čisto vse teklo gladko. Sem se sekirala, bila dvomih, včasih se je nabralo veliko ocenjevanj in ni bilo videti konca, včasih je bilo treba iti bolj pozno spat in se bolj zgodaj zbuditi, ampak, če sem se kaj naučila, sem se zagotovo to, da se z vztrajnostjo in vero vase na koncu vedno vse dobro izide. Ko sem bila kdaj pred večjo oviro, sem se vedno spomnila stavka ene izmed profesoric na srednji šoli, ki se glasi: »Kar me ne ubije, me naredi močnejšo«. Žan: Dragi učenci, dobro se zavedam, da smo starejši lahko izjemen vzor mladim, zato se mi zdi še toliko bolj pomembno, da slišite zgodbe različnih ljudi. Jaz vam želim, da uresničite svoje zadane cilje, vztrajate v težkih trenutkih, da verjamete in zaupate vase, da odkrijete strasti, najdete ljudi, ki vas bodo imeli radi ter vas spoštovali v kakršnikoli situaciji se boste nahajali. Važno je tudi, da se ne odrekate preveč sebi in se imate radi, kakršni ste, kajti le tako boste našli pravo pot do izpolnitve svojih zadanih življenjskih ciljev in sanj. Obema iskrena hvala, da sta bila pripravljena poklepetati z nama, pa čeprav na daljavo. Tudi v prihodnje vama želiva, da uspeta doseči zastavljene cilje ali pa jih morda celo preseči, kot sta jih tokrat na maturi. OPOMBA: Prispevek je nastal decembra 2021 pod mentorstvom učiteljice Mateje Matjašič Pevec za šolski časopis Iskrice iz Gorišnice. Anej Čurin Prapotnik, perspektivni mladi športnik Moj brat Anej je atlet, star komaj 18 let, ki kljub svoji mladosti dosega izjemne rezultate. Že kot otrok je bil izjemno vztrajen in tako je tudi še danes. Verjame, da z vztrajnostjo in trdim delo lahko uresničiš mariskatere sanje. Anej, si se že kot otrok ukvarjal s športom? Že od 1. razreda pa vse do 9. razreda sem treniral nogomet. Zadnja štiri leta osnovne šole sem se udeleževal šolskih atletskih tekmovanj, v začetku 1. letnika pa sem začel trenirati atletiko. Kolikokrat na teden imaš trening? Dvakrat na teden imam trening zjutraj in popoldne, ostale dni, razen nedelje, pa popoldne, po šoli. Kako dolgo traja tvoj običajen trening? Od 3 do 4 ure. Kdo te pri atletiki spodbuja? Pri atletiki me spodbuja družina, sorodniki, pa tudi punca Nina, prijatelji in trener Gorazd Rajher. Imaš poleg atletike še kakšne hobije? Igram bobne, kitaro, bas kitaro, grem na sprehod in se družim s prijatelji. Kakšni so tvoji cilji? Letošnji največji cilj, ki sem si ga zastavil, je uvrstitev na svetovno mladinsko prvenstvo v mestu Cali v Kolumbiji. Kateri so tvoji največji dosežki pri atletiki? Moji največji dosežek do zdaj je nov državni mladinski rekord na 60 m in osvojitev naslova balkanskega prvaka. Ali imaš kakšnega vzornika? Moj vzornik je Usain Bolt. Za konec nam še povej, kje se vidiš v prihodnosti. V prihodnosti si želim nastopiti na olimpijskih igrah. Z bratom Anejem sem se na pobudo ge. Nikoline Zorli in učiteljice Mateje M. Pevec pogovarjala in pripravila intervju ponosna sestra, Ana. 19 VESTI IZ VASI OŠ Gorišnica Ana Čurin Prapotnik, 7. a Marta T. Ranfl VESTI IZ VASI ŠPORT RD Moškanjci - Gorišnica Jesenski del tekmovanja je članska ekipa RD Moškanjci Gorišnica začela z odliko. Dobre igre so bile odlično sprejete tudi pri gledalcih, ki jih je bilo iz tekme v tekmo več. Koronavirus je krojil treninge in tekme. Tekme so bile prestavljane, zato je bilo potrebno iskati nadomestne termine. Po Novem letu je prišlo v ekipi do krize – zaradi poškodb, okužb s koronavirusom in drugih bolezni. Ekipa, ki je veliko obetala, se je z gostovanj – Črnomelj, Železniki – vračala s sklonjeno glavo. Nihanja v formi in igri so sicer del vsakega športa. Najlepše so tekme z enakovrednimi nasprotniki, prijetno je igrati z močnejšimi, najtežje pa proti kvalitetno šibkejšim. Po ponovni vrnitvi v 1. B DRL je pred zaključkom še 6 kol. Ekipo še čakajo gostovanja v Krškem, Naši očetje, skupina Balončki 20 Hrastniku in Radovljici, doma bodo gostili Krko Novo mesto, RK Črnomelj in RK Pekarna Pečjak Škofljica. Ker sta med sezono izstopila dva kluba, predvidoma v nižjo ligo ne bo izpadla nobena ekipa. Še vedno pa je neznanka, kakšni bosta bilanca in organizacija tekmovanja v novi sezoni – imamo samo predviden scenarij. Koronačas bo krojil šport, podražitve so se dotaknile vsakega posameznika. Hvala vsem, ki prisluhnete in pomagate po svojih močeh. Tudi pri treningih mlajših selekcij se je koronakriza močno odrazila. Zaradi ukrepov, ki niso dovoljevali športnega udejstvovanja, so se zmanjšale motorične sposobnosti. Zraven članske ekipe trenirajo še naslednje selekcije: - Selekcija kadetov, ki se meri z vrstniki s cele Slovenije. Številčno šibki so se z ekipami Hrastnika, Radovljice in Maribora uvrstili na zaključni del tekmovanja. - Starejši dečki A, ki tekmujejo v ligi VZHOD, trenirajo trikrat tedensko in napredujejo v rokometnem znanju. - Mlajši dečki in deklice A, ki trenirajo trikrat tedensko in se merijo z vrstniki z bližnjih klubov. - Mini rokomet, kjer najmlajši rokomet spoznavajo skozi igro, vaje motorike in gibalnih sposobnosti. Ljubitelji rokometa vabljeni v dvorano – ob spoštovanju aktualnih ukrepov – da s svojo prisotnostjo vzpodbujate domačo ekipo in uživate v športu. Tekme se snemajo in prenašajo preko Facebooka RD Moškanjci Gorišnica. Sonja Golc, PRJ HALO, vodilni partner LAS Haloze Člani Lokalne akcijske skupine Haloze (LAS Haloze) so na volilni skupščini v Podlehniku, 15.3.2022 izvolili nove člane organov LAS Haloze. Starim članom v organih LAS Haloze se zahvaljujemo za odlično sodelovanje, novim pa čestitamo in se nadejamo uspešnega skupnega dela. Novi predsednik je Brane Kolednik. V upravni odbor so bili izvoljeni: Matic Šinkovec (Občina Majšperk), Evelin Makoter Jabločnik (Občina Zavrč) in Nina Lozinšek (Občina Podlehnik) iz javnega sektorja; Ivan Kramer (Vinogradništvo Kramer, Videm pri Ptuju), Franc Mlakar (Franc Mlakar s.p., Podlehnik) in Jožef Šmigoc (Vinarska zadruga Haloze z.o.o., so.p., Videm pri Ptuju) iz ekonomskega sektorja in Brane Kolednik (Športna zveza Občine Videm, Videm pri Ptuju), Gorazd Šeruga (posameznik, Podlehnik) in Stanislav Brodnjak (posameznik, Cirkulane) iz zasebnega sektorja. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Ana Petrovič (Občina Cirkulane)članica, Aleksandra Žuran (Občina Gorišnica)- nadomestna članica iz javnega sektorja; Mateja Težak (Haložanka d.o.o., Zavrč)- članica, Tanja Leskovar (Eventa Tanja Leskovar s.p., Majšperk)- nadomestna članica iz ekonomskega sektorja in Anton Bratušek (Turistično društvo Cirkulane)- član, Lidija Domjan (Turistično društvo Zavrč)- nadomestna članica iz zasebnega sektorja. V letu 2022 so pred vsemi člani Lokalne akcijske skupine Haloze, ki deluje na območju občin Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk, veliki izzivi. Potrebno je uspešno zaključiti programsko obdobje 2014-2020, ki je bilo za kmetijski del podaljšano za dve leti, za regionalni del pa gre po vse po zastavljenih rokih. Predvsem pa bo potrebno oblikovati novo Lokalno razvojno strategijo območja LAS Haloze (strategija) do leta 2027. Strategija je pomemben dokument za območje, saj je osnova za prijavo projektov in črpanje sredstev v prihodnjem obdobju. Pri pripravi strategije morajo sodelovati člani iz vseh sektorjev enakopravno: javni (občine, javni zavodi, ipd.), ekonomski (podjetniki, podjetja, večje kmetije, ipd.) in zasebni (društva, zasebni zavodi, manjše kmetije, posamezniki, ipd.). Za pripravo strategije bodo organizirane delavnice po celotnem območju LAS Haloze, vabimo vas, da se odzovete in pridete na delavnice ter na ta način prispevate k skupnemu razvoju območja. Vse pomembne informacije za tekoče delovanje LAS Haloze, kot tudi za pripravo na prihodnje programsko obdobje so objavljene na spletni strani LAS Haloze https:// www.haloze.org/. Člani LAS Haloze in drugi, ki so se prijavili na naše novice, jih prejemajo tudi po e-pošti. Pomembnejša vabila in informacije pa so objavljene tudi na spletnih straneh vseh v LAS Haloze vključenih občin. Če se želite včlaniti v LAS Haloze, najdete pristopno izjavo na https:// www.haloze.org/, lahko pošljete e-pošto na las.haloze@halo.si, ali pokličete na 02 795 32 00. Novoizvoljeni organi LAS Naše mame, skupina Balončki 21 VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Na skupščini izvolili nove člane organov LAS Haloze Bojan Vozlič, predsednik PGD Zamušani Pustovanje v Zamušanih VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Tako, kot je to zadnja tri leta v vasi Zamušani že tradicija, je etnografska sekcija Prostovoljnega gasilskega društva Zamušani organizirala pustno povorko po vasi Zamušani. Pustni čas smo člani društva začeli s kurentovim skokom. 03. 02. ob polnoči smo v središču vasi pri gasilskem domu domači kurenti zaplesali okoli ognja in z zvoki zvoncev naznanili, da v vas prihaja peti letni čas – pust. Pridružili so se nam tudi naši pokači z biči, ki so točno ob polnoči dali znak za začetek. Pustovanje s povorko po vasi je bilo na lepo sončno nedeljo, 27. 2. 2022. Lepo vreme in druženja željni vaščani so botrovali, da 22 je v povorki po vasi sodelovalo preko 150 nastopajočih. Povorka je na pot krenila na začetku vasi pri Ivanu Mesarcu. Tradicionalno so bili na začetku povorke člani domače etnografske sekcije pokači, kurenti in hudiči. Letos se nam je pridružila nova maska baba deda nosi, ki smo jo domači člani društva izdelali sami. Prisostvovali so še klovni iz brega, domači cigani, štorklje iz Podžlaka, skupina zamušanskih putarjev, skupina podgorskih ciganov in pustna skupina iz Moškanjcev. Povorka se je pomikala po celi vasi. Pri vsaki hiši so nas pričakali navdušeni domačini, ki so nas toplo sprejeli na svoja dvorišča in nas pogostili s krofi in ostalimi dobrotami. Končali smo na domačiji Pintarič, kjer se je velika množica mask in ostalih vaščanov zabavala pozno v noč. Ob tej priložnosti bi se v imenu PGD Zamušani in v imenu vaškega odbora Zamušani zahvalil vsem vaščanom naše vasi za res lep sprejem. Veseli nas, da so pustovanje vzeli za svojo. Velika zahvala gre tudi vsem nastopajočim domačim maskam in vsem gostom, ki smo za en dan dosegli, da je se je vas Zamušani družila, zabavala, in da smo za trenutek pozabili na skrbi in težave današnjega časa. Na koncu pa še to, komaj čakamo pustovanje 2023. Matea Brečko Vseslovensko petje s srci VSESLOVENSKO PETJE S SRCI - NAVODILA KDAJ? V soboto, 23. aprila med 10. in 11. uro. KDO? Vabljeni VSI. KJE? Pojemo DOMA, na balkonih, na delovnem mestu, v avtomobilu, šolah, vrtcih, na zelenih javnih površinah, okoliških hribih, v parkih, okoli gradov, cerkva, kapelic … KJERKOLI. Predlogi za organizirano petje za naša največja mesta: • Ljubljana: park Tivoli vse do Rožnika, pot na grad, obrežje Ljubljanice … • Maribor: Slomškov drevored, Kalvarija, pot na Piramido, parki, Rotovški trg … • Celje: obrežje Savinje … KAKO? Pripravljen je izbor treh skupnih pesmi na kanalu YouTube »Vseslovensko petje s srci 2022«. Skupne so: Himna, Lipa zelenela je in Poj mi pesem. Ostale pesmi si izberite po lastnem izboru ali pojete svoje pesmi. Povezavi sledite tukaj. • Pevci, glasbeniki in kulturna društva povabite svoje sledilce in člane in skupaj zapojte najprej nekaj pesmi iz seznama, nato svoje najljubše pesmi po lastnem izboru. • Vsi ostali posamezniki zapojte kjerkoli se nahajate, doma v krogu družine, s prijatelji in sosedi, v bolnici, na delovnem ali javnem mestu. • Šole in vrtci dogodek letos organizirate že v petek, 22. 4. 2022 med 10. in 11. uro. V soboto se otroci, učenci in dijaki priključijo prepevanju v svojem okolju. • Posnemite sebe ali druščino in objavite posnetek v medijih. Naj se širi pozitiven glas od nas. Priporočene pesmi za dogodek Vseslovensko petje s srci, 23.april med 10. in 11. uro. Primerne za vrtce, šole in petje na prostem. Al me boš kaj rada imela Barčica po mrju plava Čuk se je oženil Dekle je po vodo šla En hribček bom kupil Jaz pa pojdem na Gorenjsko Jutri bo v Celovcu smenj Kako se polžeku mudi Kje so tiste stezice Kolkr kapljic tolko let ... Lepa Anka kolo vodi Marko skače Lisička je prav zvita zver Moj očka ima konjkička dva Moja dekle je še mlada Na planincah sončece sije Ob bistrem potoku je mlin Pastirica kravce pase Po Koroškem po Kranjskem že ajda zori Po jezeru blizTriglava Posekaj fantič smrečico Regiment po cesti gre Sijaj, sijaj, sončece Škrjanček poje žvrgoli Šmentana muha Terzinka Tri tičice, tri tičice so morje obletele Zaplula je barčica moja Žabe svatbo so imele Dušica Kunaver 23 VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Drage Slovenke in Slovenci, pridružite se nam že peto leto zapored v skupnem projektu »Vseslovensko petje s srci» na dan zaščitnika Sv. Jurija, ki po naši tradiciji prinaša pomlad, obilje in zdravje v družino. Skupaj bomo peli slovenske pesmi v soboto, 23. aprila med 10. in 11. uro. Ljudje smo tisti, ki nosimo kulturo v sebi. S petjem naših pesmi se povežemo med seboj in se priklonimo našim prednikom, kulturi, jeziku in tradiciji. Pesem nas je povezovala v najtežjih trenutkih naše zgodovine, saj je znanstveno dokazano, da ima pozitivne učinke na naše psihofizično stanje. Zato uporabimo svoj glas, da prebudimo v nas čustva radosti, povezanosti in ljubezni. Prikličimo spomin na to, kdo smo. Povežimo se v zvočno zaveso in na navidezni oder stopimo vsi vse generacije, vsi družbeni sloji doma in po svetu s posluhom ali brez, in to kjerkoli. Obvestite prijatelje, znance, sosede in spletimo mrežo, ki bo prepletena z energijo naših src. Povežimo se v skupni misli in se skupaj uglasimo na frekvenco ljubezni! Pobudnica projekta: Matea Brečko, tel: 040 974 254 Elektronski naslov: vseslovenskopetje@gmail.com, FB stran: Vseslovensko petje s srci, Spletna stran: https://www. vseslovenskopetje.si/ Projekt podpirajo: Zavod Republike Slovenije za šolstvo (2020, 2021) Ministrstvo za kulturo (2018, 2020, 2021) Državni zbor (2021) Državni svet (2021) Leta 2019 je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja, leta 2020 pa pod častnim pokroviteljstvom predsednika vlade Marjana Šarca. Jelka Sužnik VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI V Muretincih veliko ustvarjamo, zato nam nikoli ni dolgčas V Muretincih trenutno biva 119 stanovalcev, veliko je obolelih za dg. demenca, za katere izvajamo z velikim občutkom nov koncept dela, program osebnega spremljanja, kar pomeni, da jih čim manj oviramo in čim bolj spodbujamo, motiviramo, da tisto kar zmorejo še vedno opravijo sami. Druga večja skupina so stanovalci v posebni obliki varstva, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, zmerne motnje v duševnem razvoju, kombinacijo motenj ter poškodbe glave. Pri več stanovalcih je prisoten sindrom odvisnosti od alkohola ali poškodbe možganov zaradi uživanja alkohola. Pri teh posameznikih so prisotne tudi druge duševne in vedenjske motnje zaradi dolgoletnega uživanja alkohola. Pri teh osebah je potrebno nenehno usmerjanje in korigiranje njihovega vedenja, kar vključuje tudi obravnavo agresivnega vedenja. Ti stanovalci so praviloma vsi pokretni in zmorejo poskrbeti zase“. Manjše število stanovalcev je tistih, ki so v splošni obliki varstva in so tako rekoč zaradi zdravstvenih ali socialnih razlogov izbrali bivanje v instituciji. Zaradi povečanja števila mest v enoti Juršinci trenutno sprejemi v Dom potekajo z manjšimi čakalnimi dobami ali celo brez. 24 S pridobitvijo dodatnih mest v novi enoti Doma v Žabjaku, katere gradnja se bo v kratkem pričela pa bo prostor namenjen tudi začasnim sprejemom skozi vse leto. Le ti bodo v prvi vrsti namenjeni vsem, ki doma skrbite za starejše ali invalidne osebe in težko organizirate odhod na koriščenje dopusta, ki si ga še posebej zaslužite. Mnogi prav zaradi tega ne morejo na dopust tudi več let. Enoto Muretinci odlikuje velik, ograjen, vedno lepo urejen park, ki stanovalce in obiskovalce vabi na sprehod skozi vse leto. Tam so svoj življenjski prostor dobile tudi domske živali, ki jih vključujemo z namenom, da čim bolj ublažimo prehod od doma v Dom, saj je večina stanovalcev imela doma kakšnega hišnega ljubljenčka. Da je življenje vseh karseda kakovostno se zanje dnevno organizirajo prosto časovne in terapevtske aktivnosti, ki jim omogočajo izbiro in vključitev prav tam, kjer posamezniku najbolj odgovarja. V vseh letnih časih in pred vsemi prazniki se stanovalce še posebej motivira za izdelovanje različnih dekoracij in tudi drugih izdelkov, ki so namenjeni okraševanjem etaž in prodaji, po simboličnih cenah. Zato vabimo tudi vse občane lokalne skupnosti, da se kdaj ustavite v naši enoti in pogledate izdelke stanovalcev v recepciji, morda kakšnega tudi kupite. S prodajo izdelkov skrbimo za nakup materialov, ki se v takih delavnicah potrebujejo, veliko vsega recikliramo in zbiramo vsi zaposleni, tudi v svojem prostem času. Nekaj zadnjih izdelkov vam predstavljamo v prispevku. V lokalni skupnosti skrbimo za dostavo kosil na dom, tistim, ki kuhanja več ne zmorejo, oz. jim le to predstavlja napor. Trenutno je cena kosila z dostavo 5.77€. Če je kosilo dietno je dražje za 1€. Kosila dostavljamo vse dni v tednu. Menažne posode zagotavljamo v Domu in lahko povemo, da trenutno dostavljamo kosilo na dom 9 uporabnikom storitve. Končno se obdobje covid okužb nekoliko umirja, zato se ponovno odpirajo vse utečene aktivnosti, ki so namenjene stanovalcem, svojcem in tudi drugim. Tako bo ponovno organizirana tudi skupina za svojce, ki poteka vsak prvi četrtek v mesecu ob 16.30, v paviljonu enote. V skupini je prostor za pogovor, razbremenjevanje vseh, ki imajo izkušnjo oskrbe osebe z dg. demenca v Domu ali doma. Mnogi so v stiski, saj težko najdejo sogovornika, ki jih razume, ki jim lahko podeli svojo izkušnjo, Vsako soboto v paviljonu poteka maša ob 9.30, ki jo vodita Markovški ali Završki župnik in se je lahko po daljši prekinitvi ponovno udeležijo tudi starejši, ki še živijo na svojih domovih. Vsi skupaj si najbolj želimo, da se obdobje Covid okužb ne vrne, da se zaključi, saj je delo z upoštevanjem vseh zaščitnih ukrepov še težje, dodatno nas obremenjuje s strahom, da okužbe ne vnesemo ali odnesemo. Takšne stiske doživljajo tudi stanovalci in svojci, ki nas zaradi nošenja mask še težje razumejo in slišijo. 25 VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI svojo dobro prakso. Skupina je namenjena tudi vsem, ki se sami srečujejo s prvimi znaki bolezni in ne poznajo vseh možnosti za iskanje pomoči in rešitev. V enoti prav zato deluje tudi Demenci prijazna točka, v sodelovanju z društvom Spominčica Alzheimer Slovenija. Nada Goljaš VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Dosežki Društva šola zdravja v letu 2021 Društvo Šola zdravja se pripravlja na redni letni zbor članov, ki ga bodo že tretje leto opravili delno po skupinah, ker so epidemiološke omejitve in ukrepi še vedno prisotni. Gradivo so že poslali vodjem skupin, ki bodo v času od 25. marca do 16. aprila izvedli delni zbor članov v svojih skupinah. Tudi javno bi radi poudarili dosežke, ki so jih dosegli kljub večmesečnemu omejenemu gibanju, ki je posledica ukrepov stroke za zajezitev epidemije Covid-19. Ustanovili so 25 novih skupin, trenutno so prisotni v 89 slovenskih občinah. V letu 2021 se je včlanilo 681 novih članov, (skupaj 4410 članov na dan 17. 3. 2022). Zaradi izrednih razmer Covid-19 in prepovedi druženja, so v spomladanskih mesecih leta 2021 ponovno imeli prepoved izvajanja jutranje telovadbe na prostem. Zato so v času od januarja do aprila 2021. organizirali jutranjo vadbo “1000 gibov” preko Zooma. Jeseni, od 8. novembra dalje, so ponovno organizirali jutranjo vadbo “1000 gibov” prek Zoom aplikacije, ker je bil s strani vlade določen pogoj PCT za udeležbo na vadbi in pojava novih nalezljivih različic korona virusa (delta, omikron). Vsak delovnik ob 8. uri sta vadbo preko Zooma vodila kineziologa Eva Jeza in David Domjanič V letu 2021 so skupno izvedli 113 zoom vadb “1000 gibov” s skupnim številom udeležencev 6.490. Povezava do telovadbe preko Zooma je bila javno dostopna tako njihovim članom kot vsem zainteresiranim, saj gre za društvo s statusom humanitarne organizacije. Preko Zoom aplikacije so v popoldanskem terminu od 18. 1. - 3. 3. 2021, dvakrat tedensko izvajali dodatne vaje za moč, povezava pa je bila tudi javno dostopna. Vaje je vodila kineziologinja Eva Jeza. Vse dodatne vaje za moč so posneli in posnetke objavili na YouTube kanalu Društva Šola zdravja. Aprila 2021 so za svoje člane pripravili Priročnik z dodatnimi vajami za moč v nakladi 1500 izvodov, ki ga je pripravila Eva Jeza, mag. kineziologije. Preko projekta “Usposabljam.se” Zavoda za zaposlovanje, so na usposabljanju imeli 3 diplomante kinezi- 26 ologije, ki so tri mesece obiskovali in telovadili s skupinami na Štajerskem. Projekt je bil financiran iz sredstev EU in se je izvajal od 15. februarja do 15. maja 2021. Z mladimi kineziologi društvo sodeluje tudi po zaključenem usposabljanju (zunanji strokovni sodelavci društva). Ob svetovnem dnevu zdravja so v aprilu, skupaj s Stičiščem Središčem (Zavod Nefix), izvedli akcijo telovadbe na delovnem mestu Mala gibalna malica. Akcija je trajala od 12. - 23. aprila, vsak delovnik, 3x na dan po 10 min. Vaje so izvajali zgoraj omenjeni diplomanti kineziologije. Od 22. aprila do 23. julija je po Sloveniji potovala Slovenska olimpijska bakla. Kar nekaj skupin Šole zdravja je spremljalo slovensko olimpijsko baklo na poti po Sloveniji (Domžale, Mengeš, Medvode, Sevnica, Krško, Šmartno pri Litiji, Mirna Peč). V juniju 2021 so začeli izvajati nov projekt “Dihamo z naravo”, ki je sofinanciran iz sredstev javnega razpisa Ministrstva za zdravje za sofinanciranje programov neposredne pomoči, svetovanja in oskrbe ranljivih, ogroženih oseb, ki jih izvajajo humanitarne organizacije v letu 2021 in 2022. Vadba “Dihamo z naravo” se je izvajala od junija do oktobra 2021 na 18. različnih lokacijah po Sloveniji v popoldanskem času enkrat tedensko po 90 minut. V poletnih mesecih leta 2021 so v sodelovanju s Termami Krka začeli z organiziranjem Družabno-rekreativno-izobraževalnih tednov. Organizirali so tri termina (julija, avgusta in oktobra), ki so potekali v Hotelu Šport na Otočcu. Pripravili so pester program, v katerem se je kaj zanimivega našlo prav za vsakogar. Poleg jutranje telovadbe “1000 gibov”, nordijske hoje, kopanja in sprehodov po okolici ter predavanj in delavnic (13x), je bilo dovolj časa tudi za druženje (spoznavni večer, vožnja s turističnim vlakcem, tombola, nočno kopanje). Množično so se udeležili Dneva slovenskega športa (23. 9. 2021) v Tivoliju, v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije, ki so jim omogočili brezplačne avtobuse za udeležbo njihovih članov iz drugih koncev Slo- venije. Tako so se prireditve udeležili člani skupin iz Maribora, Nove Gorice, Vipave, Ajdovščine, Črnomlja, Grosuplja, Kranja, Bleda, Pragerskega, Mengša, Metlike, Ljubljane. OKS je v sodelovanju s strokovnim kadrom ŠUSa izvedel meritve telesne pripravljenosti v okviru evropskega tedna športa s člani Šole zdravja (101 član iz osem skupin). Meritve je izvajal strokovni kader kineziologov. Konec leta 2021 so posneli film “Dihamo z naravo” in ga dali na youtube. Treba je omeniti tudi to, v času prepovedi skupne telovadbe na prostem so naredili korak naprej in oba posneta filma (“Metoda 1000 gibov” in “Dihamo z naravo”) ponudili lokalnim televizijam po Sloveniji, da ju uvrstijo v svoj redni program. Za to so se odločili, ker je televizija dostopna večjemu številu prebivalcev kot YouTube kanal, ki je vezan le na internet. Spet se je odzvalo veliko lokalnih tv postaj, v začetku leta 2021 (22 postaj) in na ponovljeni akciji ob koncu leta 19 lokalnih postaj, ko se je epidemiološka slika ponovno poslabšala: STV (Savinjska TV), VI-TEL (Primorska TV), TV Bled, AS televizija (MS), TV Vaš kanal, Koroška TV, Koroška Regionalna TV, Gorenjska TV, E-Posavje TV, ETV HD (Zasavje), GO TV, R Kanal , TV Medvode, TV Uršlja, Vascom TV, KTV Ormož, Zasavska TV, SIP TV in PeTV. V letu 2021 je 9 skupin Šole zdravja praznovalo 10. let delovanja: Lj – Dravlje, Domžale – Stob, Maribor – Koroška vrata, Ptuj – Ljudski vrt, Sežana, Most na Soči, Nova Gorica, Pungrt - Šmartno pri Litiji in Mengeš - Oranžerija. Kljub epidemiji, so v letu 2021 organizirali in izpeljali 21 izobraževanj in predavanj v živo s skupno 737 udeleženci. V nekaterih občinah, kjer so prisotne skupine Šole zdravja, so ob upoštevanju navodil stroke sodelovali z Domovi za starejše občane. Člani so skupaj z varovanci domov občasno telovadili, peli ter se z njimi sprehajali. Kljub epidemiji, so uspešno sodelovali z drugimi nevladnimi organizacijami, ki organizirajo različne projekte in prireditve. Sodelovali so v projektu Peš bus in spremljali otroke nižjih razredov v šolo; udeležili so se Evropskega Tedna športa; sodelovali so v Evropskem Tednu mobilnosti - Dan brez avtomobilov; vključili so se v Teden vseživljenjskega učenja - Parada učenja; aktivno so sodelovali na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Vključeni so bili v še veliko drugih lokalnih prireditev po vsej Sloveniji, saj njihove skupine delujejo po večini slovenskih regij; In za konec še priznanje! Od Vlade Republike Slovenije je Društvo Šola zdravja prejelo spominski znak za požrtvovalnost pri izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) med ranljivimi družbenimi skupinami. Darja Plajnšek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Besede Primoža Trubarja (1508– 1586), zapisane v Katekizmu (1550), so brezčasni klic k pokončni, etični in vztrajni drži posameznika ter družbe. Monografija Stati inu obstati predstavlja prvih petdeset slovenskih knjig, nastalih med letoma 1550 in 1603. Gre za katekizme, abecednike, prevode svetopisemskih besedil, pridige in postile ter pesmarice. Predstavljene so knjige, ki so utemeljile slovenski jezik, slovensko književnost, to so knjige, s katerimi se Slovenci identificiramo in postavljamo ob bok drugim evropskim narodom. Avtor tega preglednega dela je dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in literarni zgodovinar. Dr. Ahačič je zbral vse dotedanje podatke o knjigah slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in jih dopolnil z novimi ugotovitvami in spoznanji, do katerih je prišel na osnovi študije virov. Podal je celovit vpogled v dogajanje tistega časa, prav tako se je posvetil življenjepisu avtorjev. Uspelo mu je odkriti veliko zanimivosti, še več, ob pregledu digitaliziranih izvirnikov po različnih evropskih knjižnicah in arhivih je naletel na 20 novoevidentiranih izvodov slovenskih knjig. Naj navedem nekaj zanimivosti. Dr. Ahačič je našel še dva izvoda evangelija sv. Matevža Primoža Trubarja iz leta 1555. To je prva svetopisemska knjiga, prevedena v slovenščino, in tretja slovenska knjiga. Skupaj imamo tako ohranjenih pet izvodov. Ste vedeli, da je Trubarjev Katekizem iz leta 1550 ohranjen v samo enem izvodu, iz leta 1555 pa v dveh? Avtor je odkril tudi knjigo Jesus Sirah iz leta 1575, ki jo je prevedel Jurij Dalmatin. Knjiga je bila v prvih krščanskih skupnostih V monografiji je na poljuden, vendar še vedno znanstven način predstavljeno vse, kar je odkritega o prvih slovenskih knjigah, nastalih v 16. stoletju. Knjigo je možno videti v Domoznanskem oddelku. (Foto: A. Zavrnik) Bibliofilska izdaja je izšla v nakladi 300 izvodov, je ročno vezana v usnje in ima zlato obrezo. (Foto: A. Zavrnik) zelo priljubljena, sestavljajo jo modri izreki, nasveti in navodila, hvalospevi in molitve, in je prvo delo, natisnjeno v Ljubljani in na Slovenskem. Leta 1575 jo je natisnil Janž Mandelc, prvi tiskar v Ljubljani in na naših tleh. Slednji je bil še en izmed naprednih mož 16. stoletja, saj je tudi sam spodbujal pisanje določenih knjig v slovenščini, hkrati pa je bil dober tiskar. Vsaka predstavljena knjiga je novo poglavje v monografiji. Podana je kratka vsebina knjige, podatek o tem, v koliko izvodih je izšla, kakšen je bil njen format in obseg, v katerih knjižnicah je hranjena. Avtor je povzel okoliščine nastajanja posamezne knjige, kako so izhajale, s kakšnimi težavami so se spopadali avtorji, kako so zbirali denar za izdajo. Predstavljenih je 19 ustvarjalcev, kot so: Primož Trubar, Sebastijan Krelj (1538–1567), Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589), Adam Bohorič (1524–1601/1662) in Hieronim Megiser (1554/1555–1619). Dragoceno monografijo je izdala Cankarjeva založba in je izšla v samo 300 izvodih. Urednik je bil dr. Aljoša Harlamov, ki pravi, da gre za delo, ki dokazuje, da je bila slovenščina, v kateri so pisali protestantski pisci 16. stoletja, kompleksen in estetsko dodelan jezik. Monografija ima več 400 fotografij, katerih avtorja sta Tomo Jeseničnik in Klemen Kunaver. Velikost knjige je 31 x 40 cm, je ročno vezana v usnje in ima zlato obrezo. Nanizanih je zgolj nekaj drobcev, vas, spoštovane bralke in bralci, pa vabimo, da jo vzamete v roke in se prepričate o izjemnem delu slovenskih protestantov. Monografijo hranimo v Domoznanskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča. 27 VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Stati inu obstati Jožica Vodopivec, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Tisoč in ena noč - Alf layla walayla Tisoč in ena noč – Alf layla wa-layla Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je svojo zbirko ekskluzivnih izdaj obogatila še z eno mojstrovino, prestižno izdajo Tisoč in ena noč. Čeprav so pripovedi, ki so se ustno prenašale in sestavljale skozi stoletja, večinoma azijskega in arabskega izvora, je zbirka postala nepogrešljiv del zahodne kulturne dediščine. Nastanek in izvor pripovedk iz Tisoč in ene noči sta zavita v tančico skrivnosti in segata tako daleč v zgodovino, da lahko o dejanskih začetkih samo ugibamo. Prvi pripovedovalec in starost zgodb ostajata neznana, zagotovo pa lahko govorimo o najmanj dvatisočletni zgodovini. Skozi stoletja so jih zbirali številni avtorji, prevajalci in učenjaki. Zgodbe, ki so jih prebivalci Azije, Arabije, Perzije ter severne Afrike pripovedovali iz roda v rod, niso bile za otroška ušesa. Zaradi erotike, ljubezni, brutalnega nasilja, dvornih spletk, magije in skrivnosti so bile namenjene predvsem kratkočasenju odraslih. Pripovedke prinašajo vse teme, ki že od nekdaj podžigajo radovedni človeški duh, in so prav zaradi svoje univerzalnosti postale del evropske percepcije Bližnjega vzhoda. Tisoč in ena noč datira v zlato dobo islamske civilizacije (8.–13. stoletje) in spada med najobsežnejše zbirke ljudskega pripovedništva. Slovito zbirko, ki je delo več tisoč avtor- 28 jev, sestavlja stotine arabskih pripovedk: od starih tradicionalnih pravljic pa vse do ljubezenskih in fantastičnih zgodb, legend, basni, novel, anekdot, povesti, burk in humoresk, ki se prepletajo s poezijo, so polne fantastike, sanjskega sveta, zmešnjav ter neverjetnih razpletov in se raztezajo skozi tisoč in eno noč Šeherezadinega življenja. Iskanje kanonskega besedila – popolne izvirne kopije Tisoč in ene noči ni obrodilo sadov. Original oz. popolni arabski besedilni vir tega dela ne obstaja. Za najpomembnejše vire te zbirke veljajo v 19. stoletju natisnjene štiri različice besedila : Kalkuta I, Kalkuta II ter besedili Bulaq in Breslau. Prevod Tisoč in ene noči je eden izmed najpomembnejših, največjih in najtežjih prevodov iz zakladnice svetovne kulture, ki ga mora opraviti vsak narod. Prevod celotne zgodbe in vseh zgodb Šeherezade, od prve do tisoč in prve noči, je epohalno delo, ki ga je v svetovnem merilu v treh stoletjih opravilo le nekaj prevajalcev. Prvi slovenski prevod je bil priredba: prevajalec je bil Filip Lipe Haderlap, naslov pa Tisoč in ena noč: pravljice iz jutrovih dežel (1880–1891). Šlo je za kristijaniziran prevod iz nemščine po dunajski izdaji (Max Habicht, Friedrich Heinrich von den Hagen, Carl Schall: Die Erzählungen der 1001 Nacht aus Tunesien, Arabische Erzählungen, 1825). Haderlap se je prilagodil času in poskrbel za »spodobnost« zbirke s tem, da jo je »očistil« vseh ljubezenskih prizorov. S slovenjenjem je šel še dlje. Poleg izpuščanja določenih delov iz prevedenega in prirejenega dela je arabska imena zamenjal z imeni iz slovanske mitologije (Živa,Vesna). Za integralni prevod Tisoč in ene noči iz arabskega jezika sta zaslužna Mohsen Alhady in Margit P. Alhady. Do sedaj so bile v slovenski jezik prevedene le posamezne zgodbe, večinoma posredno iz nemškega jezika, zato ta izdaja končno oživlja zgodbe Tisoč in ene noči v njihovem popolnem sijaju. Zakonca Alhady nam s svojim prevodom prvič v celoti razkrivata veličino te brezčasne umetnine in odkrivata zaklad, ki ga bodo lahko brale, raziskovale, tolmačile in uporabljale še mnoge pri- hodnje generacije. Prevajalca sta bila soočena s številnimi zelo zahtevnimi izzivi. Ker izvirnik ne obstaja, sta za osnovo vzela besedilo izdaje Kalkuta II. (1839–1842), obenem pa preverjala prevode z izdajo Bulaq (1835), Habichtovo Breslausko izdajo (1825– 1835), v pomoč so bili še Gallandovi rokopisi (1704) ter nekateri drugi viri. Alhadyjeva sta s tem prevodom opravila za slovensko kulturo neprecenljivo delo in nas postavila ob bok drugim velikim narodom. Slovenci smo za Angleži, Nemci in Rusi četrti narod v svetovnem merilu, ki se lahko ponaša s popolnim in necenzuriranim prevodom najobširnejše verzije Tisoč in ene noči (Kalkuta II.) iz izvirnika. Knjiga je izšla v založbi Maks Viktor, kjer pripravljajo še drugi in tretji del, ki sta v načrtu za izdajo v letih 2022 in 2023. Zatem pričakujejo še izdajo posebne četrte knjige s kazali, študijami in drugimi besedili, ki bi služili kot aparat za branje prevoda. Izdaja Tisoč in ena noč je vrhunska in edinstvena knjižna mojstrovina. Gre za ročno platničene unikatne prestižne knjige velikega formata (20,5 x 33 cm), z veličastnim obsegom 2.400 strani. Ponašajo se z zlatotiskom, slepim tiskom, zlato obrezo, polokroglim hrbtom z okrasnimi vezicami, kapitalnim in zaznamovalnim trakom. Luksuzna izdaja je vezana v reciklirano usnje, bibliofilska pa v pravo goveje usnje. Knjige krasijo sijajne reprodukcije slik največjih imen orientalizma 18. in 19. stoletja iz zbirk evropskih galerij, muzejev in privatnih zbirk. Vsaka stran v knjigi ima svoje, unikatno oblikovanje, posebej za to izdajo so bile izdelane inicialke, ornamenti, arabske kaligrafije. Naslovne podobe je izdelala akademska slikarka Nataša Jan Virant, mag. um., vse naslove zgodb pa je dovršeno do popolnosti preslikal v arabsko kaligrafijo Abdulhak Hadžimejlić, eden izmed največjih talentov kaligrafije, ne samo v Bosni in Hercegovini, temveč v celotni regiji. Tisoč in ena noč so vrata v popolnoma nov, osupljiv in nevsakdanji svet, skrivnosten, čudežen, eksotičen, romantičen in očarljiv. Svet, ki s svojo vzhodnjaško erotiko, brutalnostjo, duhovitostjo, poetiko in fantastiko buri domišljijo. Tisoč in ena noč je pustolovščina in omamno potovanje čez samosvojo, nevsakdanjo, neobičajno in slikovito podobo Vzhoda, Vzhoda, ki nas uroči. Prestižno izdajo Tisoč in ena noč hrani Domoznanski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Vabljeni k ogledu. Jožica Vodopivec Foto: Primož Potočnik Literatura in viri: Tisoč in ena noč. (2021). Ljubljana: Založba Maks Viktor. Komes A. 2012. Obravnava pravljice iz zbirke arabskih pravljic Tisoč in ena noč v 4. razredu (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. (20,5 x 33 cm), Petra Bračko, svetovalka za ekonomiko v čebelarstvu izboljšajmo kakovost bivalnega okolja z medovitimi rastlinami Na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) se zavedamo ranljivosti in pomena čebel za naš ekosistem in našo prihodnost. V okviru projekta »Dan vseslovenskega sajenja medovitih rastlin«, ki bo potekal v soboto 26. marca, si aktivno prizadevamo za zasaditev površin z medovitimi rastlinami, kar čebelam in ostalim opraševalcem omogoča dodatne pašne površine. Naš cilj je, da se poveča število medovitih rastlin, ki bodo nudila medenje v prihodnosti in zagotavljala preživetje opraševalcev. Ena od možnosti za povečanje števila medovitih rastlin predstavljajo tudi površine streh in vertikalnih površin, ki se tudi pri nas v Sloveniji že vključujejo tako pri načrtovanju novih stavb kot tudi pri sanacijah. Zelene strehe in njihov pomen Zelena streha predstavlja zaključni sloj strešne kritine, prekrit z vegetacijo in je v današnjem času gradnje objektov pomemben odgovor na vprašanja ekoloških, socialnih in ekonomskih izzivov. Ustrezno strokovno načrtovanje in izvedba zelene strehe izboljšuje mikroklimatske razmere, kakovost bivalnega okolja ter nudi življenjski prostor rastlinam in živalim. Ljudje so že v preteklosti prekrivali bivališča z zemljo in rastlinjem zaradi zaščite pred zunanjimi vplivi, predvsem temperaturo in padavinami ter so velikokrat nastale samorastno na zapuščenih objektih. (Ozelenitev streh in vertikalnih površin, MOP priporočila, 2021) Zelena streha na Čebelarski zvezi Slovenije, vir: Nataša Klemenčič Štrukelj Slovenski čebelnjak z zeleno streho, vir: arhiv ČZS Zelena streha avtobusne postaje (Logatec) vir: arhiv ČZS Zelena stena, Družinski center (Ljubljana), vir: svetovni splet Tudi na Čebelarski zvezi Slovenije se lahko pohvalimo s postavljeno zeleno streho z medovitimi rastlinami (marec 2020), saj se zavedamo številnih prednosti, ki jih nudi takšna površina, predvsem pa želimo čebelam in ostalim opraševalcem zagotoviti dodatno pašo. Opažamo, da jih čebele in ostali opraševalci v času cvetenja homulic množično obiskujejo (slika). Pozitivni učinki: • zadrževanje meteornih padavin in zakasnitev odtekanja vode ob nalivih; • izboljšana energijska varčnost objektov, kar zmanjšuje stroške vzdrževanja; • podaljšana življenjska doba strehe, s tem pa tudi življenjska doba objekta; • ublažitev učinkov pregrevanja urbanih področjih; • izboljšana zvočna izolacija objekta; • pripomore k zmanjševanju onesnaževanja zraka; • zagotavljanje dodatnega življenjskega prostora za ljudi, živali in rastline. (Zelene strehe v praksi, 2016) V projekt ČZS »Dan vseslovenskega sajenja medovitih rastlin« so vključena že številna podjetja, organizacije, lokalne skupnosti in posamezniki, tudi iz tujine. Sicer k sajenju medovitih rastlin vabimo prav vsakogar, da se po svojih zmožnosti priključi aktivnostim za povečanje števila medovitih rastlin, ki bodo v prihodnje zagotavljale še bolj zeleno in medovito Slovenijo. Veseli bomo vaše podpore in sodelovanja ter kakršnekoli povratne informacije po elektronski pošti: petra.bracko@czs. si. Naj medi - tudi na zelenih strehah in drugih površinah objektov. Več o projektu vseslovenskega sajenja medovitih rastlin najdete na spletni strani: https://www.czs.si/content/ dansajenja. 29 VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Zelene strehe in vertikalne površine Tomaž Samec, vodja projekta na ČZS VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Dan sajenja medovitih rastlin Lani smo pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije v mesecu novembru predstavili projekt »Dan sajenja medovitih rastlin«, ki bo letos prvič izvedeno v soboto, 26. 3. 2022. Namreč čebelarji se vsi skupaj dobro zavedamo, kako pomembno je ohranjanje našega okolja, saj vsaka negativna sprememba v njem vpliva in jo tudi med prvimi občutijo naše čebele in ostali opraševalci. Pri tem prvem koraku naprej po spremembah in tudi podpori so pristopili s strani Zavoda za gozdove Slovenije. Tako so pripravili strokovna navodila, kako posaditi medovite sadike. Nastopil je tudi že čas delitve medovitih sadik, ki smo jih zagotovili s pomočjo donatorjev in sponzorjev projekta. Seznam leteh je objavljen na spletni povezavi h t t p s : / / w w w. c z s . s i / c o n t e n t / dansajenja_partners in se jim na tem mestu tudi zahvaljujemo, da so začutili, kako pomembno je ohranjanje našega okolja za prihodnje rodove. Seznam medovitih sadik, ki smo jih zagotovili, je naslednji: maline, robide, gorski javor, divja češnja, navadna smreka, navadna jelka, pravi kostanj, divja hruška, jablana, velikolistna lipa, hermelika in sivka. Pri tem je treba omeniti, 30 da je tudi Zavod za gozdove Slovenije zagotovil medovite sadike dreves, ki se bodo sadila na lokacijah po Sloveniji, ki jih je pripravil zavod. Seznam lokacij je objavljen na https://www.czs. si/ . S tem se bodo posadila še dodatna medovita drevesa v naš prostor. K projektu so pristopile tudi številne občine, ki bodo ob rojstvu otrok podarile staršem medovita drevesa, hkrati pa bodo svoje parkovne površine pokosili, ko bodo rože na njih odcvetele. Sedaj prihaja čas, ki je namenjen za sajenje medovitih rastlin kot tudi medovitih dreves. Vsak izmed nas ima možnost in priložnost, da se priključi projektu. Bodisi, da se priključi na eni izmed lokacij s strani zavoda. Lahko se priključi tudi čebelarskim društvom in skupaj posadite medovite sadike, ki so bile zagotovljene s strani sponzorjev in donatorjev. Lahko pa tudi sami posadimo medovite rastline v cvetlična korita na balkonih ali na vrtu. Čebele in ostali opraševalci nam bodo čez leto zelo hvaležni, saj bodo na cvetočih delih rastlin nabirale potrebno hrano (medičino in cvetni prah), ki jo potrebujejo za nemoten razvoj svojega zaroda. In naj postane naša dežela ne samo lepa, ampak tudi cvetoča z medovitimi rastlinami. Več o projektu najdete na povezavi: Čebelarska zveza Slovenije Pravilna raba fitofarmacevtskih sredstev in varovanje čebel druge koristne organizme oz. jih FFS, ki predstavljajo tveganje za čebele in druge opraševalce, so označena z grafičnim opozorilnim znakom »Nevarno za čebele«. Pri uporabi tovrstnih sredstev imajo uporabniki v zvezi z varstvom čebel določene obveznosti: • cvetoča podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s FFS, ki so označena kot čebelam nevarna, pokošena oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo FFS doseglo, • uporaba sistemičnih FFS, ki so označena kot čebelam nevarna, je prepovedana v času cvetenja gojenih rastlin, • uporaba kontaktnih FFS, ki so označena kot čebelam nevarna, je v času cvetenja gojenih rastlin dovoljena le v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom, razen če je na etiketi in navodilu za uporabo navedeno, da je uporaba takega sredstva v celoti prepovedana v času cvetenja, • pri uporabi FFS, ki so nevarna za čebele, mora uporabnik tretiranje izvajati na način, da se prepreči zanašanje na sosednje površine s cvetočimi rastlinami, • škropilno brozgo pripravimo na mestih, kjer morebitno razlitje ne more doseči vodnih virov, • pozornost je treba nameniti tudi ravnanju z odpadno embalažo, čiščenju naprav za nanašanje FFS ter uporabo semena tretiranega s FFS. • Prav tako je potrebno biti pozoren tudi na morebitne druge omejitve uporabe in opozorila, ki so navedena na etiketi FFS, zato je vedno potrebno dosledno prebrati navodila za uporabo. Na spletni strani Uprave lahko dostopate do vseh pomembnih informacij v zvezi z rabo fitofarmacevtskih sredstvih sredstev v Republiko Sloveniji, kot tudi do seznama FFS, nevarnih za čebele. http://spletni2.furs.gov.si/FFS/ REGSR/FFS_SeznL.asp h t t p s : / / w w w. g o v. s i / a s s e t s / o rgani-v-sestavi/UVHVVR/FFS/Brosure/brosura_varna_raba_FFS_2021. pdf S pravilno rabo FFS bomo pripomogli k varovanju zdravja ljudi in okolja, vključno s čebelami in drugimi koristnimi organizmi, ki so eden izmed kazalcev čistosti okolja. 31 VESTI IZ VASI VESTI IZ VASI Ob uporabi fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju: FFS) je čebelam in drugim koristnim organizmom potrebno nameniti posebno pozornost, saj imajo le-ti pri kmetijski pridelavi velik pomen. Zaradi navedenega Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Čebelarska zveza Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije tudi letos pripravljajo vsakoletne aktivnosti obveščanja in ozaveščanja uporabnikov, o pomenu pravilne rabe FFS. Cilj aktivnosti je tudi zmanjšanje tveganj za zdravje ljudi in okolje. Da bi se kmetijski pridelovalci čim bolj približali cilju zmanjševanja tveganj za zdravje ljudi in okolje, so danes v ospredju okolju prijaznejše tehnologije varstva rastlin, celovito ravnanje s kmetijskimi rastlinami in uporaba metod varstva rastlin z nizkim tveganjem. To pomeni, da FFS uporabimo šele takrat, ko smo izkoristili vse druge nekemične metode varstva rastlin oziroma uporabimo čim bolj specifična in učinkovita FFS glede na namen uporabe, z malo neželjenih učinkov na čebele in PUSTNI UTRINKI IZ ZAMUŠANOV 32