Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za |>< >1 leta 2 gld. 40 kr . i a «'••»« rt lit.i 1 * I d. "3 o J*r V 'i--karnici sprejeniaua za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za cetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izid«- Daiiiea dan pop ""
Tečaj XXX.
V Ljubljani 26. vinotoka 1877.

List 43.
Dušam v vicah za rcziio h njih pri-ho d n f emu godu.
,,Vse kar rajnim i/, pobožneira namena naklonimo ali storimo, spremeni se poslednjič v naše lastno *a-služenje, in po smerti dobili boin«» t<> v stotem i meri zopetpovernjenn,*' S. Ambro«. de ofdeii<.
,,Danica" je z raznimi in obiinimi spodbudami, vne-manjem, popisi itd. razširiti pomagala že mnogo lepih navad med naš čislani narod. Marljivi bralci zvedo po njej to iu uno na novo vpeljano pobožnost, bratovšino in enako lepe ter posneme vredne navade; mislijo si: to bi se lahko poskusilo in vpeljalo morda tudi pri nas, poskušnja se jim dobro sponese, in: narod naš je bil vsled tega že obogaten z marsikako koristno novostjo.
Poskusimo enkrat zopet še kaj druzega, novega.
Le malo kateremu zmed bralcev „Zgod. Danice" utegne biti znan časnik, ki je letos pričel izhajati v benediktinskem samostanu Larubach u na Avstrijskem pod naslovom: ,,St. Benedikta Stimmen. Tabernakel und Fegeteuer" (po naše: Glasovi sv. Benedikta. Tabernakelj in vice). Kakor naslov kaže, postavil si je ta list nalogo, razširjati med svojimi bralci češenje Najsvetejšega Altarnega Zakramenta, in ob enem podžigati lju bežen do ubogih duš v vicah. *) V zvezku omenjenega časnika beremo med drugim na lednje: „Proti sklepu pretečenega stoletja pričel so je za ubogo duše v vicah žalostni čas. Koliko samostanov je bilo odprav ljenih! Koliko cerkvenega premoženja ugrabljenega! Koliko bratovšin zatertih! Zginile so mnoge pobožne vstanove .. .. na škodo ubogim dušam v vicah; -- namesto tega nastalo in razširilo ne je neveratvo in ostudna nravna spridenost.... nič več se niso vzdigovale tolike obilne molitve k Bogu, kot nekdaj — in to so britko občutile duše v vicah. — Ako taka premišljevanja navdajajo človeško serce z otožnostjo, je p« po drugi strani oveselivno opaziti, da se je v novejših časih marsikaj nekaj zgodilo, nekaj se še le snuje, kar tcrpljenje ubogih duš v vicah hladi in zlajšuje. V to se šteje zlasti
List leta izhaja v mesečnih zvezkih, ter stane na leto celili 75 soldov s poštnino vred. Čutiti je, da si je pridobil zc daleč na okrog mnogo prijatlov in znancev (moj iztis ima štev. 1681); priporočil je pa se z vsakim zvezkom še k obilnejši vdeležbi, in zagotovlja, da zamore še zdaj novim naročnikom postreči z vsemi zvezki. Kdor je nemščine zmožen, in ima količknj vneme za juko dobro in koristno reč, prav stori, ako stopi mod naročniški venec.	Pisavec.
novi, na Francoskem vstanovi jeni red za rešitev ubogih duš v vicah, red, ki je v naših krajih še popolnoma neznan itd."
Pitanec teh verstic ne uterpi spušati so v boli natančen popis tega reda; tudi ne sprevidi še dozorelega časa, da bi se za vpeljavo taccga reda med našim narodom kaj storiti zaraogio. Ker pa gostokrat tudi že pri kaki reči dober svet mnogo koristi in pripomore, so prederzne vsaj h sveti stopiti pred na*e pobožno slovensko ljudstvo.
Kar je bilo pred malo^ leti pri nas šc sk<>ia; popolnoma neznano, prijetne „Smarnice" v me*cu majniku namreč, kako splošno in v koliko dušno kori.it se to češenje zdaj že čez in čez obhaja! V resnici! ni ga pa skoraj v tudi lepšega Maiijnega počcaevanja od prijaznih „Smarnic". Mesec listopad ^november) pa, ki ga nastopimo s praznikom vsih Svetnikov, in »končamo s praznikom sv. apostola Andreja, posv.čen je posebnemu spominu in kot poaebno določeni ča* za rešitev ubogih duš v vicah. Vpeljava kakih pobožnost v prid teh največjih t^rpink (-luš v vicah namreč) v ni-acu novembru tedaj bi bilo nekai, s čimur ui naš al« venski narod lahko mnogo nadomestil, kar je, kakor sem žc zgoraj omenil, zakrivil sklep preteklega stoletja; »nn< go te škode bi so lahko popravilo in poravnalo, in to brez vsih denarnih vstanov, ampak čisto le z blago voljo iu s privatnimi molitvami. Prihodnji mesec si lahko izvoli« v radovoljno opravljanje, ktero si bodi naslednjih reči, ako imaš čas in d bro volj«-. Te le so:
1.	Vsakdanja vdeležba sv. maše s post-bnim -po-luinom na uboge duše v vicah.
2.	Vsakdanja molitev sv. križevega pota.
Vsakdanja molitev iitanij za duše v vicah.
4.	Vsakdanja molitev šestega (12!*.) »pokornega p-altua: ,,lz globočiue vpijera k Tebi, o Gospod4'.
5.	Sprejema zakramentov sv. pokore in presv. Keš-njega Telesa vsaj enkrat, ali tudi večkrat v mescu v prid ubogim dušam v vicah.
6.	Obiskovanje pokopališča, molitev, pokropljonje grobov z blagoslovljeno vodo. Večkrat zdih: „Bog se usmili vsih ubogih duš v vicah." In še reč od sv. Cerkve poterjenih in priporočevanih opravil in molitev.
Pa keršanska ljubezen j** zna;dljiva; skerbni prijatli ubogih duš v vioah velikokrat sami dobro zrnienejo, kaj naj store, da ubogim dušam v vicah pomagajo in jih iz terpljenja rokujejo.
(Dalje nasl.i
II <11 Katoliško rokodelsko združevanje na Francoskem.
Pred kratkim časom 30 sv. Oče na Francoskem vstanovljenemu zedinjenju katoliških rokodelskih društev po msgr. Segur-u poslali naslednje pismo:
Papež Pij IX. — Ljubljeni sinovi, pozdrav in apostoljski blagoslov! Kot dediče duha svojega nebeškega Učenika je Cerkev vedno tudi priprosto ljudstvo obdajala s posebno skerbnostjo, vedoča, da je Bog reveže tega sveta izvolil za dediče svojega kraljestva. Zato je v svoji mater ni ljubezni zanje skerbela, da bi jih bra-ni'a prta zatiranjem mr.gočnežev, jih z vsimi pripravnimi pripomočki ohranila, podpirala in povzdigovala; zdelo se ji j.« \ u tudi potrebno s posebno pazljivostjo čuti nad duhovnim in '"asnim blagrom tistih, kteri so zares koristni deržavijani domovine, če išejo poštenega zaslužka pri obertniji in pri delu svojih rok. Cerkev ve, ua je Sin Božji, ko se je včlovečil, de.avskemu stanu dal prednost pred vsimi drugimi stanovi. Zdaj, ko je ljudstvo od vsih strani in v vsakem oziru stiskano o i nadl-»g, in kar ie še huje, obdajano od zalezovanj, da bi zapustilo svojo vero in se vdalo naj veči razuzdanost:, da bi se vzdignilo zoper bogatine iz nevošljivosti, ktera ga žene k ropanju in prekucevanju družinskega red*, zd .j ne moremo nehati, ljubljeni sinovi, da bi vt;m n" ia?.« de:i svojega veselja (uamreč. nad takimi katoliškimi društvi, ki ao zoper rogovilstva in prekuce-vanje).
Vi ste spoznali, da vam je Božja usmiljenost zato podarila um, moč, veljavo, pozemeljsko premoženje, da svoje razumne brate povzdigujete; vi ste si v korist obernui prostost, ki jo vam dajejo postave, in ste vsta-novili r^zne katoliške društva mladih ljudi, delavcev in potno -nikov s tem namenom , da bi te ljudi pod vod-st". oiu cerkvene gospoeke učili v pravih resnicah in zve-li uvi jh naukih in uh rešiti nevarnosti in spridenosti ter iiit atoriii koristne veri it; domovini. Z velikim veseljem vidimo, kako se te katoliške društva, dasiravno 30 š- .c pr-d kratkim tasom v«tanovljene, hitro razširjajo 111 iaste,o od dnč do dne.
I)rug-» veliko t«dažbo n\m dela glavni zbor, v kte-r« m se v dji posameznih družb z zedinjenimi močmi pri/adevaio rabiti zdatne pripomočke, da bi vsako diu-št v raiš*rsli in v \ -ih vterdili eiirost duha. Ravno tako mo z veseljem razvidiii veliki sad t« edinosti iz pi rt či a zadnjega glavnega zbora v Bord^auK-u (r. Bordo). Toliko duš j« nevarnosti rešenih, toliko duš od ustaje ločenih iu ustaji nasprotnih, kolikor je v tih družbah udov.
N »j rastejo te blage društva pod obrambo sv. Ce *ve; združene v sercu in v duhu med seboj, združene s sv« jimi šk« ti in s tem učnim St«dom resnice, čegur božja moč j- edino lpanje družbe v nevarnosti, naj stavijo svojo moč z- p r n^pad*, kteri jim pretijo. Ce tudi ne morejo o iverniti že davno s prizadevanjem pripravljenih nesreč, j h vendar zamorejo lajšati in poslednjič popraviti. To upamo od vašega početja; to vo-šim > Ijudstvam; za to prosimo Boga neprenehoma. V obliuti » božjega varstva in v za-tavo svoje očetovske ljubezni podelimo v ljubezni apostoljski blagoslov vam vsim, ljubljeni sinovi, 111 vsakteremu društvu , ktere vi vodite.
Predstava *)
rojstva našega Zveličarja Jezusa Kristusa
v dveh delih. **) (Spisal O. Purgaj.)
Osebe:
VI. delti: pervi, drugi, tretji pastir; angelj; vec angelj ev. V II. delu: Sv. Jožef; pervi, drugi, tretji pastir.
12. SIK.
(Pastirji čuvajo svoje cede, dasi sc bliža polnoč. Pogovarjajo se, kako je obljubil Jehova, da pošlje Mesija, ki bode vstanovi-tclj včlikega kraljestva v Izraelu. Angelj sc jim prikaže ter jim naznani rojstvo Mesijevo.)
Pervi pastir: Velika je, prijatli, moč Jehčve, To priča naša slavna zgodovina. Zatoraj upajmo, da boljše dnove Bo vČakala še naša domovina, Ki čuti zdaj sovražnikov okove. — Jehova večni! veuder sliši nas, Ki k Tebi kličemo iz serca tožni — Saj vslišal vsikdar naše si očake, Kedar povzdignili so k Tebi glas; Dal si jim um, da so postali složni I tuge so se obranili vsake. — Prijatli! vsikdar, ko so zapustili Očetje naši zakon Božji, mili, I niso da.ali Jehovi časti, Obličje svoje je od njih obernoi, Toliko pa je tujcem dal oblasti, Da je nesrečo cez njih dom razgernol. Tako je vsikdar prišla kazen za nje, Ce ni po zakonu njih bilo djanje. Sedaj Jehova tudi nas kaznuje, Ker rod je naš zapustil zakon Njega. Oblast je tujcu dal, da ukazuje Izvoljenemu ljudstvu. - Kdaj zla tega B> vendar konec? Učeni učijo. Sicer, da pride iz med nas sredine Mesija, da dogodki se godijo, Ki Njegovega rojstva bodo znamnja. Imejmo up, da žalost skoraj mine, I brezi konca bodo radovanja.
Drugi pastir:
Tako s^m tudi slišal jaz učiti, Da mora iz sredine naše priti Mesija fikoraj, i da bo potem Nadl«>gam našim konec kmalo vsem.
Trotji pastir: Pa bratje, čudež je naj veči tale: Mesija se rodil bo v Betlehemu, Nikakor v slavnem pa Jeruzalemu. Nam pa postave take so se dale, Da moramo v Jeruzalem hoditi, Ce hočemo Jehovi zveiti biti.
*) To predstavo so igrali na božični večer gg. bogo-slovci v Mariborskem semenišči leta 1870 pod vodstvom veleč, gospoda podravnatelja in profesorja Mart. Kovačič a.
Pisatelj.
**) Podamo to „Predstavo" dosti zgodaj, ako bi se je želeli kje učiti, da imajo šc dosti časa. Ce so kake besede malo bolj po novem ali po štajerskem, to nc bo kazilo.
Vred.
Pervi pastir:
Kaj čudiš silno se, prijatelj temu: Da bode v mestu majiinem Betlehemu Kraj rojstni našega rešitelja? — Jekove pota, lej, so čudežna, Preroki v dubu vidili so davno, Da Betlehem še bode mesto slavno, Da v njem izišla zar'ja krasna bode Ter razsvetlila Izraela rode, Da zopet zadobe moč i pogum.
Drugi pastir:
Da, hraber zopet bode se naš rod; I tujec bode moral spet od tod, Ko hrabrost bode skusil naših trum, Katerim vodnik bode naš Mesija! Potem ne bomo znali, kaj nemir, Sovraštvo, kaj pogubna razpertija Med nami je, ker ljub*vi izvir Odperi rešitelj bo; imam pa malo Upanja, da pričakam oni čas.
Pervi pastir:
Ti malovernež! daj Jehčvi čast, Povzdigni k Vsemogočnemu obraz Ter prosi Ga, da tebe ne kaznuje Zavoljo tvoje v Njega slabe vere. — Ne daje li nam zmir dobrot brez mčre? Obljube morda svoje ne spolnuje? Povej, li znaš, če kdo kedaj se zgubil, Če Njega je odkritoserčno ljubil? Gotovo skoraj nam izpolni želje, I veliko bo takrat nam veselje. —
Angelj (nastopi i poje):
Ne bojte, pastirci, be mene! Veselite vsi se z roenč. Nocoj je rodil se Mesija, Ki prišel je rt sit zeml)6. Ne bo vas več tuga tlačila, Britkosti pretekel je čas. Mesija, ki ste želeli, Osebno vže biva pri vas.
Le urno podajte se k Njemu; Tam v jaslicah mirno leži, Prijazno vas kliče i vabi, Nasprot se vam nežno smeji.
Nastopi več angeljev (pevajočih):
V višavah bodi Bogu hvala, Ljudem na zemlji vedno mir. Čast bode Tebi se dajala, Ker Ti dobrot si vsih izvir! Ves rod človeški Tebe časti; I če je v grehu kdo v oblasti, Je rešit prišel tega Bog. Zatoraj vsak se k Njemu trudi, Ter Ga častiti ne zamudi, Ker konec britkih je nadlog. (Angelj i zginejo.)
Drugi pastir (čez nekoliko časa navdušen):
Kaj čudimo se, bratje, kaj gledimo? Kaj tukaj še začudeni stojimo, Ko vemo, da Mesija rojen je? — Oh, kako bije radostno serce! —
Pervi pastir (navdušen):
Povzdignimo Mesiji svoj glas v čast, Vladar ker tuji zgubil je oblast!
Tretji pastir (navdušen):
Le urno k Njemu; ne muditi se! Zvesto mu dati hočemo sercč.
Drugi pastir (navdušen):
Podajmo urno tje se k jaslicam, Sej angelj rekel, da nas kliče sam.
Vsi trijo pastirji (navdušeni): Pod.ijmo urno tja -i- k jaslicam, Sej rekel angelj, da nas kliče sam! (Pastirji odidejo.)
(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem in <lopi»i.
Iz Ljabljane. (Patvon čnnnikuvjrv.) Vrednik slovečega dnevnika ,,Unita cattolika" v Torinu, učeni gosp. Margotti, je na.svetoval, naj bi sv. Oče katoliškim časnikarjem odločili za patn-na novega c rkvenega uče-nika sv. Frančiška Salezi a. V ta namen je p«<mo p;sal do monsig. Tripepi a, verlrga vrednika mesečnega iista „11 paparo-' (papeštvo). Tudi ta gospod se je pop. ijel omenjenega nasveta in pričel je pis»a»i zadevne obravnave v svojem časnikn.
V odgovoru do gosp. Maigotti-a gosp. Tripepi l.vali preblagi r.asvet in pravi, kako v resnici j«4 sv. Frar išk Sal. v svojih naukih, načelih in zgledih dal prcčudne vodila v prid časnikarjem, ki se bojujejo pod zastavo Ss. Ključev v hrambo vere in papeštva, in pobijajo mogočne, mn gotere in prekanjene sovražnike. Ta svetnik je s svojimi napravami in s s.ojimi spisi dobro časništvo nasproti stavil zanikarncmu, in je neizrečeno pomnožil čast učenosti in ved, ker je skerbel, da bi se obračale v Božjo čast in v zveličan je duš, ko pa se krivoverci in motivci pehajo, da vede in učenosti store za orožje brezbožnosti in pogubljenja.
Monsign. Tripepi pripominja, da ravn<- v sv. Fian-čišku Sal. so se prečudno svetiii tisti darovi, kttre so naš sv. Oče v svojih občudovenjn vrednih in sl- ve nih nagovorih zaznamnjali za varne \otiila vojšakon s peresom. Pod njegovim varstvom bi dosegali moč za postavno in koristno bojevanje, in stopili bi v zvezo katoliškega časništva, povzdignjeno v čast apostoljsk- ga dela.
Da se pa doseže od sv. Očeta, da sv. Fr..n»"išk Sal. postane zavetuik časnikarjem, kakor jc Benedikt XIII zaznamnjal sv. Alojzija Goneaga zavetnika šolski mladini, morajo mnogi časnikarji tega ali posebej a'i pa skupaj v eni prošnji piositi od sv. Očeta, kteri bi vsta-novili še druge k temu potrebne reči. Mons. Tripepi ob enem naznanja, da on s celim sercem prist» pi k \e-likoserčnemu predlogu in hoče moliti, da bi se ta zadeva srečno zveršila.
V drugem členku slavni bogoalov Marg« tti priporoča, naj vsak časnik pošlje svojo prošn o papežu in naj razloži vzroke, zakaj časništvo, ki brani Orkev in papeštvo, želi imeti sv. zavetnika in f.aka; si voli sv. Frančiška Salezija.
Ze se oglašajo v „Unitu cattol." časnik;trji . ki se zedinjajo s prošnjo in prosijo, naj se ko prosivci prištejejo; tako v št. 244 ,,Os8crvatore Romano" v Rimu in „Genio Cattolico" v Reggio-Kmilii. S temi se zlaga enako tudi „Daniea" in želi in prosi za patrona slavnega sv. Frančiška Sal., kteri je z enako stanovitnostjo, kakor po-hlevnostjo terdil in branil resnico in pravico v prid sv. Cerkve in njenega poglavarja.
U Zalega Loga, 22. vinotoka. Kakor je „Danica" žo omenila, )e bila nova podružna romarska cerkvica v Suši 14. tega mesca — 21. nedeljo po Binkoštih — po našem mil. gospodu knezo-škofu slovesno posvečena. Ko so Njih milost poprejšnji popoldan proti petem s Bvctiniami za veliki altar v Suši na Zali Log došli, je bil potem že o mraku med priterkovanjem in strelom častitljivi sprevod dubovšine in obilo zbranega ljudstva s svetinjami, ki sta jih v lepi za to pripravljeni skrinjici od tod v Sušo nesla prečastita gospoda duhovna iz Železnikov; pred nami pa sta ključarja nesla svetil-nice, kar je bilo veličastno viditi o mraku. Ko so bile svetinje postavljene v šotor s svečavo, pred novo cerkvijo napravljeni, smo v družbi s prevzvišenim vikšim pastirjem opravili rornice in hvalnice v čast svetim mu-čencem, kterih častite košice so b le v šotorji; ljudstvo iz domače fare in bližnje okolice pa je ondi verstoma celo noč prečulo, ter molilo in svete pesmi prepevalo.
Drugo jutro so premil. gosp. knezoškof maševali na Zalem°Logu v farni cerkvi, potem je bila še ena sv. maša v Suši v omenjenem šotoru pred svetinjami, ter se je sl'.ve-»no poavečevanje cerkve pričelo okoli 9. Ko so se po zadevnih popreanjih molitvah in cerkvenih obredih svetinje iz šotora pred cerkev prenesle in ondi postavile, ao prečastitljivi vikši pastir do brezštevilno zbra nega ljuastva imeli pred cerkvijo prav primeren govor. V sprelepem govoru so s krepko in očetovsko besedo najprej omenili sreče, ktera je a poBvečenjem nove cerkvice došia tudi tej fari in vsi okolici. Pojasnovali so pottm milosti in dobrote, ktere se v cerkvah — Bogu posvečenih hišah — v raznih dušnih in telesnih potrebah prejemajo. Omenili so na dalje, kako imamo mo-gi/čuo besednico, ljubeznjivo mater, prečiato Devico Marijo, ktera bo naše preBlabe prošnje podpirala, da bomo gotovše uslišani, toliko bolj v ti mili cerkvici, ki je posebno v njeno čast postavljena in posvečena. Pri tem so tudi razložili, od kod je imč ,.Marija Lavretanska", kakor se pri tej cerkvici pravi. Naposled so še nekoliko pojain<.vali prelepe, ginljive obrede pri posvečevanii cerkve in altarja; v sklep pa so z živo, priserčno besedo opomnili in rekli: „Ko bomo na posvečenem al-tarji prižgali peter" lučic v spomin peterih ran Jezusovih in milost sv. Duha, in bote vidili te lučice na altarji goreti, takrat goreče prosite in molite, naj se tudi v vaših sercih plameče vname in vedno gori ogenj sv. Duha — v pravi, sveti, keršanski ljubezni!"
Posvečevanje cerkve in altarja je bilo doveršeno, in v is. čast. gosp. dekan Starološki bo pristopili, ter so na ru>\oposvečeuem altarji slovesno pervo daritev sv. ma.še — v pričujočnosti prečast. vikšega pastirja, ki bo h koi.cu sv. maše sami slovesno podelili sv. blagoslov z navadnimi odpustki. Po vsem tem pa je bilo darovanje za novo cerkev, tako da je vse to lepo in podbudno opravilo terpelo do dveh popoldan, in smo se na Zali Log h kosilu vernili.
Po kosilu smo pri tarni cerkvi na Zalem Logu imeii .še pete litanije Matere Božje z blagoslovom — v pričujočnosti vikšega pastirja. Bog živi ter v zdravju in svoji milosti ohrani še mnoge leta premilostnega go spona knezoškola, kakor tudi vse druge prečastite gospode, sosede in prijatle, ki ao pri omenjeni slovesnosti tako blagovoljno pomagali in stregli — v Božjo in Marijno ča»t! — V sklep tega spor« čila pa le povzamem še besede našega vikšega pastirja, ki a o v svojem govoru tudi rekli: „Le z milimi darovi se je ta lepa cerkvica zidala in toliko doveršila, da je danes posvečena. Je pa še prazna vse notranje ji potrebne oprave in olepšave; gotovo se je pa že pri dosedanjem delu tudi kaj dolga naredilo. Zato, predragi! podpirajte in pospešujte to sveto delo a avojimi darovi še nadalje, da se
vse prav poravnd in doverŠi v B;žjo in Marijno čast, pa vam v časni in večni blagor!" Te besede tedaj še povzamem in ponovim, in v imenu Marijnem vse njene častivce iu častivke priserčno prosim, naj mi po svoji moči pomagajo vse poravnati, pa tudi vse prav izpeljati in doveršiti. Bodo pa tudi vsi dobrotniki in dobrotnice te Marijne cerkve ostali v blagem spominu in deležni naših prošenj; naj ljubi Bog vsim Btoterno poverne v sodanj«in in prihodnjem življenji — po priprošnji pre-čiste Device in Matere Marije!	Zaliloški.
¥ Gorici, 16. vinotoka. Tukajšna katoliška družba je odperla novo knjigarno. Prodajale se bodo tu samo katoliškega zapopadka knjige v raznih jezikih. Do sedaj so se naznanili nekteri italijanski in nemški založniki takih bukev. Slovenske založnike posebno v Ljubljani opozorujem b tem, naj naznanijo svoje knjige vodstvu omenjene družbe, da zvedč pogoje, s kterimi bodo za-mogli knjige oddajati. Posebno priporočim založnikom slovenskih molitvenih bukev, naj bogato svojo zalogo tudi tu v Gorici na terg postavijo, ker do sedaj je bilo vselej treba enakih bukev iz Ljubljane si naročevati, kar ni brez sitnosti in stroškov.
Naš prečastiti semeniški profesor Stef. Kocjančič je zopet izdal novo knjigo v latinskem jeziku, kteri je naslov: „Caffou Felix Antonius et Crobath Josephus Fridericus, breves notitiae biographicae. Oba imenovana sta bila profesorja v tukajšnem centralnem semenišči, v Gorici, in na Goriškem občno znani in priljubljeni osebi. Prečastiti gospod pisatelj je močno vstregel posebno naši duhovščini, kteri sta bila ranjka profesorja učitelja. Zraven imenovane knjige, ki stane 60 sold., naznanja pisatelj še nektere druge iz njegovega peresa izvirajoče knjige. (Gl. popr. štev. „Zgod. Dan.".)
Il Štanjela. V poslednjem listu „Danice" št. 42 je brati, da so naš prevzviš. nadškof od 13. do 18. t. m. razun Devina in Komna tudi še v Opačjem selu, Zgo-niku, Rihenberku in Dombergu sv. birmo delili. Ali Štanjela niso Njib prevzvišenost tudi obiskali? — Občno znano je na Krasu saj, kako da so selani vikarijatov, ki se gornjemu Krasu prištevajo, zavoljo daljave od Komna se pritoževali, ker po okrožnici 22. sept. ni bila birma v Štanjel odločena. Občno znano je tudi, da so prevzv. nadškof njih željam dobrotno vstregli, ter tudi v Štanjel 17. t. m., to je, preteklo sredo ob 3 popoldne srečno dospeli, kjer so kakih 3—400 otrčk birmali. Z dostojno častjo (o slavoloku z napisi, streljanji itd.) smo jih sprejeli, da si nam je bila birma še le 11. t. m. na znanje dana. Vidilo se je, da so se Njih prevzvišenost radi pri nas mudili, še le ko je tema se začela, so du-hovnišnico zapustili ter v Kihenberk odrinili. Veselilo nas je viditi, da so naš prevzv. nadškof še pri toliki moči, ker brez umedenja sv. opravila še opravljajo, kakor v prešnjih letih. Bog ohrani nam našega Vikšega pastirja še mnoge leta!
Iz Valdivije na Čilejskem v južni Ameriki. (Dopis.) Zopet so nektere dogodbe, posora vredne, ki naj jih Vam poročim.
1. Sredi rožnika je zoper lastno vlado zrogovililo vojaštvo Peruvanske vojne barke, ki se imenuje „Hua-scar", se oddalilo od Callao-a (r. Kaljav-a) in krožilo po morji okrog, ker med tim se je imelo rovarstvo vnčti tudi na suhem. Toda to je terpelo nekoliko dalj, kot je bilo dogovorjeno med šuntavci in našuntanimi, in tako parnik poslednjič ni imel več oglja. Kaj je tedaj storil? Zakadil se je v parnik angleškega kupčijskega društva in mu je s silo na morji usel vso zalogo oglja; tudi je angleškim poštnim parnikom uzei vse pisma, da bi zvedil, kaj se godi po Peruvanskem.
V nesrečo „Huaskar-ju" sta biia angleška vojna parnika „Šah" in „Ametist" v teb vodah. Na pritožbe angleške tergovske in poštne družbe sta ta dva rovar-akega Huaskarja poiskala, in berž ko sta ga našla, sta ga tako napadla, da se je mčgel podati, ter je bil izročen Peruvanski vladi.
Vlada je bila zadovoljna; nekteri Angležem sovražni kričavci pa so našuntali ljudstvo v Callao-u in Limi, češ, Angleži so se mešali v naše vladne zadeve, in reč je tako kipela, da je mčglo ministerstvo odstopiti. Predsednik republike pa se je vender še ohranil.
Tako se godi pri nas! Ako upornega amerikan-akega otroka prisilijo k pokoršini, lastni starši tujcu ne ved6 hvale za to, temuč poterjajo upor domačega viteza! Za vsem tem pa tiči zavidnost tergovska, sej šuntarji ao bili domači kupci, ki so se po tej poti hotli znebiti Angležev, ker jim v kruh vhajajo.
2.	Kongres zedinjenih Koiumbijanskih republikanskih deržav je škofe mest Popayan, Pasto, Anti« quia in Medellin na desetvlet pregnal iz dežele. Vzrok je vselej ravno tisti stari. Škofje so zvesto spolnovali svoje dolžnosti, to pa ja nasproti frajmavrarskim namenom.
3.	29. mal. serpana. Na ubogem Ekvadorskem je v 2 letih skipel že tretji upor. Vsiljenec Veintemilla je prehudo počenjal ter se je katoliško ljudstvo vzdignilo. Precej perve dni se je po načinu starodavnih Špar-tancev vojskovalo 300 žensk vmes med moškimi.
4.	Sredi tega mesca smo imeli strašne viharje. Angleškega društva parnik ,,Eten" s 115 popotniki se je razsul na potu z Valpareza v Panamo. Nekaj malo ljudi se je rešilo. V Santjagu je gorski potok Mapocho, ki akoz mesto teče, tako silno narasel, da je odnesel čez 300 hiš; veliko ljudi je konec storilo. Enako se je godilo v Valparezu, kjer so gorski potoki skor polovico meBta z blatom napolnili.
5.	Naš bivši predsednik Federiko Errdzuriz je pred enim tednom umeri. Umeri je nanagloma za serčnim mertudom. Bil je zastopnik liberalne politike in utegne se kaj spremeniti, ako njegovo orodje, sedanji predsednik Pinto, ne bo zmožno (rogovilske) stranke skupaj obderžati.
5. vel. serpana. ,,Danica" je vštevno do štev. 16 redoma prihajala; št. 17 in 18 ni bilo; dalje ste prav prišli št. 19 in 20.
Jutrovo vprašanje prav močno zanimiva našo nemško naselbo. Veliko jih je, kteri — akoravno Avstrijanci — žele, naj bi se Avstrija proti jugu razširila, se ve, za tim tiči „mila želja", da naj bi se potem nemško-avstrijske dežele na Nemčijo oddale. (Lepi Avstrijanci s tako iz-dajavsko politiko!) Še več, tudi taki (slamnati politi-karji) so, ki menijo, Avstrija, kadar Dunaj Nemčiji od-atopi (!!), naj svojega sedeža ne prestavi v Buda Pešt, ampak kar naravnost v Carigrad, potlej, češ, bi bila v resnici „Avstrija" (vzhodnja deržava). — To pa so po-števi brez gostivnika (in brez glave). —
Jaz sicer se počutim prav dobro med temi ljudmi; spoštujejo me kakor človeka.... in ker so po mojem naddveletnim bivanjem med njimi spoznali, da sem jim v pomoč brez razločka v veri, so se mi močno približali. To pravim o protestantih, ki so pa tudi s tim z menoj v dotiki, ker po apostoljskem določilu svoje za kone pred menoj sklepajo. Ako me politiške kovarstva (ki so v teh krajih tako lahko dogodijo) ne preženejo, ae zanašam, da bom še več lčt v Valdiviji, če mi Bog pusti življenje in zdravje. *)
P. Maks Celejski.
*) Drugi dopis, ko nadaljevanje, pride prihodnjič. SerČna hvala Vam, prečast. gospod, za pridno dopisovanje! Vr.
Razgled po svetu.
Rimsko. Poslednji zvezek mesečnika ,,II Papato" pravi: „Sv. Oče, čigar zdravje je izverstno, vsak dan dopušajo pred-se mnoge vernike, ki prihajajo iz raznih krajev sveta jih počastit. Ni truda vredno ovračati bedaste čenčanja, ki jih trosijo liberalni zakletniki v svoji brezbožni zvezi zoper Boga in njegovega namestnika. Mnoge so osnove hudodelnikov, mnoge kovarstva po Nemškem in po Laškem; toda želje hudobnežev bodo poginile." — Ravno to poterjajo naj novejši naznanila druzih časnikov.
Nekaj zdravnikom. 25. kim. je vitez Tancioni pred 8V. Očeta pripeljal številno deputacijo laških katoliških zdravnikov. Ti so za 50ietnico v imenu tudi svojih daljnih tovaršev opravili Njih Svetosti poklon svoje stanovitne zvestobe, vdanosti in podložnosti. Pričo sv. Očeta, njihovega dvora in več kardinalov je profesor Tancioni prebral lepo adreso, podpirano od več stotin italijanskih zdravnikov. Sv. Oče so odgovorili z besedami, ki so vredne njih velikodušnosti, in oserčevali so zdravnike, da naj nasprotujejo napadajočemu materijalurau, čez vse drugo pa bo jim k sercu gnali, da naj pomnijo, kako jim je skerbeti ne ie samo za tel >, ampak tudi za dušo svojih bolnikov. Za to apostoljstvo bodo dosegli zadostenje v prihodnjem življenji, pa tudi že v sedanjem saj v zavednosti, da so pripomogli k veri takim, kteri je niso imeli. Poslednjič so blagoslovili poštene katoliške zdravuike.
Novolaški blagri. 19. tega mesca so se briganti (novolaški tatje in tolovaji) prikazali celo v okolci mesta Torina. Napadli so nekega Jurja Berraud a osmeri za-gernjeni potepuhi, oboroženi z nastavljenimi nožmi, da ga bodo zaklali, ako ne bo tih, in uzeli so mu 100 lir in nekaj obleke ter po odšli po polji proti Stupinigi. A bove majori.
Drobne novice. Krupova fabrica naredi in odda vsak mesec po 35<) k^nonov za Rusijo. — V dan sv. Terezije, 15. okt., je predsednik katoliške mladine oddal sv. Očetu darove, ki jih je nabral španjski časnik „Siglo Futuro", pismo verne vdanosti z 2 milijonoma podpisov, in še s podpisi 8000 romarjev, ki so bili po leti sprejeti od sv. Očeta v stolnici sv. Petra. — 16. okt. se nazoanja, da se je vreme zboljšalo v Bulganji. Rusi so močno vterjeni ob Jantri. — Naj veči most na zemlji je dodelan na Škotskem čez reko Tay o med okrajinama Torfar in Fille. Pričeli so po njem vožnjo te dni pričo angleškega kneza Leopolda in 30.000 I,udi. Velikanski most, dolg 3200 metrov, tedaj čez 16<H> sežnjev, je na rejen iz železa in sostavljen iz 85 lok<-v, kterih srednji je 126 metrov visok > nad todno strugo, ter morejo naj veči barke z razpetimi platni pod niim jadrati. — Iz Londona pišejo, da je Rim določil na Škotskem vstano-viti katoliško hierarhijo (katoliško cerkveno škofovsko vlado). Vsa dežela od T\veed-a ob severu bode cerkvena okrajina z nadškofom v St. Andreju s 4 škofi jami: Glaa-gow, Fort-William, Moray in Aberdeen... Tedaj zopet imeniten napredek sv. Cerkve pod Pijem IX. — V veliki Britaniji se katoličanstvo razširja. Poslednji čas se je krivoverstvu odpovedala gospa Clarke, žena anglikanskega prebendarja tega irnena, in še drugi. Skotija Soutvvark ae bo delila, in novo škofijdtvo bode vstanov-ljeno v Portsmouth u. — V Torinu je bilo une dni kacih 200 in več ljudi napravilo nekako republikansko demonstracijo z govori in kričem na očitnih prostorih. — Na Kozjeku Garibaldi zopet huje boleha za bolj pogostimi napadi protina. Prijatli mu svetujejo, naj gre čez zimo v Rim, pa ae kuja. Malo jezen je boje, ker vlada
nekih čisto csebnih njegovih želja ne spolni, kajti jih ne more. Molimo ea tega terdovratnega reveža, da bi mu Bog dal „naj potrebniši željo", namreč, rešiti pogubljenja svojo ubogo dušo s pokoro in preklicaojem vsega hudega, kar je storil.
O et in hmt zremte motit ve.
Zahvala.
Za naglo pomoč v prehudi omotici po Naši ljubi Gospej, ktero sem živo na pom< č klical, čast bodi več nemu Bogu, češenje Naši ljubi Gospej presv. Serca!
Prošnje.
V bratovsko moiitev N. lj. G. presv. Serca so priporočeni : Bolna oseba iz D., da bi se ozdravila, če je Božja volja. Uslišanie in zahvala še po „Dan." razglasi. U. C. - Prip oročiio k N. lj. G. in sv. Jožefu za obvarovanje pred križcu:, ki nam žuga. Zahvala se naznani. — Bolehen v veliki zadregi v časnih rečeh za zdravje in primerno službo. — Hudo poškodovana za ljubo zdravje. — Slaboumna oseba.
Bratovske zadeve.
Nameni in jjriporočevanja pri sv. mani in sploh v molitvi za mesec l i s topa d.
1.	Glav ni namen: Zmpga sv. Cerkve.
II. Posebni nameni: 1. listopada. Vsisveti. Priporoč.: Vsi, ki so v milosti božji, za stanovitnost; vsi grešniki za spreobernjenje. Mnogi slaboumni in v duhu terpeč«, posebno ohupljivi. Nekaj bolnikov.
2.	Vsih vernih duš spomin. Priporoč.: Vse verne duše v očišcvališu Za dar sv. vere brezvernim kerše-nim. Odpravljenje nesramnih podob po prodajalnicah, pri popotnih kruh lovcih, v f.;tografišk:h napravah in drugod.
3.	Sv. Just, patron teržaški. Priporoč.: zboljšanje nravneg;. stanu po Slovenskem, zlasti v Terstu. Odpravljenje pobojev in samomorov. Otenje tacih, ki so v nevarnosti življenja in čednosti. Očitno spoznavanje vere z molitvijo angeljevega češenja, kadar zvoni, z bolj pogosto rabo keršanskega pozdrava : „Hvaljen bodi Jezus Kristus itd.''
4.	Zahvalna nedelja. Priporoč.: Dar hvaležnosti do Boga in dobrotnih ljudi, ter spreobernjenje nehva-ležn h. Bogu prijetna raba dobrčt Božjih. Spreobernjenje pijancev in požrešnih.
5.	Sv. Kmerih. Priporoč.: Ogerska dežela. Ohranjanje nedolžnih. Redovruški stanovi.
1». Sv. Lenart (Le: nard). Priporoč.: Jetniki in njih boljšanje, zlasti v naši deželi. Več mašnikov. Raz-uzuau.s mladina.
7. Sv. Prosdocim. Priporoč.: Spreobernjenje Ita lije Zoper pr. stozidarstvo. Spreobernjenje tatov in to lovajev.
Sv. Bogomir (Gotfridj. Priporoč.: Preganjana Cerkev na Pruskem. Otroci več šol in spodobno obnašanje mladine v hiši Božji. Mn -gi terpeči.
Sv. Teodor. Priporoč.: Ponižanje in spreobernjenje prevzetnih in sovražnikov sv. Cerkve. Mir vesti takim, ki ga nimajo. Dolgo bolni in hudo terpeči.
10. Sv. Andrej Avelinski. Priporoč.: Srenjske predstojništva in odbori. Mladina za pravi poklic. Odpravljenje ponorevanja in t<-pežev. Spreobernjenje odpadnikov.
Poslano.
Došla nam je z daljnega kraja naslednja prošnja:
,,Preponižno prosim v imenu Jezusa in Marije, bodite meni ubogemu grešniku milostljivi in ne vzemite mi za zlo, ker se prederznem Vaši visokočastitosti pisati in Vas nadleževati s preponižn* prošnjo, da bi milostno blagovolili to moje skesano očitno spoznanje v Vašem slavnem listu „Zgodnji Danici" objaviti. Kajti, pomagali boste moji ubogi duši k miru in spr.vi z Bogom in z ljudmi. Ne morem drugač popraviti, ker sem daleč od onih krajev, v katerih sem toliko zlega kriv bil. Rotim in prosim Vašo visoko častitost pri ljubezni Matere Marije, storite mi to dobroto, ker s tem boste pripomogli moji ubogi duši k rešenju. Do se!aj sem služil v Z. Zdaj pa idem še dalje nn ...da bom mogel nepoznan pokoro delati in novo življenje začeti v .... Na veke bodem hvaležen Vam za to dobroto...."
Vsled take prošnje, menimo, da poslanemu spoznavanju in samoiastnemu obtoževanju, kakor nasleduje, že kaže v ,,Danici" prostor dati. Spis pustimo bistveno, kakor je poslan. Kraja — zunaj naše dežele — ne imenujemo, ker ga pisavec sam v svojem spoznanji ne imenu;e in še iz druzega znatnega vzroka. Tudi bi di omenjen©, da nismo v nikakoršnem dopisovanji ali dogovoru z njim in nismo nič slišali o njem, dokler to pisanje ni došio.
Tako-le se gla^i pisanje:
Očitno sjjoznanje.
Božja pravica terja in sv. katoliška Cerkev učf, da očitno pohujšanje pe mora očitno popraviti, ako se hoče odpušenje in milost pri Bogu zadobiti. Ker sem jaz nesrečni bil vzrok k tolikemu pohujšanju, kajti mnogo sem ga dal iz lastnega pregreš^nja, mnogim pa sem dal priliko, da so si gn eami vzeli, ter se nad menoj pohujšali; zopet mnogi so se nad menoj spotikali in tako v pobožnosti mlačni postali, ali jo nekteri celo zapustili; zato je sveta dolžn. st, kolikor mi je moč, da popiavim, prekličem in odpušenja prosim. Ker pa meni ni moč vsacega posebej za odpušenje prositi in pred vsakim posebej prtklicav&ti, se ponižno obernem k Tebi, o ,,Zgodnja Danica"! Tebe skesano in vroče prosim: oznani Ti vsem, ktere s-m razžalil, kterim sem priliko k pohujšanju dal in vsem tistim, ktere sem ob kaj časnega premoženja pripravil.
Bog v^egavedni je moja priča, da to storim iz skesanega serca, in da bi nečast, ktero sem Njemu storil, ter kri*- bil, da so jo drugi *tO'i!i, vsaj nekoliko popravil in tak6 Božji pravici po zasluženju Jezusa Kri-žanega, Device Marije in vseh svetnikov zadostil; veliki milosti Božji [.a hvalo in čast povikšal, ker je mene zaslepljenega grešnika k spoznanju pripeljala.
Preubogi grešnik spoznam: pred vsegav^dnim Bogom, Devico Marijo, vsemi angelji in svetniki Božjimi, pred Kranjsko deželo in celo katoliško Cerkvijo, da sem se silno zagrešil, ker sem bil tako žive<i za^el, da sem toliko hudega napravil, ter jih toliko na premoženju poškodoval: še več pa na duši pohujšal.
V moji mladosti so me duhovni učeniki lepo učili, V6e njihove lepe nauke sem si zapomnil. Veliko veselje sem imel do Bižjih reči, posebno pa do ljube Device Marije. Storil sem pav pri vsem tem mnogo napčnega in se veliko zagrešil. Šestnajst Ičt star sem storil dolgo spoved in po tej spovedi sem se greha Čez vse varoval, se za pobožnost, ss. čednosti in dobre dela trudil in prizadeva'. Naj bolj me je vleklo in veselilo: Kristusovo življenje natanko posnemati in Marijo Devico posebno častiti. To je terpelo do 20. leta. Po 20. letu ioe je pa začelo bolj posvetno na se vleči, toda po milosti
Božji in prošnji Device Marije sem se ustavljal; vender že večkrat sem padei in grešil, pa zopet sem vstajal, ae trudil in bojeval, da bi hudo zmagal. Pa ker Bog le iz serca ponižnim pomaga, je pripustil, da sem padal, ker nisem prav iz serca ponižen bil, sem imel skrito lastno ljubezen, sem rad hvalo slišal, sam sebi dopadal in skrivaj želel, da bi drugi visoke misli o meni imeli. Žive domišljije sem, premišljeval sem resnice sv. vere; zgodilo se je mnogokrat, da sem v duhu čisto v eno ali drugo skrivnost zamišljen bil; to je mnogim se silo ve liko dozdevalo in rekli so, da sem zamaknjen, sam nisem nikoli rekel, pa dopadlo mi je t6 in sem še od svoje strani kaj k temu pripomogel; zato sem se pa Bogu zameril, ter sem Njegovo milost in pomoč zgubljal. Bil sem trikrat v večnem, svetem mestu Rimu. Pervikrat sem bil kakor se spodobi otroku sv. katoliške Cerkve: svojo duhovno sv. Mater obiskati n* vidni način. Drugikrat sem bil tudi še nekoliko, kakor kristjan; toda slabi. Tretjikrat pa sem bil le kakor grešni človek; kakor kakov drug »verec, ki to sv. mesto obišče. To pa moram priznati, da me je vsakip« t neka ljubav proti sv. Očetu kje vlekla. Tretji pot sem bil v R<mu še kakor se spodobi, samo na potu kje in nazaj grede sem Boga, to večno ljubezen, žalil, mesto da bi Mu za to hvaležen bil. Do zdaj še nisem bil popolnoma Boga zapustil, še sem se trudi vse na pravo pot oberniti. Prijateljev in prijateljic sem veliko imel; ve-ino sem mislil, kako bi kaj posebnega dobrega storil, kaj takovcga, kar sem od svetnikov bral. V mislih mi je vedno bilo, da bi jedno hišo zidal v čast Device Marije, kjer bi stare pobožne duše prebivale, ter noč in dan Bogu in Mariji služile. To misel sem nekterim omenil. Ponudili so mi denarja za zidavo. Začel sem zidati. Tudi sem obljubil Bogu in Mariji vse v čast narediti. Prosil sem Marijo, da bi vse v Božjo in Njeno čast bilo, ter dušam v zveličanje služilo. Pa ako sedaj prav premislim, me je pri vsem tem le skrita lastna ljubezen in prevzetnost vodila. Več ko je denarja bilo, bolj sem bil možk, več sem si domišljeval, bolj visoko sem se nrsil; tako dolgo, da sem še poslednjo milost Božjo zgubil, kajti postal sem prevzeten, čisto posveten, denar sem kje v eu dan trosil, ter ga čez vrednost delavcem in za stvari k zidavi potrebne dajal. Naiaš sem se tako obnašal, Kar je bilo mojim prijateljem boli nasproti in od kar so me svarili; nisem jih hotel poslušati in njihovih dobrih svetov, opominjev in svaril sprejeti. Molitev sem opustil, voj skoval zoper hudo se več nisem, ss. zakramentov nisem več sprejemal, z eno besedo, vse kar sem se pred za dobro trudil, se mi je neumno zdelo. Postal sem grešnik, posvetnjak in mesnega poželjenja ljubivec. Pa še vse to sem pred mnogimi skrival in se za takovega hlinil, kakor sem pred bil.
Učil nisem nič čez vero, kaj krivega. Ali, da bi kai takega počel, kar so ljudje govorili, na primer: Da sera neko osebo za Mater Božjo napravil in jo drugim kazal ; da sem ženske razgaljene bičal, da sem take sv. reči ljudem dujai. ktere niso iz Rima bile, in več enakih re^i, — vse to ni bilo res, na kaj tacega še mislil nisem. Z ženskami nisem nič slabega počel, le m« lili smo, peli, ali kaj dobrega govorili. Kar sem pa ljudem dajal, je vse resnično iz Rima bilo in vse tako, kakor sem dobil. Le to ni prav bilo, ker sem pri tem dobička iskal. Vendar sem sam priliko dal takemu govorjenju, ker sem čisto posvetno in razkošno živeti začel, marsikaj govoril in se še šalil, kar ni bilo prav; drugi so še pristavili nekaj, in tako je splošno pohujšanje nastalo. Bil sem kriv, da se je z Božjimi rečmi šalilo, da so se zaničevale, obrekovale, se o njih pisalo in so se na mnoge načine gerdile.
Bil sem zato 2 leti z ječo kaznovan. Hišo so pro-
dali; ljudje, kteri so denar z dobrim namenom dali, so pogubili. Zavoljo mene nevrednega so veliko britkosti, zaničevanja in vsega hudega prestali. Toda jaz sem bil ves zaslepljen; tudi ječa me ni k pravemu spoznanju pripeljala, ker večji del se vsaki v zaporu še bolj pokaži, kakor je pred bil. Tudi jaz nesrečni sem prišel v prostost še poln starih misli. Kmalo bi bil začel zopet tako delati, kakor prčd, ker priložnosti bi se ne manjkalo. Milost pa neskončna se me je usmilila in mi oči odperla, ter me k spoznanju pripeljala. To se je pa zgodilo na priprošnjo D. Marije, Matere milo ti Božje; vse molitve, Boga, ss. zakramente sem bil zapustil; samo Mariji sem se še vsaki dan priporočal. Letos o veliki noči se je razdanilo v moji duši uekoliko, v maj-niku pa sem se le začel čutiti in spoznavati svoj pre-revni dušni stan. Že takrat sem hotel, in tudi obljubil sem, vse očitno spoznati in za odpušenje prositi; pa lastna ljubezen me je odvračala, — še zdaj, ko to pišem, mi satan šepeta, da sem neumen, ki vse povem, lastna ljubezen pa pravi: ,.kaj bodo ljudje rekli ker jim sam poveš, kakov si bil '.
Zdaj pa prosim v imenu Križanega Jezusa in De vice Marije vse vas, ktere sem kaj razžali!, aii ; doval, zavoljo Jezusa Križanega in Marije D vice, oa-pustite meni, ubogemu grršiilai Rad bi \s< po ur. vil in povernil, če bi rri mogo. e bilo; a';o ni moc, bo ieni vedno Marijo prosil, da bi vam On t ,.ri Bogu st.ro«i.a, da bi vam na drugi način poverajeno bilo. Vaa pa. ktere sem kaj pohujšal, ali priliko dal, da ste se po-hujšali, prosim za Jezusa Kr.žanega iu Marije Device voljo, nikar tako ne živite, če ste zavoijo mene kaj sla-beji, ali celo hudobni postali: zapusti'e vse hudo, ober-nite se k Jezusu in Mariji nazaj živite za Bo<ja in zveličanje ueumerjočc duše! Jaz nesrečni nisem prav delal. Zal mi je, da sem tako Boga, večno ljubezen, žalil in kriv bil, da ste ga tudi vi žabi.. Nikoli več s pomočjo Božjo in po prošnji Device Marije, nikdar nikoli več nečem tako živeti, kakor iem živel, nikoli več tako ravnati, da bi priliko dai k pohujšanju in spotkljeju. O Bog.^bodi meni ubogemu grešniku gnadljiv in milost ljiv! Še enkrat ponižno prosim, odpustite mi vsi, odpustite m !
Nad menoj imate živ. izgled. kam človek pride, kteri ni iz serca ponižen, kterega vodi skrita lastna ljubezen. Tu vidite, da le ponižnim Bog gnade daje, prevzetnim pa jih odvzame in pripusti, da tako globoko padejo, kakor sem jaz, da bi spoznali svoj nič in slabost. Vidite pa tudi, kako dobra je Devica Marija proti tistim, kteri se ji vsaki i!.;u priporočajo, ak<»ravno so veliki grešniki. Ne klič^ j« zastonj sv. Cerkev ,,pribežališče grešnikov". Ona pomaga tam, fcjer že več pomagati ni; Ona vzdiguje globoko p;ifj!e gr*\-nike in jih spravlja s svojim Sinom, i ravičnim Sodnikom. Ona vodi v temi tavajoče in vratam ečne .'rr.erti pribiižajoče, iz teme dušne slep te, k spoznanju, obžalovanju in soo-korjenju, ter jim odpčra vrata v večno zveličanje. V resnici je Ona zgodnja d;-nica in vrata neb ške.
Zdaj pa vzamem slovo «.d vas, znani in neznani, prijatelji in neprijatelji. J »z nobenemu vej hudega in sitnosti prizadejal ne bodem : jaz hočent pošt* no svoj kruh služiti in pokoro d<d»ii v zaupan ju i.a milost Božjo po Kristusu Jezusu in priprošnji Marijini. Ako bom kedaj mogel kaj poverniti, bodera povernii, ako pa ne bom mogel, naj vam Bog in Marija vse na duši in na telesu obilno poverneta. Odpustite mi iz STca, da bo tudi vam odpušeno, in da po veliki milosti Božji vsi pridemo enkrat srečno v večno zveličanje. Bog in Marija sta moja priča, da vse to je resnica, in da je prišlo iz skesanega serca, ki silno žeii sprave z B<>g >m in ljudmi. Upam, da bodete usmiljenje imeli z menoj ne-
srečnim grelnikom, zavoljo Boga in Marije, in mi bodete dobrotljivo prizanesli in vse odpustili. Spoznam, da je še kak pogrešek vmes, pa ako bi hotel vse popisati, bila bi cela knjiga. Bodite milostljivi ubogemu grešniku
Antonu Petaver-u 1. r.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Koliko 90 pred 150 leti storili Ljubljančanke za Božjo čast in lepšanjec cerkva, razvidimo posebno tudi iz kronike Sentjakopske mestne farne cerkve, kjer se bere o napravi sedanjih marmornastih oltarjev to le:
Krasni taberrakeij iz lepo pisanega laškega marmorja je izdelal sioveči Kobba 1. 1732 Stal je 3520 gl., in nek dobrotnik je daroval za nj 2000 gl.
Marmorni altar v kapeli sv. Frančiška je bil postavljen 1. 1709. Daroval je za ta < ltar žl. g. Tobija Sumereger 1000 gl. in P. K. Enders 400 gl.
Oltar Dev. Marije vnebovzete je bil postavljen I. 1721, in zanj |e dal iz neke lastne zapuščine P. Ino-cencij Erber 2000 gl.	(Konec nasl.)
Nove svečnike, iz zlato-rumene rude lite, dobila je mestna farna cerkev sv. Jakopa v Ljubljani po dobrotnikih za vse altarje. Kaj lepega in zidavi cerkve primernega dela so iz Samasove tabrike.
V	Lokavcn, V Ipavski dolini, je 23. t. m. umeri v naj boljših letih č. g. Andrej Juh, zadet od mertuda. R. I. P.
Ii Gorice. Za razširjenje ženske bolnišnice v tem mestu so svitli cesar podarili 2'l00 gl.
Pričele se bodo te dni središne bogoslovske šole za 4 primorske škofije, v kterih, kakor ,,Litorale" piše, bodo 37 bogoslovcev, namesto 110, kolikor bi jih moralo biti. — Eden slovenskih časnikov meni, naj duhovni delajo in skerbe za to, da s kmetov pride več dečkov v gimnazijo, potem jih pojde tudi več v teologijo in pomanjkanje bo nehalo. Toda naj jih kmetje in drugi le pošljejo veliko v gimnazijo, kakor letos v Ljubljano; gospodje pa jih j;m bodo 30 ali več nazaj domu poslali, potem si pa pcmagajte!
V	8t -Vidu na Koroškem so milgsp. knez in škof Valentin 24. vinotoka blagoslovili novo bolnišnico usmiljenih bratov.
Za Indijo. ..Osservatore Romano" piše, da Propaganda v Rimu je ap »st< Ijskemu namestniku v Madras poslala 25' '0 frankov v pomoč jutrovim Indijanom, ker tam gospoduje silna lakota, kar je ž» bilo naznanjeno.
Poslednje novice. O veliki zmagi Rus ,vi zoper Turka v Ari;i 7. 'uj t>i*°jo Vai ča-niki. Turško poveljstvo je imel velikrat imenovari Muktar paša m 06 batalijoni, HI kanoni in ♦ Ou konjiki. Ruse je v dil naj miajši čarov brat, veliki knez Mihael sam, s G5 uOO vojaki pod generali Melikovt-ni, Ileiinanom, Solovjevom in Lazarom. Rusi tedaj so 14. in 15. t. m. turške verste pri Aviias-Tepe predeili ter na dvoje ločili, premagali in vjeli so 32 batalijonov pešcev, 4 brigade topništva, veliko (eni pišejo celo 2sO) častnikov, 7 pašev. Med plencin je kacih 2uou konj, 42 kanonov, več ti^uč šot rov in silovito živeža in orožja. Med mertvimi giasovitega Šamila sin — Kasi Mahi.med, in general turškega konjištva Musa. Po ruski poštevi bi bili Turki zgubili do 16.000 mož v vsem skupaj. O ruskih zgubah so poročila močno naskrižem. Ru»i zdaj oblegajo terdnjavo Kars, kamor se je umaknil Muktar paša; drugi veči del vojne gre
proti« Erzeru. — Drogi turški oddelek pod Ismail m je bil tudi 14. okt. napadel Ruse pod Tergukasov-cm: bil pa je napad odbit, Rusi so jih preganjali in posedli višavo Saro. — 17. okt. so Kozaki zajeli turšk oddelek s 23 častniki, 200 vojakov in 3 kanone.
Ob Donosi, Plevni, Sipki so vedne bitve. Zlasti Rumuni so te dni, napadaje turške vterjenja, zgubili veliko ljudi. Carevič ima med Lomom in Jantro silno moč kacih 70- 80 tisuč mčž nasproti Sulejmanu, ki se je umaknil nazaj — do Razgrada, pravijo, zarad pomanjkanja vode, derv itd.
Mshriee Mgnaeifanshe
za tretji mesec.
15. Nič ni slajšega kakor Boga ljubiti; toda takof da je Človeku zarad te ljubezni veliko terpeti. (S. Ignat. vitae I. I. n. 33.)
Vsa sreča človekova je ljubezen. Po vrednosti tega, kar ljubiš, veljaš tudi ti. Glej tedaj dobro, koga ljubiš! Ako ljubiš minljivo reč, si si pripravil nesrečo; ako pa ljubiš Boga, si dosegel verhunec sreče.
Ljubiti in ne boteti terpeti, to se pravi biti len in nemaren; meseno poželenje je to, in ne ljubezen; zakaj ljubezen je roka žuljava in terda, in po tem se prava ljubezen loči od lažnjive. Ne Boga, ampak samega 3ebe ljubi tisti, ki se brani terpeti zarad ljubezni Božje.
Boga ljubiti v sreči, to ne zasluži imena čednosti; zakaj to premore tudi mesenost. Toda kadar križi iz nebčs prihajajo, potem Boga še toliko bolj in križe zarad Boga ljubiti, to je poskušnja resnične čednosti.
Kakor udarec privabi iz kamna ogenj, kakor ogenj naraša po pihanji zraka; tako se po terpljenji in nesreči serce tistega, ki Boga resnično ljubi, le toliko bolj vnema. Zakaj te zebe?...
tkuhornhe spremembe.
V	Teržaški škofiji: C. g. Janez Martelanec je imenovan župnik ua Proseku; č. g. Jože Mikuš za duh. pom. v Dolino; č. g. Lipe Vončina za duh. pom. na OpČino; č. g. Miha Jagodec enako v Rojan.
V	Lavantinski Škofiji: Iz graške škofije sprejeti č. g. Mihael Znidar pride za II. kaplana v Novo cerkev. C. g. Jakob Zuparjič, dosedanji II. kaplan pri Novi cerkvi, gre — zarad bolehnosti — v začasni pokoj v Meran. — Umeri je č. g. Jožef Masten, žuj-r.ik na zgornji Polskavi, 17. t. m. na Ptu jem. R. I. P. — Razpisane so fare: Stoperška do 19. novembra; Zgornjopolskavska; št.-Jun-gerska ua Pohorju in Skomerska do 1. dccembra t. 1.
V	Kerški škofiji: 0. g. Fr. Tacer, fajm. v pok., je dobil št.-Urško faro v Godnici. C. g. novomašnik Jož. Kuhne gre za kaplana v Dadlje. Duhovske preskušnje sta zveršila čč. gg.: Bal. Primožič, kap', v Zabnicah, in »Sim. Coj»*r, mestni kapi. v št-Lenartu. — Razpis.: Fara Labud in kuracija na Suhi do 31. okt., fara Ko-tariče do 9. nov.
Dobrotni darovi.
Za pogordce na Vojskem: Neka Poljanka 45 kr. Za sv. Detinstvo: Neimen. 20 kr. Za misijone: Po č. gosp. fajm. Levičniku, v Polji, 5 gold.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in zaležniki:	Wa7E?rovf dediči v Ljubljani.