SD dar brtn šk in aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 13. septembra 1865. Gospodarske stvari. zbora avtrijskega gozdnega društva. traj Iz Postoj ne. Prejšnji pondeljek prihajati za deželne občine in priprostega kmeta. Na zadnje je skupna obed v gostivnici pri ogrski kroni zbrala vso gospodo popotnega zbora; razni pomenki o gozdnih rečeh in o potrebah tukajšnje straní so se tudi t. m. zju- tukaj vrstili s prijaznimi pogovori. Potem se je vzdignil moj, je došel popotni zbor avstrijskega gozdnega dru- vès zbor na železnico, da bi se peljal proti Sežani štva po železnici v Postoj no.^ Bilo je kacih trideset kjer so gospodje drugi dan hotli ogledati okolico. udov iz Českega, Avstrijskega, Štajarskega in od drugod f Zdaj se vtegne vprašati : kaj so obsegali pomenki tudi stari pruski gozdni svetovavec pí. Pannewitz iz Vra- zbranih udov gozdnega društva? tislave , in iz Ljubljane dr. Orel , ud glavnega odbora Pred drugem je šla beseda na to, od kod da izhaja kranjskega kmetijskega društva; vsemu zboru prednik toliko ogoljenje hribov in bregov, ki se začenja že precej , nek- je bil knez Colloredo-Mannsfeld. V Postojni so se zboru na Pivki kazati? Odgovor je dolžil přetekle čase pridružili tukajšnji deležniki kranjskega kmetijskega dru- danje Rimljane in njihove početke na suhem in na ) tudi poročniki iz Trsta in Gorice stva Tomasini. Zbor se Krasa, hotel ) med njimi e tukaj morji, divje potujoce narode in njihovo razodevanje y kakor na pragu kamnitega dalje Benečane, ki so roparske roke za svoje stavbě in za svoje ladije večkrat tudi do Postojne stegovali ; tudi seznaníti z lastnijami tega sveta; tedaj je prva pot šla v Pres tra nek, ki stojí na lepi planoti, Trst je mnogo lesa od tod vzel, ker mu je 1522. leta eno uro od Postojne. — Nekdaj je bil Prestranek mala cesar Karol V. pravico dal, les za mornarstvo sekati grajščina in lastnina blagorodnih posestnikov, 1699. leta pri Rifniku, Devinu, Črnem gradu in Postojni. Vendar je bil kupljen za cistercijanski samostan v Zatičini, 1736. veliko, sèm ter tjè največ so krivi sedanji časi ko eta pa za cesarsko imetje. Ker so prestraniške planine grajščak mnogokrat neprevidno gozd izsekava in po-v bližnici s postojnskimi, in oboje pripravne za konjsko prodava, in kmetič les podira ter na dom in na kup- ----------------- £-----J------J-----J - L r-------------"J . . ... ^ f pašo, so bile oboje v eno posestvo združene; kobilarija čijo venkaj vozari, kolikor more. ki je bila že od 1581. leta pri postojnskem gradu (Kon. pr.) pa, je bila prestavljena kobilarii v Lipici za poddružnico pridj ana, in v Prestranek, 1749. leta pa cesarski tej je Mladi vincar. bila 1802. leta še grajščinica v Skuljah blizo Razdrtega priložena. Prestranku se dan danes odgojujejo mladi že- > bički in kobilice od prvega do tretjega ali četrtega leta dokler se ne odločijo za posebno rabo ; vse te mlade živine je do tristo glav. — Kar se tiče zbora gozdnega društva, mu je bila pot v Prestranek prav po njegovem Spisuje v podúk vinorejcem France JanČar na Stajarskem (Dalje.) . 5. pre- namenu; zakaj ondi se ob enem in kratkem lahko gleda vsa prijazna in neprijazna podoba kraških strani. Od daleč se vidita Javorník in Nanos z ostalimi hoje-vimi in bukoviroi gozdi na višinab, in z ogoljenimi bre- Od roznjemsmce. Vsak vinograd naj ima rožnjenišnico boljŠih plemen. Rožnjenišnica naj bo v obliki (podobi) gredic osnovana, da se lože pleje, okopuje in obrezuje; slabeje na eno, močneje na dve očesi. Kadar je treba za rožnjenišnico ali za nasaditvo novega vinograda kljucev poskrbeti ? ki se pa morajo govi v nižinah; proti Št. Petru je vsa plešasta Osojnica za en palec od lanskega lesa vrezati, ako je mogoče, in drugi enaki vrhi ; pianota v veliki pivški kotlini pa ker trta na starem lesu, koncu, največ koreninic spusti, kaže lepe njive in travnike , prijazne vasi s sadnimi naj se to že oktobra meseca pred trgatvo zgodi ; vrti sèm ter tjè gozdno drevje in grmovje po samem se še ko grozdje in listje vidi na trti, in ložej spoznajo in večem številu skupaj. Pri prestranškem gradu pa je boljša plemena. Takrat je dobro takošna plemena z tukaj majhen, vendar dosti star hrastov log, tamkaj vès apnom nekoliko pobeliti, ali pa v kole takošnjih trt po- gol grič, in zraven z mladimi gozdnimi drevesci obsa- prek treščico vtakniti, da se tako zaznamnjajo pozni brežina; lepi vrt pa je popolna drevesna šola za jeseni ali spomladi se od rodovitnih trt najmočneje mla- jena domača in tuja, za sadna in gozdna plemena. Po tem dike porežejo, in ako se v jeseni to zgodi, se v kletih V* \J JLU W VM A JU U y CJ UUVAUUt i Li ^ v/£JUUU( Jl W» X V/ VV LU VVXULV \J \J JLÀ VJ \J y AA IAIXXV W V » J vkj VAAA O w w w ^ vxaj pregledu je zbranih gospodov Čakal zajtrk, pripravljen med pesek ali zunaj v zemljo pokopljejo in od zgoraj iz blage visoke roke. Ko so se bili udje gozdnega društva povrnili v Postojno , je šel en del gledat čudovite jame; en del palce v s prstjo pokrijejo. Tako se tudi ravná s do kli uči, ki se spomladi to s tem razločkom a se je obrnil v postoj nski gozd, ter se je ondi abko preprical, kako sîabo se še zdaj z gozdom gospodari celó na tacih krajih, od kodar bi mogel zgled grebati ? in se brž ne zasadijo, ni treba globoko za- ker Čez zimo ne ostanejo grad. Ct/ Il y J\\ji VjVjJU Làjl. LAI \J XJL votaiiuju. Ključi se sadijo ali v rožnjenišnico ali v nov vino To se spet zgodi ali v jeseni ali spomladi. V m 296 rožnjenišnici se ključi pol čevlja saksebi liko proti bregu nagnjeni, posev, kakor so dolgi, 4, 5, 8 ali o čes, to je, en čevelj in pol dolgi, toraj tudi plit veje neko- po tem, ko je nam o „solncu" nekoliko povedal, to, kar hoče povedati o a premičnicah" in j ,spremnicah" razdelil, v razdelke, oziraje se na to, da delijo zvezdoznanci 10 ali globokeje, položijo v gredici poprek do zgornjega premičnice našega „osolnčja" v notranje, srednje in očeša v prvi rajdi. Druga rajda se spet za pol čevlja vnanje; prvirazdelek naj bi bil toraj obsegal notranje: drugi srednje: nizje napravi, m ravno očeša se nekoliko z drobno prstjo pokrijejo. tako, ko prva rajda, napolni itd.; Mrkurja , Venero , Zemljo in Marta planetoidi ali male premičnice; in tretji vnanje pre- Nov vinograd se s ključi zasaditi mora v jeseni, mičnice: Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna. — Al to ako je lepo vreme, ali pa spomladi. Navadno se spo- je zgolj vnanja reč, ki ni ravno v zdatni zvezi s snovo mladi zasaj a in sicer tako : Jame se od skopljejo, najmanj čevelj globoke. Ključi zgoraj doli se v jame zato ; postavijo en čevelj saksebi; ker vsi ne rastejo gosteje ; od spodej mora dobra zemlja biti ; pridene se jim nekoliko plevnjaka, dobre prsti, tratnice ; vse se zasuje in potlači. Vsikdar naj bo le eno oko zunaj, da ključ več Tega sicer ne bi bil omenil, ako bi se ne bil spomnil samo. • Drago bi mi tudi bilo, ako bi bile številke in sploh vse razmere navedene po najnovejših preiskavah. To se vé, da razloček med starim in novejim ali današnjim ni ravno zeló zdaten, a vendar boljše je zmirom boljše. > koreninic stori. Druga rajda se napravi do čevlje da se nahajajo skoraj v vseh popularnih spisih, naj že od prve, da se v tretjem letu lože redoma na strminah bojo v kterem koli jeziku, večidel zastarané številke, in brežinah, najmanj dva čevlja globoko, pogrubajo, in da mnogi še trdovratno držé starega! — to ne gré tako, da je potlej trta po dva Čevlja povsod ena od druge, in jih solnce lahko obsijava. Tudi ključi s 3 ali 4 očesi so dobri, da so le zdravi; potlej kar najbolj mogoče globoko pogru- vé. da se vé, da se tukaj — posebno pa ne v tej vedi! Ljudstvu, se . zadostujejo tudi take (zastarané) številke , ki se malo ločijo od novejih, ali tišti, ki poznajo noveje razmere, ne bojo nič kaj prav zadovoljni, če zagledajo čez dolgo časa zopet to, za kar se žene zmeni nikdo! Vendar bati morajo. Tudi te nježne mladike se morajo slab ej e na eno oko, močneje na dve očesi že v jeseni ali spo- tudi to ni ravno tako važno , zatoraj sem omenil to t mladi obrezati, skozi leto pa zemlja okoli njih skrbno z malo besedami. zrahljati. Prvo leto se med raj dami novega vinograda Sedaj pa si še malo tanjše poglejmo vès spis zasadí koruza ali pa ajda poseje ; vendar ne preblizo Pri tem pa se bodem držal skoraj zgolj vravnave pisa- trt, da se lože obdeluje. teljeve 7 Kdor bi hotel na novo obsajenem vinogradu trto v bodem govoril. toraj bode vsakdo lahko našel vse 7 o cemur nizke brajdice razpeljati, bi moral trte 5 do 6 čevljev saksebi v vrste nasaditi. Tako razpeljane brajdice so lepe, in pri tleh dobro vino raste. Tudi se le same trte priimkom „stalnice" k imenu „zvezde" okopavaj o, obdelujejo in gnojijo, in veliko grozdja dado. Za takošne brajdice so dobri navadni koli. Ako se imajo vkoreninjene trte, sajenke, ključi kam poslati, jih moraš v moker mah do zgornjega očeša začelo spodnje konce v repo ali krompir nisem nikakor na pisateljevi strani, zakaj te-le zvezde (stalnice) v resnici res niso stalnice, marvec te kaj o ali se premikajo 7 toraj mesto zmerom in zmerom ali zemlja, ali naša „luna. spreminjajo svoje stališče ali ravno tako kakor solnce Nikjer ne najdeš Seneko- 7 viti ali pa še nepremičnega in stalnega zvezdnega rodu" (fixům vtakniti in dobro povezati. Za nov vinograd so naj boljše trte: rivček ali mali in italijanski rizling, šipon, traminec, žlahna mušica, rdeči žlahni itd. Vsako pleme se posebej ali zmešano skupaj zasadi; pomešano zasajenje se naj VII. 24). Ce vega „ atque immobile populum N. imenuje Nemec take zvezde, ki niso ne premicnice lune : Fixsterne no bolj prileže manjšim vinorednikom želé. 7 ki nižavah, kjer trta rada pozebe ne naj jih; nam pa za to ni treba za njim napačno govoriti?! In če govoré tako grški in rimski modrijani, kaj moramo mi ravno tisto gosti? veliko^ vina saj n*so *n RimUaû^ posebnega vedeli A. Humboldt v III. zvezku svojega Je rivček o teh „zvezdah"! najbolji; rad rodi, in ne posebe; raste pa povsod. Poleg potov vinogradskih je izabela trta najspo-sobneja, ker ljudje njenega grozdja ne zobljejo zavoljo nenavadnega okusa. Ker jako v les raste, bi se lahko dal z nekolikimi trtami vès vinograd v obliki brajd ob- Kosmosa" o tem dalje in širje govori, toraj naj bere Jaz pa 77 ondi, kogar mi ka, kaj za xar iÇoxtj moj del tanjšega zvedeti o tem. t v] ali pa imenoval bi „Fixsterne": „zvezde' „solnea", kajti vse zvezde, ki niso repate), so ravno premičnice, ali lune (in ne lastnice ali varovati bolj ali manj (Dal. prih.) )9 solnea." izrazom 77 vrteti ali sukati se okoli nekoga u 7 Natoroznanske stvari. trupla << i tudi ni pravo Nektere opombe in popravki spisu 55 Poto vani b Spisal Viljem Ogrinec. mesto izvrstnega: „tekati okrog Kdor teka, temu ni treba, da se tekoc vrti ali suce da pride naprej) ; in kdor se suce, ta se lahko suce na enem in istem mestu, ni mu treba, da bi pri tem tekal! Ali koliko nerazumljivega pride iz tega izraza: „sukati se", to bodemo že še veliko radostjo sem prebiral omenj spis in kdor ga je bral in ga premišljeval, se je gotovo naučil marsikaj koristneg videli pozneje Da je solnce od zemlje (glej str. 108) nad 20, in zemlja od solnea (glej str. 116) blizo 21 milijonov lani milj oddaljena, to še ni prav gotovo! Vendar moram pombo o vnanji osnovi sèm ter tjè črhniti marsiktero pisal Saj sem 77 7 o snovi sam izrazih 7 kteri se mi ne zdé kakor nečem reči jbolj 7 o nekterih o tem govoril, ko sem solnea od zemlje najdeš tam crtico! o solncu"! Tudi o daljavi tem pa še ni- Da so premičnice same po sebi res temna trupla 7 7 daje le to, kar predlagam jaz, gledé na izraze, celó dobro ali najboljše, to naj sodij Stvar je vredna vsestranskega prevdarka drug to zopet ni do vsega gotovo Jupiter (??) imajo morda, in svitlobe Venera, Zemlja in (morda) brž ko ne, nekoliko lastne to se vé, da ne ravno u prav zdatne! Kar bi bilo réči o osnovi ce le g « o^io«, je ^ da se ne dá ravno boljše razeepiti ta stvar, kakor je spisa Je to 5. Mesto besede „vtisnjen" ali „vdrt" bil bi morda boljši ta-le izraz : „oplošnjen. u pij bi morda to še bolj Savperlnovem spisu 7 dlj ; ako bi bil vendar bilo pisatelj ! ) Kaj je bolj „nebesko truplo u ali „nebesko telo" za „ Him melskorper" („orbes coelestes.") Jaz menim, da truplo. - 291 6. Po mojem mnenji bilo bi boljše ime „luna" za taka trupla, ki so spremnice premičnic, mesto „mesec" ; — ljudstvo pravi pa večidel mesec namesti luna, ali mesec pomeni le gotovo število dni (mesec dni),, luna pa je tisto ime, ki pristje vsem spremnicam. — Kako čudno se pa glasi na pr. to-le: „(mesec) přiteče okoli naše zemlje v 29 dneh in 12 urah; kteri čas mi tudi „mesec" imenujemo. Ta čas imenuje nemec „Mondmonat", jaz ga imenujem po svoji terminologii „lunini mesec" ; po tej terminologii pa bi se imenovati moral „mesečni mesec" („Mondmond" ali pa „Monatmonrt"). Kaj neki je to? — V spisu pa je zemljina spremnica zdaj ,,luna", zdaj „mesec." Ali je samo luna, ali pa samo mesec; oboje pa nikoli ne! 7. Če se Merkuri suce, ne dovrši nad 6 milj v 1 sekundi, marvec le 581/2 čevlja (88 milj v 1 uri); — kajti suce se okoli svoje osi in dopolni v 24 urah dan ali 2108 milj, to je, celo svoje okrožje (Umfang) ;--- dovrši pa nad 6 milj v 1 sekundi, če teka po svoji poti okrog solnca. — Tudi to ni gotovo, da so na Mer-kurji hribje tako silno visoki. 8. Presredje premičnice Venere ne znaša 1694 milj, marveč 1717 m., kakor je vnovič zrajtal gošp. J. H. Màdler ; toraj Venera ni skoraj za nič manjša od zemlje. Al — kdo bode umel te-le besede: „suče se v svojem potu 5 milj v sekundi"? Ko ne bi že vedel clovek, da se to pravi toliko kot: 5 milj preteče v svojem potu okrog solnca v sekundi ; gotovo iz onega ne bi zvedei pravega! Venera pa ni zmerom (dan za dnevom) „večer-nica", nikdar to ne „danica"; — tudi Merkuri (iz večo pravico), Mart, Jupiter so časi večernice in danice. (cf. Màdler's Astr. §. 98. St. 143; Kosmos II. 258. Heis Woch. 1861, St. 254, 255). Veneri gré to ime časi le gledé njenega stanja v oziru k solncu in k zemlji. Kar se pa tiče naravne podobe te premičnice Venere, ne vemo o tej dosti; kajti ali je njen svit preživ, da ne moremo dobro in pazno gledat je, ali pa je Venerino ozračje zeló gosto, gostejše kakor zemljino, toraj nikakor ni gotovo in tudi verjetno ni, da bi bili Venerini hribje 6 milj visoki; če pa, gotovo bi bil tako orjaško goro tudi že kak drugi opazovavec videi, in ne le ranjki Schroter! (Kon. prih.) Šolske stvari. Ipavska glavna šola. Začetnica letnih sporočil namesti starokopitnih suhih „perijoh" ima na čelu letošnjega svojega sporočila sestavek , v kterem gospod ravnatelj L. Hiti starišem in srenjskim možém prav po domače in kaj lepo razjas-nuje namen in korist nedeljskih šol, ktere, ako so prav vredjene, niso peto kolo pri vozu, ampak os, brez ktere ni voza; dalje jih prosi podpore sploh, zlasti pa, da tej svoji učilnici kmali preskrbi vrt, na kterem se bodo otroci djansko vadili del in opravil, ki jih čakajo v pri-hodnjem življenji. — Solska oznanila kažejo, da ima ta šola 2 kateheta in 4 učitelje , da se je zraven na-vadnih predmetov učila tudi sadjoreja, sviloreja, vino-reja, čbelarstvo , gospodinstvo ; da je 336 učencev in učenk imela vsakdanja, in 153 nedeljska šola. Iz vsega je očitno, da vipavska šola lepo izvršuje namen ljudske šole. Mariborska gimnazija. Program mariborske gimnazije v svojem vvodnem sestavku nemški razjasnuje, kaj da je v rimski zgodo-vini pred „Grahi" bil „ager pubiicus." Iz šolskih vesti pozvedamo, da ta gimnazija šteje 12 učiteljev, 342 učencev , po narodnosti 111 Nemcev, 208 (2 tretjini) Slovencev, Nemco-Slovencev (?!) 21, in Laha 2; po veri razun dveh so vsi katoličani, šolskim tirjatvam jih ni zadostilo 60. Učnine se je plaćalo 2469 gold. 60 kr. ; vpisnine pa 155 gold. 40 kr.; štipendistov bilo je 25, kterim je došlo 1751 gold. 78 kr., druge pomoci se je nabralo 273 gld. 37 kr., od kterih se je revnim učencem izdalo 124 gold. 88 kr. — Izvanrednih predmetov se je učilo, in sicer: slovenščine 83 nemških učencev, laščine 7, francozčine (?), češčine 41, srednje-visoko-nemščine 8, štajarske zgodovine 50, petja 150, telovadbe 32, risanja 23, lepopisja 44, stenografije 27. Učni jezik je nemški, le slovenščina, ktera je le za Slovenca obligaten predmet, učila se je slovenski. Naloge , ki so se dajale učencem , kažejo , da je slovenščina v spretnih rokah. Dasitudi v poročilu mariborske gimnazije, ktero obiskujete nad 2 tretjini Slovencev — živo pogrešamo slovenskega spisa, akoravnoje v pisavi, Nouackh komaj spoznati slovenski Novak, vendar ima mariborska gimnazija v marsičem veliko prednost pred ljubljansko gimnazijo in realko. Prva je , da se slovenščina Slovencem v vseh razredih razlaga slovenski in sicer v 1. in 2. razredu po 3, v ostalih po 2 uri na teden; druga je, da se Nemci posebej v nemškem jeziku učé slovenščine ; ta ločitev je po naših mislih prav naravna, toraj se ni čuditi, da Nemci in Slovenci lože bolj napredujejo, živo jo tudi zlasti naši realki pripo-ročamo; — tretja prednost je, da se, kakor na celjski tudi na mariborski gimnazii uči domaća (štajarska) zgodovina ; četrta, da so posebna šolska darila *) odločena učencem, ki se odlikujejo v slovenščini: in peta, da se uči tudi češki jezik. Govorilo se je, da se je bil sicer tudi za ljubljansko gimnazijo iz čistega rodoljubja po-nudil vrli profesor Vávrů, da bi bil učil češčino — al, žalibog, da se je zavrlo to kolo , od ktere strani, nam ni znano; da pa v tej reči rok ni imelo ministerstvo, se nam verjetno zdi, ker na mariborski gimnazii ni za-vrnilo češčine. Morebiti nam bi preč. g. dr. Jarec ve-dili razjasnilo? Narodne stvari. Glasi domorodni o novem času. (Dalje.) Iz Kranjskoga D. A. To vse bi se pa po naših mislih samo takrat popolnoma doseči dalo, ako bi se nova Avstrija na pod-lagi národ nega, a ne na podlagi historičnega federalizma zidala. In to se bo tudi prej ali pozneje zgoditi moralo. Avstrija se mora po narodnostih decentralizo-vati, ne pa po historičnih spominih, ako se hoče, da bi kaj skoro silnih prepirov in tožeb zarad narodnosti konec bilo. — Zakaj je neki centralizacija v Avstrii tako ne-mogoča, da se ne dá izpeljati niti s pomočjo absolutizma niti s pomočjo ustanovnosti, dasiravno se je za to pomoč tisuće miiijonov potrošilo? Ali morda zavoljo historičnih spominov, zavoljo nekdanje državne samostalnosti posameznih avstrijskih dežel, zavoljo kron sv. Stefana, Va-ceslava, Zvonimira itd.?? Oj, ozrite se vsi vi, ki to tr-dite, ozrite se na novo Italijo, ozrite se na Napolitan-sko, in spoznajte, da bi se Avstrija že pred sto in sto leti brez najmanjše težave, brez najmanjših stroškov vkljub vsem sv. kronam in starodavnim tisučletnim ustávám pocentralizirovala in v eno, francozkemu cesar- *) Tuđi ljubljanski gimnazii in realki priporocamo taka darila; Če jih ni moč dobiti iz zaklada, iz kterega se plačujejo sploana darila, gotovo se bodo našli rodoljubi, ki bodo radi pomagali. Vred. štvu podobno enoto izlila bila, samo ako bi bili prebi- vavci različnih kraljevin, kneževin in vojvodin ene in JQy loga, kakor je obče přiznáno, njena prva in najveća na ako bi res obsoj bila y nopravnost enim na iste narodnosti. Le različnost národnosti dělala je sežnje, a drugim komaj na palce meriti, enim skrbna centralizacijo vedno nemogočo ) zavoljo nje je v Av- mati y drugim maćeha biti, ako bi vse to res bilo strii decentralizacija in avtonomija tako silno potrebna, potle morali bi popolnoma o b up a ti nad srečno pri Ako toraj hoče decentralizacija in avtonomija svoj glavni hodnostjo nj t namen doseći, naj se ravná bolj po rodnih potrebah, a ne toliko sedanjih, živih, na- ------—. Ali to ni res, vse to so domišljije tistih prenapetih Nemcev in Magj prazne . ki se po mrtvih, historičnih spo- vseh milenih pripomočkov poslužujejo, samo da bi svoji minih, kteri so za marsiktere narode malo veseleji od narodnosti supremacijo nad drugimi narodi ohranili. Če historičnih spominov magjarskih od 1850. leta naprej. bi to res bilo, da se želijo Slovani od Avstrije odtrgati Ali vprašanje je zdaj: kaj bodo Nemci in Magjari in svoja lastna kraljestva osnovati, kar se jim tako rado temu rekli? Kar Nemce zadene, mislimo ne to toliko sivih las dělalo y ako y da jim oponaša y kadar v svoj olji ne morejo hvale pope in povzdigo naroda slovenskega Slovencem samim pre- skrb za omiko vati tištim , ki jim narodne pravice kratijo, ako bi to y res bilo, Bogme! ne bi že davno Avstrije na svetu bilo ker je obče znano, kako sila neradi se oni s Al Slovani so vselej posebno pa leta 1848 in 1849 ■I |H| HH M HH slovenskimi zadevami pečajo, kako malo jim diši vse, so se puntali Talij kar koli je „windisch." in tovo Magjari, ki nočejo vake, Rusine itd. izpod Najveće težave delali bi go- Nem Magj y ko in ko so celó tisti > nič od tega slišati, da bi Slo-svojega skrbnega varstva izpu- ki zdaj Slovanom namesti, da bi jim rav nopravnosti pripomogli, tako radi „Seperationsgeliiste' očitajo, z rovarji iz „rajha" mešetarili in kričali v Fran y da bi jih za polnoletne, sebi enako opravičene kobrodu: ,,Wir wollen ein einiges Deutschland y wena spoznali in pripustili, naj bi bil za naprej vsak svoje auch allé Throne umstíirzen und aile Diademe erblei sreče kovač. Izgovarjajo se, da se držé historičnega chen u že takrat v viharnem času so pokazali Slovani tJl vvv l^V V uv>i - -^^O j J yJLCA ovy Ul AJL IO vvl iv&iv ^ Cm VU^U y Là \j LC4 (\l ai V V 1 Li Cl i UC LU V>aO U O KJ KJ tV Cm Là Cm Lk KJ L KJ V Ck LLL prava. Al zdaj, ko so popustili plemenitaši od svojih djansko, kako zeló da ljubijo vsem narodom pravično predpravic, ktere so nad kmetom tlačanom imeli, zdaj Avstrij Vse se ko je sam svetli naš cesar od svoje podedovane abso- stal je trdeu ko mešalo, vse se je majalo lutne oblasti, ki je bila gotovo tudi historično Slovan skala sred viharjev, zvest svojemu pravo v se cesarju, zvest svoji državi. Kaj mislite, da smo Slovani bolj ko supremacija magjarska na Ogrskem, prosto- pozabili, kaj ste takrat počeli! In kakor takrat, tako voljno y za vselej odstopil, bi se menda spodobilo da bi tudi Slavjan išče še dandanes svoje sreče le v srečni tudi Magjari svoje varvančke izpod tutorstva svojega Avstrii in ž njim vred vsi drugi narodi, ktere je ža- lostna skušnja učila in poboljšala izpustili in sicer brez takse, ker bi po tem takem nekoliko krivice popravili, ktero so Slovanom ogrskim Zatoraj naj le Avstrija pod svojim novim minister storili naselivši se pred 1000 leti z grozovitno silo in s stvom brez vsega straha zastavo ravnopravnosti narodne krvavim mečem vrokah v njihovi zemlji, v stari zemlji visoko povzdig slovanski. Al Magjari trdijo, da so pod to pogodbo k Avstrii pristopili, da ostanejo dežele ogrske krone vedno naj razvit] vseh narodnosti enako podp šole zida y skupaj. Mogoče kolitavskih mrtva latinšcina povsod v javnem ra, naj knjige podp skrbi za slovanské, romanske in magjarske in in Atelje ravno tako, ko za nemške kademije, vseučilišča, nenemške ? naj takrat je vladala v deželah pre- tako ko nemške; naj se nikar ne ustraši svoje notranje V • z1v- uprave tako dolgo prenarejati in boljsati, da bo ravno- Ijenji. Nemagjari ogrski trpeli so sicer že poprej dosti pravnost narodna in ž njo avtonomija iz mrtve črke pod hegemonijo magjarsko, ker gjarski plemenitaši vedno vodo na svoj malen obraćati t so posebno bogati ma- živa resnica postala; naj vse to stori in m y znali pa leta 1843 Magjari svoj jezik namesti latinščine vpe- ljali vendar poprej se je še prestati dalo. Odkar so vse hudo prerokujej bo obilno popla bodo vsi tisti hudourniki, ki jej iz pravnosti do narodov svojih z neizmerno ljubeznijo in zau zaupanj y kterega bi vsem Nemagjarom radi posílili raji panjem narodov proti njej, na kar se je bolje zanasati, danes ko jutri y od tistega časa je ta rec vès dru- ko na milijon bajonetov. Duha narodnosti, ki žuga, sti obraz dobila. Vse, kar Magjari „Rechtskontinui- Nemagjare ,,Unrechtskon- gacen tát" imenujejo, je postalo za ^ vavi, ui 01 v o»^ ^, y ^ tinuitàt" in tako bode ostalo, dokler se vsi skupaj k mrtvi Avstrija bi postala to, za kar je ustvarj latinšČini ne povrnejo, dokler koli ne bodo jeziki Ne- od Boga odločena: varno zavetje, mogocna bramba za magjarov po njihovih zemljah toliko veljave in pravice vse one narode, ki bi sicer sami sebi pripuščeni komaj 9 skan v preozke žlebe, vse predreti, prelomiti in pukon-čati. bi si v svoj prid, sebi v čast in slavo obrnila. , za kar je zadobili, kolikor je ima magjarščina med Magjari. To životarili. Od kake centrifugalnosti narodne y ne samo » bo pa težko mogoče brez avtonomije v domaćih narod- da ne bi bilo sluha ne duha, kakor nam priča gledé nih zadevah, a avtonomija je nemogoča brez lastnega ravnopravnosti narodne vse hvale vredna Svajca, m teritorija. Ergo Magjari jim sicer obetajo 9 da hočejo tudi tako pravico skazovati; al Nemagjari jim so v tem oziru neverni Tomaži. Oni mislijo y da ogrski rav- nopravnost in avtonomijo obljubljati, pa lastnih teritor- sebi privabila Avstrija bi si kot zavetnica narodov tako slavno ime pridobila, da bi postala prva zvezda med državami svetá in kot žlahen kristal bi čedalje več sorodnih sokov (Ko jev ne pripustiti se pravi člověku z eno roko kruh prih.) dajati in z drugo mu usta mašiti. Zato so Slovaki, Ru- , Srbi in Romani že večkrat pri Njih Veličanstvu sini cesarju za lastne teritorije prosili jih bodo gotovo tudi zadobili. 7 in prej ali poznej yy Oh tega nas Bog varuj zdihujejo marsikteri Dež je Nemci in Magjari z baronom Eotvos-om — da bi se mala in tik Save ostala v Gregoričevi gostivnici En teden na Dolenskem. Spisal Valentin Zarnik. (Dalje.) vedno lil, ko sva v Krško mesto priro- . ki v se Avstrija po narodnostih decentralizirala, in vsem naro- nama je bila kot najbolja zaznamovana y m res sva se dom enake pravice podelile, zakaj to bi Avstrijo našo tù v vsakem obziru prav dobro okrepčala. Pa kaj zdaj gotovo usmrtilo in pokopalo. a začeti, kako si čas prikratiti > ker „Sokol" saj pred Ako bi to res bilo, da ne bi smela Avstrija naša, petemi popoldne ne pride. Naša gostivnica je bila prav ako se hoče pri življenji ohraniti, vse narode svoje z enako ljubeznijo objemati, za vse enako skrbeti v redu y kar naji ki podobna vsaki drugi taki gostivnici y toraj za bolj po originaiih hrepeniva, celó nič zani 299 Zamotava se tedaj v plajsô, ker marel nisva tadašnjim; bila je rumeno-bojna, zabuhia Korosica iz « m U i rl IZ w%K è^vn Ainf niv nm n/if u m a rr i n n t^fi fířA I a K m /] n H aIi n a • K « U« ! Xl M ^ ^ ^ ^ ^^^ ^ J__I _ _ ___ _ _ I tniva. imela / krčme iskat, kakor dva viteza iz srednjega veka. Bilo ? in hajd v „Kršku majstu" pripetljejev in drug Je ob jstih dopoldne, in namesti da bi se bilo iz labudske doline; če bi bil človek poprej še tako vesel in zdrav in bi bil to dondo nekoliko trenutkov ogledo- val kterega si bodi kota svetliti jelo, se je čedalj bolj i mogel bi bil precej mra se „črna ~.—v. ----.j----j---^ „—« melanholija" imenuje. „^«»^uiauuo cilo in tamnilo ; zdelo se mi je, kakor da bi se bili list 26 leta 1865.) Kar pa se lepote tiče, je bila vsa žlahen gospod dež sami z nemškutarji vred proti Sokol- kerau Fannu bolj podobna, kot pa boginji Veneri ; prav dobiti znano rusko bolezen, ki (Glej : Gartenlaube" en- cem zarotili in danes vse svoje podnebne brigade od vozlali in na Dolensko spustili. Krško prekoračiv krat gori in doli in odločiva se za malo krčmo , bila že po svojem zidanji prav « nobeden naji ni moge] spomniti taka ioa«vJ6 una , rvarvui 01 uao uaiil sv. Sembilijo predstavlja. Rečem bila kakor si naš narod v svojih pravljicah ki ) ginalna videti, ker se da bi sicer živo dušo přinesla, pa se mi risch!" obroča, pa si grdo > da bi kak časnik zareži: „Versteh nix kraine-Pomerim jo z očmí od najširjega do najožjega mislim, kar a naše zahtevarice in vsi drugi na Krškem poznah Cez dvorišče stopiva v nizko ali „ dii minorum gentium" o^nas mislijo, je našemu narodu sicer prijazno sobo pri tleh, in krčmar, debel pa maj- rodu ravno toliko, kakor Slezvik-Holštajncem postavim: hen eu mOŽic , v puaiřivi. pu^umuma otcivcAj , v o\ju\j mucujo Ajippo-JL^cuiiiuiuai^iii »tngauu ail pa X^eiS-VjrreiZ kaklja in nama brez vprašanja poliček vina prinese. Schleiz-Lobensteinskih murňov. — Med ostalim bodi po v 1 • \ , î * # 1 v i \ i______1 1 • 1 1 4 •• .1 •••*•«• 1 v postavi popolnoma štekelj v bo pri mnenje Lippe-Detmoldskih strigalic ali pa Reis-Greiz- Po bi se sèm ter y zadnje se pa kar od prehajaje od početka z rokama selj mencá # da so pokali, kot da bi jekleno-lušinaste orehe tri, na vedano, da sem imel enkrat prijatla w««« « —.------vu^c ťiij«u«, ki je bil sicer skoz za prste vleče, in skoz neznano poštena duša, samo da je imel to grdo napako, ktere mu nisem mogel nikdar odpustiti, da se je precej v krčmi z vsakim kletarjem, magari tudi trdim Dunajčanom, zavoljo narodnosti prepirati in kregati pol gl si mesnati podbradek mrmraje dober je ta ie dežek;; tvaiw jo iv uuu m ibjuí uauuaj jL/uuajuttuuui j zit»vuiju uaiuuuuau prepirati 111 Jkregatl da ga ni bilo saj en teden pred, o pa tudi zdaj se bo zacel, in če je přišel v ne vem kako nizko in zakajeno kako to fino in faj ,,oh, kako Skoda lep prilegel mojemu gradu! in tako dalj te deum laudamus" prepeval in zdaj skoz to, zdaj skoz to vidi, da se še nikjer ne vedri. okence Grdo polukal, da beznico *) med same pijane drvarje , mokarje, smolarje in čižmarje, precej je dala y strašno grdo sva ga midva izza mize bila je, kaj pomeni v pesmi to: pnznica tù, m gore Crne skoraj misleča, da možic norce brij z nama in da Balkana do Triglava, kliče naša majka Slava" razkladal jim do Urala, od tako dolgo da so ga velikrat ne ravno preveč uljudno skoz namerj mizo v laj ua uiwuiv jllv^i uu uíijv u juc*ulxc* au uc* uvi^u j ua o\j y ^iiai at ii\j ieuuu dva ožnorana moža persiflirati. Sedela sva za vrata na cesto ven proti Balkanu potisnili. cagovitosti veliki 77 kôplô od ulajnarj (Dalje prihodnjic.) v znani sokolski baladi. Zdelo se je nama kot trem kraljem, ko kdaj se jim je zvezda skrila, kajti zvezda pride « naji je bil danes „Sokol." Nisva vedela v ; 7 Dopisi. da pride in če tudi v tako strašném vremenu kdaj pride? petj a, ljenja, „Festreden", „Festessen", Mislila sva si ne narodneg brez „Sokola" ni mladosti ; ne Celje 10. sept. K. Beseda dne t. m. v či duha ne tavnici naši je bila po izvrstni gledišćini igri in zavoljo ne svobodnega gibanj a, brez „Sokola" bodo le in mca t Al domá za pečj po tem obligatni „perichti zapečatena bo 5001etna oblet • f t • • 1 1 v v sodnije gosp. pl. Vest, gosp. profesor dr. Hešel ; ki bi si pa vsak meščan v gg kranjski šprahi mislil: hudimano smo se te tri dni kar PO gelcah dolgočasili rektor magnifikus vseučilišča graškega in Kovačic, profesorja mariborskega bogoslovja okrajni predstojnik Lichtenegger in več druzih. Jô dr. Vlaga Kj Ali pride Sokol, ali n Hat was the question pride ? to zvedeti? dne ob petih nazaj na Hrvaško Brez „Sokola" ; — Je rola Krčmar Je vedel povedati, da janska straža pripravlja odpeljati se v ,, kolcih je tudi nekaj slišal plat zvoná biti, da přidej raje spet popol bila najina pa krška mest Majstu", o So , gosp. Tako polna je bila čitavnica, da za tište, ki so pozneje prišli, Dvoboj" tako izvrstno tekla, da mora žal biti 1 j / v dvorani ni bilo prostora več. / Igra 77 je res kdor ni videl. Da so gospodje, ktere vsacemu, Kaor je smo že večkrat na gle- diščinem odru zadovoljno gledali 4 ûauuvuijuu giuuau ^ tO J6 j guo^i vv/i v nu Skoflek (nadkonjik) in g. Petini (stotnikov gosp. Jeretia ali kadaj 7 kako m kaj ? je bilo nJ tako > da 7 sva ga hotla vp: ašati: ali si ti sam iz Jeruzalema domá in tako neveden? da on „Sokola" dobro Prijatel me sopet tolaži y pozná, da se ne boji ne le tacega vremena kot je danes, ampak za-nj je tudi vsaka nevihta in vsaka toča le bob (stotnik), sluga) svojim nalogom popolnoma zadostili, ni mi treba praviti. Za dober vspeh igre se imamo posebno zahvaliti gosp. Jeretinu, ki je že skušnje tako marljivo vodil. Občudovali smo pa tudi gospodičino Kočevarjevo (Mi-ciko), njenega brata (Micikin oče), gosp. Kreuzbergerja (ciglarja) in g. Kelnerja (nadkojnikovega sluga) > v steno , magari ko bi se tako gosta vsula kakor rib- kot po navadi na majhnem predelu, ne niška sita temuč po vsi Slovenii in da ne bi padale navadne le- ki so prvikrat na oder stopili, pa se tako dobro vêdli, kakor da bi že dolgo časa gledišča vajeni ^biii. Vredno je pomina, da je Kelner, kteri, rojen Ceh, sicer našega jezika še ne popolnoma vajen, vendar tako izvrstno slo- dene jagode, ampak same bombe y 77 Sokol a vendar pride. Ce je mu odvrnem — Sokol tako pogumen, ga pa le čakajva, magari če do soduega dne! Gospod dež so čedalje huje razsajali, kakor da bi jih bil kak stekel pes vgriznil. Pripetilo se Še ni dozdaj nama čisto nič in dolg čas naji začne treti. Potr-kam ob mizo , da bi vprašal, Če imajo morebiti kteri časnik pri hiši. Vrata se široko odprejo in s še širjimi obroci obdana stopi v sobo kletarica ali pa zahtevarica, kakor Ljubljančanje šaljivo imenujejo to bažo Člove-čanstva. *) Njene lice se je prav vjemalo z vremenom venski govoril, da so ga vsi za Slovenca imeli. — Po igri so nam pevci lepe pesmi zapeli, za njimi pa je sledil ples v jutro do treh. Tako zadovoljni z veselico so vsi želeli > da bi se kmali .zopet odprl glediščin oder. To pa tudi radi storimo, ker vemo, da gledišcine igre vsaki rad gleda in posluša; al žalujemo, da jih malo imamo na izbero. **) ■ fltetfl Prav dober Danici.4' za Kneipe"; bral sem ga enkrat v » Zgod Pis. **) Dokler se bodo že natisnjene in večidel dobre igre tako malo anschaffen, ker te vsaka pri nas, komaj da si v bi prodajale, da se izdateljem stroaki tiska p o vrnej o 7 naj Z ah te vati sobi, poprasa: „kaj pa zaaafajo?" Pis. nikar ne tožilo v premajhni izberi. Krik po knjigah. slovenskih je res ogromen, al kar je Vodnik pel o temozirm v svojih „Novicah" se je skoro resnica. Vred. 300 Iz Primorskega. —p — Prav težko smo pričakovali knjižic družbe sv. Mohora, ki so se nam pretekla leta tako prikupile, da nam je eno celo leto zopet čakati skoraj predolgo. Tudi letos smo z bukvicami prav zadovoljni. Za en goldinar pet knj ižic, ena lepsa mimo druge ! Bog daj srečo tudi za naprej ! Ceravno je število družbenikov letos za 6 stotin poskočilo, vendar ž njim nikakor nismo še zadovoljni; kajti tako lepa in koristna družba in tako dober kup šteti bi morala na več tisočev udov. Družbin oglasnik nam je živo 8pričalo, kje so domá naši pravi rodoljubi, kterim je mar omika našega slovenskega naroda. Domá so v vasi, kjer se je na njih priporočbo več udov za družbo sv. Mohora oglasilo. Odkritosrčno povemo, da srce nas je zabolelo, videti tako malo tržaških Slovencev v tej koristni družbi, — le 82 udov! Le tri vasi: Dutovlje, Katinara in Barkola jih štejejo po več. Lepa hvala rodoljubnim gospodom: Brence-tu, Jan-u in Ce-mé-tu, da se trudijo za Slovence, njih skrbi izročene. Dobro sta nam znana tudi častita gospoda France Remec in Jože Zorman, oba vrla rodoljuba, ktera kaj rada novce iz mošnje potegneta, kadar gré za domovino in slovenščino; al ž njima vred obžalujemo, da jih je v Trstu po številu Slovencev, ki jih ondi prebiva , malo , prav malo vpisanih v družbo sv. Mohora, in še med temi največidel dekelj ; koliko pa čitavni-čarjev? Koliko duhovnikov? In v Križi, Proseku, Se-žani, Občini, Tomaji itd.? kaj res ni nobenega rodoljuba v teh vaséh , kjer imajo vendar svojega gospoda farmana in učitelja? Iz Tržaškega pa tudi iz Goriškega pogrešamo v družbinem oglasniku še marsiktero imé takih, ki se sicer rodoljubje zovejo in o rodoljubji kaj radi se pogovarjajo, pa tudi kot dopisovavci v slovenskih časopisih ali sicer kot pisatelji celó šlové. Istinito ! vi nas pohujšate, ko v naše kolo ne stopite, in ne podpíráte po svoji moči vseh naših slovenskih naprav. Nas Slovencev je sicer malo, pa vendar veliko premoremo, ako smo vsi za vse. V Senožečali 5. sept. (Nevarnost hudi uri zvoniti. Nas žalostni stan.) Přetekli mesec so se v Poto-čah, neki vasici še ne četrt ure deleč od Senožeč, napravili trije fantiči k cerkvici, streljaj dalječ od vasi; šli so v zvonik in zvonili so, češ, da ti bodo s tem točo odgnali. Strašno so se vili oblaki, treski so švigali sèm ter tjè, pa ne toča, ampak le debele kaplje dežja padale so tcd okrog; kar naenkrat zakruši in ležali so vsi trije v omedlevici na zvonikovem podu; dva sta se Še izdramila, eden je pa zaspal na večno ; bil je 15 let star. — Se druzih nesreč po streli bi vam mogel na-znaniti iz okraja našega, pa naj je to zadosti v svarilo vsem, ki ne poznajo nevarnosti zvonjenja ob hudi uri. — Kako bo letos z nami, sam Bog vé! Suša pre-silno pritiska. Ako rečem, da v srednji letini je le eden v naši fari, da izhaja z letino do letine, o dobri pa jih je kakih 5, se lahko vé, kakošna je v taki letini kakor je letos. Rži, poglavitnega pridelka, še za seme přidělali nismo. Ako vso vsejemo, kar je je, nam mora dati najmanj po deset zrn, da bo pridelek ž njo k letu, ka-koršen je bil vlani; al kaj tacega se pri nas od pamti-veka do sedaj Še nikdar ni zgodilo. Čuje se, da nam je presvitli cesar zastalo davšino odpustil, al neki gospod v Ljubljani, kteri je bil pred 20 leti za davkarja v senožeškem okraji, da je veliko gospodarjev prečrtal, češ, da se pri njih po njegovih mislih še lahko davščina dobi. Res, res, še se dobi, al po kteri poti? Po mojih mislih le tako, da se jim srČna žila preveže, da se jim še ta borna živinica vzame, saj jo tako ne bo s čem krmiti čez zimo. Tišti gospod morebiti še ne vé, kako so se časi od 20 let sem spremenili. Al pride naj pogledat z dobrim prevdarkom, in srce se mu bo smilenja topilo ; in to tudi v tistih bajtah, ktere so o prejšnjecn času še kot premožne hiše slovele. Zato še zmiraj misiim, da je le prazna govorica , ker se pripoveduje o gori omenjenem prečrtu, da pa je tako, naj bi se nam na tolažbo očitno* povedalo. Od Cerknice iz Jezera 10. sept. G. K. — Preža- lostnega srca preljubim „Novicam" naznanjam silno nesrećo, ki se je nam Jezercem31. jul. pripetila. O pol petih popoldne se je pokadilo iz kozolca, ki je stal sredi vasi, in v pol uri bila je zunaj dveh bajt, enega skednja, enega kozolca in cerkve v strašném plamenu vsa vas, ki šteje 42 gospodarjev. Ker so bili ljudje večidel na polji, bilo je moc sila malo rešiti, nad polovico gospodarjev ni moglo kar nič oteti. Vozove, orodje, klajo, čez 40 prešičev, obleko in živež požrl nam je nenasit-ljivi ogenj, kar je živeža ostalo, ni zadosti, da se pol leta preživimo, ako se bratovsko razdeli med vse srenj-čane. Vas ima nad 200 repov, sená pa prav nič. Kaj bo? Ljudjé se jokajo in tarnajo, da je joj. Edino tolažbo imamo gospodarji, ki smo bili v Gradcu zava-rovani. Kolika dobrota, da so zavarovavnice, bralo se nam je na obrazu, ko je 17. dne u. m. gosp. Koren iz Planine, opravnik graške zavarovavnice, Drez vsega zadržka nam brž izplačal čez 4000 gld. Radi bi to srečo v nesreći naklonili vsem ubozim jezerskim pogorelcem, — al prepozno ostane prepozno! Da bi žalostno jezersko pogorišče pač predramilo vse kmetovavce ter jim pokazalo pot do dobrodelnih zavarovavnic! Naj bi ta v „Novicah" že sto- in stokrát ponavljani opomin ne bil bob v stěno! Nagovarjaje svoje sosede, da se zavarujejo svoja pohištva, jih opominjam še tega, naj se pri asekuracii ne šacajo premalo, pa tudi ne preveč; oboje je na-paka in le na škodo zavarovancu. Iz Kranja 10. sept. (Vabilo.) Prihodnjo nedeljo zvečer napravimo v čitavnici naši glediščino veselo igro s petjem „Županova Micika" in vabimo uljudno vse domače in unanje ude, naj pridejo gledat. Narodna ta igra, obrnjena na naše sedanje čase, bode toliko bolj kratkocasila vsacega, ker se imamo nadjati izvrstne predstave. Po igri kosček plesa, komur bo drago. Odbor čitavnici n. Iz Ljubljane. (Šolske knjige za gimnazije in realke Nedavno je od si. ministerstva došel ravnateljema gimnazije in realke ljubljanske ukaz, naj do 22. dne t. m. předložitá spisek z naslovi in ceno onih slovenskih knjig, ktere so že v šole vpeljane, in onih, ktere so v poslednjih desetih letih na svitlo prišle ter spadajo v šolsko slovstvo. Dobro vemo iz izkustva preteklih let, da je lahko prašati enega in drugega vodja za knjige, ki bi pri-merne bile za šolsko rabo , in vendar nic v tem dalje ne učiniti, ampak vse pustiti pri starem; vsaj vemo, da se privatno lahko pové dotičnemu odgovorniku, da naj le tako odgovori, kakor je do sedaj sam misiil in de-loval, tedaj, da ni nikakoršne dobre knjige, ker ni ravno taka, kakoršna se do sedaj rabi v šoli. Dobro pa tudi vemo iz lastnega izkustva, da vlada lahko vse pusti pri starem, dasiravno se jej je predložila v vsem dobra knjiga; vsaj je nikdo ne more siliti k temu. Al kar se tiče teh ugovorov, mislimo, da govorimo kakor misli najveći del naših čitateljev, da do sedaj nimamo vzroka misliti, da novo ministerstvo ne bi hotlo dati našemu narodu, kar mu gré. Al kmali bomo tudi za gotovo videli, na ktero stran bo vlada zavrnila šolske naše zadeve. Izvedeli bomo tudi, kaj sta ji ravnatelja sporocila, in deželni zbori bojo priliko imeli odkriti vse, Al ravno zato , ker se ministerstvo ni še odločilo ali saj odlocnega koraka ni še storilo v tem oziru, mislim, da je o pravem času, da visoki vladi pokažemo pot, po kteri bi radi, da se postopa v tem oziru. 301 Zatega del nara je treba najpopred povedati, kaj se je že v ta namen do sedaj dělalo, in za tem oporne-niti, kako naj bi se po naših mislih dalje ravnalo. Ko se je 1861. leta kazalo, da je.mogoče, da se kaj storí za razvitek narodnega jezika , so se zbrali o koncu oktobra pri dr. Bleiweisu gospodje Ne. Me., Ls. Sv., ter prevdarivši natanko stanje in potrebe slovenskega jezika, se zedinili o šolskem programu natisnje- nem v „Novicah" 6. novembra 1861. Izpustivši ljudske šole se je za srednje šole izreklo to načelo, naj se po priliki polovica naučnih predmetov učí v slovenskem, polovica v nemškem jeziku. Po tem se je reklo A. V gimnazijah: a) naj se uči slovenski: nauk vere, naravopis, latinski in slovenski jezik, povestnica Avstrije in domačije, zemljopis v 1. razredu; b) nemški: povestnica in zemljopis od 2. razreda dalje nara-voslovje (fizika), matematika, propedevtika, grški in nemški jezik. B. V realkah: a) slovenski: nauk vere, naravopis, kemija, graditeljstvo; slovenski jezik, zemljopis v 1. razredu; b) nemški: razun 1. razreda zemljopis, povestnica , fizika, matematika, nemški jezik. — VI. razredu gimnazije in realke naj učitelj slovenski in nemški jezik privzemlje v predmetih , ki imajo biti v viših razredih nemški. ; Ker pa ni bilo šolskih knjig, bili so rodoljubi pozvani, da se oglasé, kdor bi rad prevzel eno ali drugo izmed knjig, ki so v omenjeni skupščini se naznamnjale đa prevod ali pa predelovanje. — Radostni rečemo, da se jih je dosti oglasilo, in že 10. januarja 1862. leta se je naznanilo, kako in komu se je kaj podělilo izdelavati. Vsled tega je do sedaj na svitlo přišel Lésarjev katekizem, Lésarjeva liturgika, Lésarjeve kratke zgodbe katoliške cerkve, naravopis, poslovenjen po g. Erjavcu in gosp. Tušeku : zemljopis Subertov po gosp. Cigaletu tudi poslovenjen in že tudi cenzuriran, se pa ni natisnil , in zakaj se niso morebiti poslovenjene še druge knjige, kakor na pr. one o latinském jeziku, do sedaj na svetio dale, to nam je lahko razumeti, ako gledamo na to, kako se je z nekterimi slovenskimi učitelji in s slovenskim jezikom sploh ravnalo od konca leta 1861. V „Novicah" in v „Ost in Westu" bil je večkrat govor o tem , da nikdo nima volje, čas in svoje sile odlocno stavljati na izdelovanje knjig, kterih ne bi nikdo hotel tiskati, dokler ni gotovo, da se rabijo v javnih šolah. *) *) Pač veselo znamenje, al dosedanjim, vsemu svetu dobro znanim razmeram, nam Slovencem jako ugodnim, je pripisati, da ta spisek ne bode jako obširen, kajti kdo bi bil hotel pisati Šolske knjige, dokler ni bilo upanja, da se vpeljejo v sole. Da se pa kratek ta spisek se bolj ne skrci, hocejo „Novice", ktere se vedno potegujejo za narodne sole, svojim čitateljem razglasiti Šolske knjige prve in druge vrste. V prvo vrsto spa-dajo: 1) Lésarjev katekizem, 2) Lesarjeva Liturgika, 3) Le-sarjeve zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, 4) JanežiČeva slovenska slovnica, 5) Janežičev „Slov. Sprach- und Uebungs-buch fiir Anfánger" , 6 ) Dr. Jan. Bleiweisova berila za nižo, 7) dr. Fr. Miklošičeva berila za viso gimnazijo. — V drugo vrsto pa: 1) Zgodbe sv. pisma starega in novega zakona sv. Mohorja društva, 2) Lésarjeve kratke zgodbe katol. cerkve, 3) Hicingerjeve zgodbe katoliake cerkve, 4) Janežičev sloven-sko-nemaki in nemško-slovenski rečni slovar, 5) Wolfov nem-ako-slovenski slovar, 6) Potočnikova slovnica, 7) Lésarjevo glasoslovje slovenskega jezika, 8) Lésarjeva slovenska slovnica v spregledih, 8) dr. Fr. Miklošičeva stara slovenska slovnica, 10) Marno va kratka staroslověnská slovnica, 11) Janežičevo •Cvetje slovenske poezije, 12) Janežičevo slovensko slovstvo, 13) Macunovo Cvetje, 14) Cvetnik ali berilo sv. Mohorja društva, 15) Jesenk ova zemlj ep isna začetnica, 16) Cigaletov Zem-Ijepis cesarstva avstrijskega, 17) Vrtovec-Vrnetova občna zgo-[ dovina, 18) Erjavčevo živalstvo. 19) Tušekovo rastlinstvo, 20) Robidovo naravoslovje (fizika) , 21) P. Ladisl. Hrvatova slovensko-latinska slovnica (v rokopisu), 22) Pesmi: Vodnikove, Prešernove, Tomanové, Vilharjeve, Jesenkove, Umekove, Ceg- Kl Ker se nam pa sedaj zagotovlja, in tudi gori omenjeni ministerski ukaz kaže, da se bo morebiti vendar kaj storilo v tem, zato bi dobro bilo, da vsi gospodje, kteri imajo kak roko pis izgotovljen, ki je za šolsko knjigo pripraven, to razglasijo po „Novicah". Vendar to ni dosti za naše potrebe. — Ako vlada res hoče učiniti, kar pravica zahteva za razvitek slovenskega naroda, naj v ta namen ne ostane pri knjigah, kterih po tem, kar smo ravno popred rekli, v enem hipu ne more biti veliko, ampak naj že kjer koli (v Ljubljani ali v Beču) sestavi odbor slovenskih, v teh rečéh izvedenih mož, kteri bi na podlagi vladine volje, izdelali dal nj i nacrt in razdelili izdelovanje potrebnih še knjig, in na podlagi predlogov natisnjenih v „Glasniku" 1862. leta vsaj v glavnih rečéh sestavili terminologijo potrebno za izdelovanje omenjenih šolskih del. *) Naj tedaj šolski ravnatelji vladi predlagajo knjige, ktere so že do sedaj natisnjene, dobro je, da se kmali vpeljajo v šolo; vendar je za kontrolo in za nadopol-njenje potrebno , da nam visoka vlada še izpolni gori izrečeno željo; samo toliko bi še dodali tukaj, da bi se vsa ta reč imela v roke položiti kakemu slovenskemu rodoljubu, o kterem bi mi vsi mogli prepričani biti, da to reč hoče tudi pošteno izpeljati. M. — Preskušnje v živinozdravniški naši šoli so bile v saboto končane. O vseh Svetih se začne novo šolsko leto v kovaški in živinozdravniški šoli. Prihodnji „Oglasnik" prinese natanjčni razpis, da se po njem rav-najo, kteri mislijo o vseh Svetih v to šolo stopiti. Povsod se odmevajo klici, da treba nam je podučenih kovačev in živinozdravniških pomočnikov, ki si lahko dober kos kruha služijo. Naj tedaj zlasti župani skrbijo, da saj vsaka veča soseska ima tacega zanesljivega člověka! — Sila slab je bil veliki (češpljev) sejm v pondeljek. Povsod manjka denarja; prodajavcev je obilo, kupca skor nič. Na živinskem sejmu je bilo malo goveje živine, pitanih volov skor nic ; kupčija je bila slaba, cena srednja; tako, na priliko, je bil en vol s 4 centi in pol mesá za 95 gld. prodan. Kónj je bilo veliko na prodaj po nizki ceni, pa le malo se jih je prodalo. — Most čez Savo pri Krškem začne gosp. Ste-pišnik še ta teden zidati ; postavil ga bo nekoliko nižji doli od sedanjega broda, da bode krškemu trgu še bolj priročen. — Slavni profesor dr. vitez Miklošic je na pro? šnjo vrednika našega lista obljubiti blagovolil, da od vsake svoje knjige, ki je še ima, daruje „Matici" en iztis. — Mnogospoštovani odvétnik in deželni poslanec zagrebški gosp. M. M raz o vic je bil v nedeljo z graj-ščakom g. Josipom Vranyczany-om v Ljubljani. — Iz Zagorice je přejelo vredništvo prijazen dopis od 7. t. m. o zadevah Vegatovega spominka. Temu odgovarjamo sledeče: Kako in kaj je s tem spominkom, nam je celó neznano; to pa vémo, da ob priliki, ko je gosp. prof. Peternel v letopisu realkinem 18541. pisal življenjopis preslavnega rojaka, so „Novice" v 63. listu z navdušeno -besedo nagovarjale domačine, naj se mu — ker je ravno stoletnica bila — postavi narjeve, Bilčeve, Krekove, Umekov Àbuna Soliman (Knoblechar), 23) Prevodi klasikov: dr. Šubicev Georgikon, Valjavčev Ajant, Božicev Platon in apologija, P. Ladislavovi Ksenofontovi spo-mini na Sokrata, Koseskijeva devica orleanska in mesinska nevesta, Cegnarjeva Marija Stuart, Cegnarjev Viljem Tel, Ceg-narjev Valenštajnov oštrog, Cegnarjeva ValenŠtajnova smrt (v rokopisu), Erjavčeve Andersonove pravlice. Vred. *) Kdor bi morebiti izmed naših nasprotnikov zavolj tega rad kaj ugovarj al, naj pomisli, da se tudi nemske šolske knjige ne ujemajo v terminologii in to na škodo aolske mladine, in dalje, da so 1849. leta v Beču tudi dělali slovansko juridiško- politiako terminologijo , ter da je v Zagrebu že 1851. leta in tudi lani odbor sestavljen bil za terminologijo. Pis* 302 priraeren spominek. Potem se je v 70. listu oglasil vodilo, in pa asekuracijske zadeve v posebnem listu fajmošter Kaj. Hueber, rekši, da je on že 1846. leta „Allg. Versicherungs-Zeitung." Četrtletn v zboru ljub. zgodovinskega družtva izprožil to naša narocnina iz- ldejo, ixiwv j\j uiuíiuru lauuouiv/ xjwouomu , - o» uivj o tu- J. lipUIUUaiJJU Pči rilo. Potem se je g. fajmošter pogajal z oberstlajt. pl. ki nemški umejo ktero je družtvo radostno zaslišalo gld. 50 kr. ; pollet gid celoletna gid a nic sto- Priporočamo ga vsem, ktere zadeva njegov obsežek in Siihnel-nom o tej zadevi ? ta je umrl in zaspalo je (saj kar je nam znano) se n i vse ; nabéra za spominek, začela. Edino to je nam znano. — Dosti žalostno je, priča pa je zopet nova: ako se tako imenovani druzih „Slovenci" ne loti j o kake domovinske stvari, daje specifični „Kranj ci" ne spravi j o na noge, čeravno se vsaki hip ustijo „patriote." Daimo, da se Od 14. septembra do 10. oktobra bodo vsako vsaki torek in četrtek od 8. do 10. zvečer v nedeljo čitavnični dvorani vaje nelij a. uljudno jih m starih pl Vsi častiti udje čitavnični rabij o. „jugoslovanskega kola" in pod vodstvom g. Coro- se tem vaj am ---' —r -----Jw 77tr-----~ ) 26. dne t. m. saj spodobno vdeležimo slovesnosti, ki jo ~ - - v napravijo — neznane roke! Zagoričanje želijo še po- sebno 7 da pridejo tudi „Sokolci" slavit Vegatovo spo- Noviear iz domaćih in ptujih dežel. minovanje 26. dne t. m. „Danica" priporoča ogled prekrasnega ol-tarja, ki ga iz kamna v gotiškem zlogu za šentruper-sko cerkev ravno zdaj izdeluje uiùetni naš kamnár Novo ministerstvo še zmiraj molči; toliko bolj pa se zaganjajo zlasti centralistični časniki vanj 7 da bi hitro hitro rodilo kaj piškavega, kar bi ga pokopalo Toman. Dalje na srce poklada rojakom našim, mnogozasluženemu misijonarju gosp. Fr. Pireu, y nai ki bi je letos v St. Pavlu v Minesoti svojo zlato mašo obhajal poslali kako primerno vezilce, ki bi slavnega starčeka gotovo veselilo*. Tudi naznanja, da prezalo novo s taro ložko cerkev bojo prihodnjo roženkransko nedeljo milostljivi knez in škof slovesno blagoslovili. Za okrajino frančiškanskega reda, ki ob- Oktoberska diploma in februarski patent na eni strani na drugi pa terjatve treh glavnih strank: federalistov, dualistov in centralistov — zdaj naj pa že v prvih kvatrih izveličana Avstrija skoči iz možganov novega ministerstva ! Kdor to zmore, bi bil vec kot Evini sin. — „Debatte," dobro podučeni časnik Majlathov trdi, da novembra ali decemhrameseca bojo ob enem sklicani deželni zbori nemško-slovanskih dežel zbor ogrski, hrvaški in erdeljski. 7 pa Ako se to zgodi sega Kranjsko in Hrvaško, so bili v letošnjem kapitulu to še en kos državo-pravnega programa Dalje tudi 7 je se 1 • y • slisi y 4. dne t. m. voljeni: za provincijala g. Jernej Večerina 7 v Ljubljani g. Benvenut Crobath, na Tr- za gvardijane: satu g. Jeron. Jankovié, v Kostanjevici da minister Beikredi misli samostojno začeti s prena-redbo o kraj ni h (kantonskih) gospósk, zmanjšati njih Frid. Ho- število in prestrojiti jih v okrožne (kresijske) gosposke nigman, v Novomestu Raf. Klemenčič. v Kamniku Ferd. Gecelj, v Paznu Seraf. u t íí\j iu pi voii vjin J uni VAUV i ai uoijorvw y ^vo^uoivc, pa popolnoma 1 o čiti sodnije od političinih gosposk. Že boru Jac. Herženjak, v Klanjcu Sofr. Merk, v Karlovcu Pramberger, v Samo- je v tem smislu šel ukaz v Galicijo. Kakor se po Nem. Smoković vseb časnikih vidi, o prenaredbi Avstrije vlada prosta Juri Novak Celz Novak, v Jaski Roman Festen. 7 v Nazaretu v Brežicah Po razglasu ces. ruske vlade morejo učenci avstrijskih viših realk in gimnazij na stroške ruske vlade stopiti v rudarsko akademijo vLeoben-u na let po dovršenih beseda; pravijo, • 1 • ni volja da je minister Beikredi rekel, „da ga 7 si na glavo nakopati časnikarskih mučencev r Stajarskem, ako se zaveze] o 7 da vsaka stranka naj govori, kakor ji je drago; to utegne koristiti vsem stránkám ; jaz imam debelo kožo in strpim vse napade." Tedaj kakor noč in dan med njim in Schmerlingom ! — Po lastnoročnem pismu od 4. t. m. leta šolah ostanejo v službi ruski. Sola traja sebno pridni učenci jo dovršijo tudi v 3 letih; vsako leto po- je baron Gablenc postavljen ces. namestnik v Hol-štajnu. — Fzm. Benedek se je, nastopivši vecmeseČni prej me učenec štipendijo od 300 sr. rubljev, to okoli odpust 7 poslovil od svoje armade , kakor da bi ga več 500 naših gold. Zahteva se znanje kterega koli slovan- nazaJ ?e bilo. Ker se te dni nic važnega političnega ni skega jezika. Več o tem se poizveduje pri vodstvu Le-obenske akademije. Gotovo bo marsikteremu dijaku omenjena ponudba všeč. „Tagespost" je te dni prav s trte izvila novico ki korači zdaj po vseh časnikih, da se nekteri kranjski deželni odborniki nameravajo v Celji sniti z onimi ; prigodilo po svetu, naj povejo „Novice" svojim bravcem nektere druge reči. Nemški Gradec napreduje tudi o tem, da so si Židovi (judje) ondi napravili lastno sinagogo (cerkev), ki so jo z veliko slovesnostjo odprli 12. sept. letošnjega leta, ktero ni 1865., ampak 5626 po ju-dovskem številjenji. Withalmovem koliseji je sina kteri se zovejo av- štajarskimi deželnimi poslanci, tonomisti. Od konca do kraja je izmišljena ta novica ktera zopet kaže, kako se kuj ej o dopisi v časnikih goga; v Ljubljani pa upamo, da bo Withalmov koli- U.IVJ11« ) ~ ~ J UJ V pa se kot resnica zdaj iz Ljubljane y 7 sej kosama ostal. skega itd. pošiljajo po svetu. Res /y zdaj i u ut čij cii ■ lu / i da vecih neresnic- Pa do Kozma in Damijana; h koncu meseca zopet iz Stajar- Na Ogrskem imajo tudi gla sovitega vremenskega preroka, kteri od 13. do 20 dne t. m. prerokuje oblačno in deževno vreme, potem 7 nezev ni, kakor so nekteri časnikarji! Kolikor mi naše deževno. Stajarski prerok pa dež prerokuje le en dan deželne odbornike poznamo 7 ali so s dušo in telesom meseca* Kdo bo pravo zadel — ali pa nobeden ? privrženci sistemi Schmerlingovega centralizma in solzé pretakajo zdaj na gomili pokopane te sisteme, ti ne Listnica vredništva. Gosp. M. M. v G: Priđe gotovo v pri pridejo; ali pa so v resnici avtonomisti po oktoberski diplomi brez nesrečnega dualizma, hodnjem listu; za danes nam je dopis prekasno dosel. Gosp. J. IU pa tudi ne I I pridejo, nemšk dualist ker gosp pa federalisti, ti Št. na D: Pismeno prejmite odgovor. Gosp. L. C. v Kast Pro tedaj Kaisersfeld je zdaj vès simo drugikrat kaj, ker pred dohodom Vašega dopisa je bil že na ne vemo , kdo izmed naših tisnjen drug dopis istega obsega. Gosp. T. C. v St. L. v P :: poslancev bi ž njim vlekel? 7 Od sept, je gospod prof. dr. Klun solastnik îme- mnogocenjenega dunajskega časnika „Volkswirth" novanega, pa tudi njegov odgovorni vrednik. Ta časnik obdeluje národno gospodarstvo krepak napredek mu je vzeti% prvi list, zlasti ako več tacih skupima pride. Prosimo drugi pot kaj važnejega, ako se dogodi v Vašem kraji. .Vljndna prošnja nekterim gosp. dopisnikom: Da moremo vstreči željam Vašim in gotovo tudi našim, vljudno prosimo, da popis dogodb , ki so se pripetile že teden pred, poŠiljate brž ko je mogoče, sicer se brez krivde nase primeri, da ne moremo poslednji dan ali popoldne prejšnjega dneva poslanih veči h sestavkov Odgovorni vrednik: Dr* Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Bláznit v Ljubljani. à