~Oo 7~G1 ~ 

5 

-UT Z Q nLAI-_) o 

S I !i SaL 

or scn K 

5 6 Foho o aro oQaVoToSa M 

o o

V IJM óIJLit M II3 0 2 a 

ILOŽIIL Ido I ~~` CR 


Kako ie Rozo fzaa1a dobra mati . 

Na južni meji švabske dežele, v onih slikovitih kraji h 

polnih cvetočih dolin in senčnih gozdov, za katerimi se v 
bleščeče belem krasu dvigajo švicarski snežni velikani, j e 
stal pred pradavnim časom na visoki, z jelkami obrasli 
pečini močen grad Jelodvor. Še mnogo stoletij potem, k o 
je bil razrušen, so razpadli stolpi in z mahom zarasli zidovi, zlasti ob rdeči zarji zahajajočega solnca ali ob bled i 
mesečini, ganili vsakega popotnika v srce. 

Na tem gradu je živel svoje dni vitez Branimir v 
najlepši slogi s svojo soprogo Matildo. Branimir je bil jako 
hraber vitez . A najsi je bil z mečem opasan in vedno pripravljen za boj, je bil vendar rahlega in mehkega srca . 
Bil je pobožen in dober mož in milostljiv gospod svoji h 
podložnikov. Švabski vojvoda ga je spoštoval kot svojega 
prijatelja, in cesar sam ga je odlikoval pred vsemi drugim i 
vitezi . Matilda, Branimirova soproga, je radi svojega razuma , 
svoje pobožnosti, svoje kreposti in dobrotljivosti napra m 
siromakom slovela daleč naokrog kot najplemenitejša gospa ; 
poleg tega pa je bila tudi jako lepa . 

Vitez Branimir je v tistih nemirnih, vojnih časih l e 
malo bival na svojem gradu ; spremljal je vojvodo v vojn e 
in ostal mnogokrat po več let pri armadi . Matilda je med 
odsotnostjo svojega soproga uživala največje veselje v 

3 

I. 

družbi edinega deteta, nežne deklice, po imenu Roze, ki j e 
po svoji nadarjenosti in lepoti bila podobna materi . 'Da to 

nadepolno dete dobro vzgoji, je bila največja skrb ljubeč e 
matere, ki je učila svojo hčerko pred vsem Boga spoznavati in ji skušala vcepiti v nežno srčece pravo otroško 
ljubezen do Očeta v nebesih . Z visokega okna njene sob e 
je bil prekrasen razgled na vse strani . Nebo in zemlja, ak o 
si ju opazoval s te visočine, sta se razprostirali v nepopisn i 
lepoti, ki je dobri materi nudila često priložnost, opozarjat i 
hčerko na modrost, dobrotljivost in vsemogočnost božjo . 

Krasnega poletnega jutra na primer je poklicala Matilda malo Rozo jako zgodaj . »O, pojdi, Roza,« je zaklicala , 
»in poglej, kako lepo danes vzhaja solnce! Poglej,« je dejala in odprla okno, »kako sijajno se tam, kjer bo solnc e 

izšlo, žari nebo! Poglej, tanki oblački okoli odsevajo v 
najbolj rdečih barvah! Poglej — zdaj — zdaj vzhaja solnce ! 

— Poglej, zvonik se dviga tam kot pozlačen iz gozdni h 
in sadnih dreves. Veseli poljedelci gredó okrepčani na delo . 
Pastir žene veselo mukajočo govedo tja globoko v dolino . 
Kosci na cvetočih, pisanih travnikih kosé s svojimi lesketajočimi se kosami ; žitna polja so že rumena, in kmal u 
bodo zazveneli srpi . Povsod vidiš obilen blagoslov božji . 
Kdo bi se ne veselil tako dobrega, ljubega očeta!« Takšn e 
besede, ki so prihajale iz srca, so tudi vedno našle pot v 
Rozino srčece. Sklenila je ročici in rekla : »0 ti dobri, ljub i 
Bog, kako te hvalim, ker si ustvaril vse tako lepo! « 
Na podoben način je učila Matilda svojo hčerko, kak o 
nam vse, kar vidimo na nebu in zemlji	 od solnca do 
rosne kapljice — oznanja dobrotljivost in prijaznost božjo . 
Letni časi z mnogimi lepotami in bogatimi darovi so j i 
dajali vedno novih priložnosti . 

Kakor je vcepila mati hčerki v srce ljubezen do Boga, 
tako je tudi hotela, da bi se v njem vkoreninila ljubeze n 

4 


do vseh ljudi, posebno pa do starišev . Materinska ljubeze n 

do hčerke si je znala takoj pridobiti hčerkino ljubezen . 
Istotako je ljubila Roza z otroško udanostjo svojega očeta , 
četudi je bil malokdaj doma, ker je govorila mati o nje m 
vedno s srčno ljubeznijo. Ako je dejala mati: »Védi se 
vendar tako, da bom mogla ljubemu očetu, ko pride domov, le dobro o tebi povedati!« je bilo to za Rozo naj 
izdatnejši opomin k dobremu. In ko je prišel potem oče 
res na svoj dom, se je trudila Roza z materjo vred, da m u 
dela samo veselje. 

Oče je na primer jako rad jedel breskve, ki jih je 
rodilo drevo ob grajskem zidu . Nekoč je prinesla mati prve 
zrele plodove tega drevesa, jih razdelila v tri enake dele , 
za očeta, za-se in za Rozo ; pri tem pa je rekla : »Svoj e 
breskve dam očetu .« Roza pa je dejala : »Tudi jaz hočem 
storiti s svojimi istotako.« Za ves svet bi ne bili pojedl i 
breskev . Vesela je lepo zložila vse breskve v lično spleten o 
košarico in jih prinesla očetu. 

Matilda je bila navajena, res potrebnim ljudem pomagati z denarjem ali živežem . Mnogo teh darov je dal a 

Rozi, da jih razdeli in izkusi veselje, ki ga človek občuti , 
ako deli dobrote. Nekoč je dobila Roza od očeta za svoj 
god, za vezilo cekin. Oče je rekel, naj si zanj kupi nakita , 
ali kar hoče. Roza je vprašala mater, katere lepe stvari b i 
vse mogla dobiti za ta denar. Mati ji je imenovala mnog o 
reči, in vsa vesela Roza sama ni vedela, kaj bi si izvolila . 
Tedaj pa se je zglasila v gradu uboga vdova, kateri je 
poginila edina kravica . Mati je poklicala vdovo k sebi i n 
dejala : »Ah, moj Bog, to je pač velika nesreča za vas ; ali 
jaz sem že mnogim, ki se jim je pripetila ista nezgoda, pomagala z denarjem . Težko bom pogrešala zdaj toliko denarja . 
Nekaj pa si moram prihraniti za vsakdanje potrebe .« Vendar 
je šla, prinesla denar in ga naštela na mizo . »Več vam n e 

5



morem dati,« je rekla ; »ali če bi imeli še cekin, kupili b i 
si lahko lepo kravico.« Tedaj pa je Roza urno prihitela i n 
položila svoj cekin k naštetemu denarju na mizo . »Saj 
imam dovolj oblačil,« je dejala, »uboga vdova potrebuj e 
mnogo bolj kravo kakor jaz oblačila .« Uboga žena je jokala od samega veselja in hotela Rozi poljubiti roko. K o 
pa je odšla, je objela mati svojo hčer in jo pohvalila. 

Mati je navadila Rozo že od njene prve mladosti rado 
voljne poslušnosti . Česar ji torej ni mogla dovoliti, ji j e 
kratko malo odrekla. Mala Roza je hotela sprva marsikaj 
kar bi bila jako rada imela, izsiliti s prošnjami in solzami . 
Toda kmalu je spoznala, da materin » n e « velja toliko ko t 
tisoč besed ; uvidela je, da so vse prošnje in solze zaman, 
zato jih je opustila. Kar je mati velela, to se je moralo 
zgoditi takoj ; vsa druga opravila, vse igre so morale takoj 
v kraj. Nobene cvetke na vrtu, nobenega sadu ni smel a 
odtrgati, predno ji ni bilo dovoljeno. 

Materi je bilo v veselje, kadar je svoji ljubljeni Roz i 
napolnila žepe z najlepšimi sadeži . Toda Roza jih je morala zaslužiti. Mati je rekla na primer: »Ako se teh vrstic, 

ki ti jih bom povedala, naučiš na pamet, dobiš , te lep e 
črešnje.« Ali pa ji je rekla drugikrat: »Ako mi delo, ki t i 
ga bom dala, dovršiš lepo, bo najlepši grozd tvoj .« Roza j e 
nalogo brzo izvršila, in njeno veselje je bilo zdaj večje , 
kakor pa, če bi bila dobila črešnje, grozdje, ali druge sa-
dove, ne da bi jih bila zaslužila. 

Skrbna mati, ki ni bila nikdar brez dela, je gledal a 

mnogo na to, da je imela hčerka vedno kako opravilo . Ako 
je sedela pri delu, je morala delati tudi Roza . In res je 
znala prav kmalu lepo presti in ročno šivati. Izgotovila si 
je pod materinim vodstvom iz platna, ki ga je napredla 
sama, obleko, kar jo je silno veselilo. Svilena obleka, katero ji je nekoč oče prinesel iz vojne, je ni tako radostila. 

6



Matilda je skrbela po tedanji šegi sama, da je bilo v 

kuhinji vse snažno in čisto. Tudi tu je znala najti vedno 
kako primerno opravilo za Rozo ; če ni bilo druzega, j e 
izbirala fižol ali grah . Najprijetnejši posel pa je imela mati 
na lepem grajskem vrtu, posebno še, ker je gibanje na 
svežem zraku jako krepilo njeno zdravje. Tudi Roza je 
kmalu pokazala veselje do vrtnega dela . Mati je odločil a 
zanjo posebne gredice in ji kupila grabljice, malo mičn o 
škropilnico ter drugo vrtnarsko orodje. Tu je bilo za Roz o 
od prvih pomladnih dni, ko so začeli poganjati po breskva h 
rdečkasti cveti, pa do pozne jeseni, ko se je obletaval o 
drevje, vedno dosti opravila. Z veselo gibčnostjo je sadila 
semena v zemljo in gojila mlade rastline ; prilivala je koristnemu zelišču in trebila plevel ; rahljala je zemljo i n 
privezovala ovijajoče se grahove mladike na palice . Ko j e 
prišel na mizo prvi sladki grah, ki ga je Roza odgojil a 
in skuhala, je bil za Rozo dan veselja ; zdelo se ji je, da j i 
ni še nikdar tako dišala nobena jed . 

Kakor je skrbela mati mali Rozi za delo in sprememb o 

pri delu, da je enoličnost preveč ne utrudi, tako ji je tud i 
z veseljem dovolila, da se počije. Dva- ali trikrat v tednu 
je smelo Rozo obiskati več siromašnih, a pridnih dekli c 
njene starosti ; med temi je bila posebno ena, po imen u 
Danica, jako usmiljenega srca. Roza je pogostila vselej 
svoje male prijateljice z mlekom, s sadjem in kolači ; potem 
so nekaj časa predle, nazadnje pa se v prostorni sobi al i 
na vrtu igrale. Mati je med tem ves čas pazila na otroke, 
ne da bi jo videli, in je slišala vse, kar so govorili me d 
seboj. 

Najmočnejše pa je vplival na Rozo materin lepi vzgled . 
Vse njeno vedenje je bilo takorekoč jasno, čisto ogledalo , 
v katerem je videla Roza, kakšna mora biti. Mati je bila 
pohlevna, blaga in ponižna ; nikdar ni hvalila sama sebe 

7



nad druge. Njenega milega, prijaznega obraza ni kazila 
nikdar jeza ; nikdar ni govorila slabo o druzih, nikdar n i 

bilo slišati iz njenih ust besede, ki bi ji bila v nečast . 
Posebno pa sta se njena pobožnost in ljudomilost globok o 
vtisnili hčerki v srce . 

Pomagala je bolnikom, trpečim in zatiranim ljudem . 
Nekoč je v vasi pod hribom nevarno zbolela uboga dninarica, mati sedmero majhnih otrok . Blagi gospej ni bil spolzk a 
pot po grajskem klancu navzdol pretežavna, temveč je šl a 
takoj obiskat ubogo bolnico pod nizko, slamnato streho ; 
vprašala jo je, kako se počuti, ukrenila vse potrebno, j o 
tolažila in ji sama dala zdravil . Prišla je k njej vsak dan , 
in Roza jo je morala spremljati, da se zarana seznani z ljudsko bedo in se nauči, lajšati tuje trpljenje. Ko je prišla 
Matilda nekega dne zopet k bolnici in ji povedala, da j e 
minila nevarnost, so vsi, sedem otrok, oče in celo boln a 
mati, jokali od veselja. Oče je opomnil svoje otročiče, naj 
se milostlivi gospe, ki je materi rešila življenje, na koleni h 
zahvalijo, in je sam, ves ginjen, padel na kolena, otroci p a 
so poljubljali roke in oblačilo svoji dobrotnici . To je Rozo 
tako pretreslo v srce, da je sveto obljubila Bogu, posnemat i 
svojo mater. 

Tako dobra vzgoja ni mogla ostati brez dobrih sadov . 

Roza je bila popolna slika človeške čednosti. Bila jo je 
sama ljubezen do Boga, do starišev in do vseh ljudi. Njena 
ponižnost, njena preprostost, udanost, njene pobožne, čist e 
misli so blažile in krasile njen mili obraz. Preprosta i n 
čista je bila tudi njena platnena obleka, ki jo je spredl a 
in obelila sama ; par vijolic ali rožni popek na bleščeče bel i 
obleki ji je bil najljubši nakit . Kdor jo je le videl, je rekel : 
»Roza Jelodvorska je gotovo najlepša gospodična v vse j 
deželi ; a njene kreposti jo delajo še neizmerrro ljubeznivejšo . « 

8



Roza ie izgubila sVojo mater( . 

O, da Roza ni dolgo uživala sreče v družbi svoj e 
tako blage matere! Bilo ji je komaj štirinajst let, ko j e 
mati nenadoma zbolela. Slutila je nevarnost in je ni hčer i 
zakrivala čisto nič. Vitez Branimir je bil v vojni . Rekla j e 
tedaj Rozi : »Preljuba moja, pošlji takoj sela k svojem u 
očetu! Še enkrat bi ga rada videla na tem svetu! Poklič i 
tudi pobožnega opata Bogovlada; ves čas mojega življenja 
mi je bil duhovni oče in svetovalec. Tudi sedaj, ko s e 
poslavljam od življenja, me ne zapusti, temveč me mirn o 
spremi v boljše življenje .«	 Pobožni opat, ljubezniv, prijazen starček je prišel in molil svete molitve . 

Roza je ostala, zatopljena v pobožnost, ljubezen i n 

usmiljenje, ves čas ob postelji svoje bolne matere . 

Vitez Branimir je dospel šele tretji dan pozno p o 

noči na svoj grad. Roza mu je hitela nasproti. Na kamenitih stopnicah ga je srečala in pozdravila vsa objokana . 
Otožen je stopil vitez k bolniški postelji in se jako prestrašil, ko je videl svojo srčno ljubljeno soprogo tako bled o 
in vso izpremenjeno . Njegov strah se je izlil končno v 
grenke solze. Roza je stala plakaje na drugi strani postelje. Smrtno bolna gospa je podala svojemu dragemu soprogu z nepopisno nežnostjo in smehljaje se roko ; drugo 
pa je podala hčeri . »Preljubi Branimir! Preljuba Roza! « 
je rekla s slabim glasom; »moja ura je prišla. Več ne bom 
videla vzhajajočega solnca. Toda ne jokajta! Saj grem v 
boljšo domovino. Bolnemu, ubogemu telesu bo dobro delo , 
ko se odpočije od bolečin in trpljenja tega sveta!« I n 
utihnila je, slabost ji je vzela besedo . 

»Preljubi Branimir!« je rekla zopet črez malo časa , 
»glej najino hčer! — Nikdar ti nisem dala svoje slike ; ali 

9



Roza, najina ljubljena hči, moja živa slika, ti bo boljš i 
spomin na-me, da, najboljši, katerega ti morem zapustiti. 
Tebi jo izročam v svojih zadnjih trenotkih — kakor pre d 
božjim obličjem! Skušala sem vzgojiti jo pobožno in krščansko ; dovrši ti to vzgojo! Popravi, ako sem kaj spregledala ! 
Posveti njej vso ljubezen, ki si jo izkazoval meni, in z a 
katero se ti zahvaljujem še zdaj na smrtni postelji! « 

»In ti, ljuba Roza,« je nadaljevala, »ti si mi delal a 
veliko veselje, nikdar me nisi užalostila, vedno si mi bil a 

dobra hčerka. To spričevalo ti moram dati še ob svoj i 
smrtni uri. Ostani pobožna, nedolžna, dobra ; ljubi Boga, 
delaj, kar nas uči On, in ne stori nikdar nič hudega! — 
Spoštuj in ljubi svojega dobrega očeta! Ah! v vojni j e 
vedno v toliki nevarnosti! Ako se zgodi, da bi bil ranje n 
na bojnem polju, nadomestuj ti mene! Bodi mu v dnevi h 
njegove starosti ljubezniva pomočnica, ker mu jaz n e 

morem biti več. Ostani mu ljubeznipolna hči — in .bod i 
srečna!« 

»O Bog,« je izpregovorila še, pobožno gledaje prot i 
nebu, »obvaruj jo hudega in ohrani v dobrem! Usliši mojo 
zadnjo molitev, vročo prošnjo materinega srca, ki s e 
ustavlja!« 

Oče in hči sta se topila v solzah . Pobožna umirajoč a 
žena je dela soprogovo in hčerino roko skupaj in j u 
držala med svojimi hladnimi rokami . »Mi trije,« je dejala, 
»smo bili eno srce in ena duša na tem svetu ; in z božjo 
pomočjo bomo isto tudi na drugem. Smrt ne more razrušiti naše ljubezni . « 

Še enkrat je pogledala svojega soproga in svojo hče r 
veselo in blaženo. Na njenem obličju so se lesketali žarki 
njenega bližajočega se blaženstva . 

Črez nekaj časa je izpregovorila še s tihim, skoro 
nerazumljivim glasom : »Svojo dušo izrocam v božjo roko!« 

10



in utihnila je, obličje ji je pobledelo — oči ji osteklele — 
umrla je. Roza od same tuge ni mogla govoriti . Branimi r 
pa je rekel jokaje: »Prestala je. Tudi naju vzemi Bog 
enkrat tako mirno k sebi in združi naju ž njo tam goril « 

Nepopisno je bilo žalovanje dobrega Branimira in srčn o 
užaljene Roze je bilo to noč, drugi dan in pri pogrebu . 
Vsa okolica je žalovala ž njima. V vsaki hiši, v vsaki koči 
njunih podložnikov je bil jok, kakor da jim je umrla rodna 
mati. Častiti opat je pokopaval truplo. Pri tem je tudi govoril neštevilni množici ljudstva, ki je prišla k pogrebu . 
Splošen jok je postal kmalu tako glasen, da ni bilo ve č 
slišati starčkovega glasu. Tudi njega so oblile solze. Migni l 
je z roko, naj bodo tihi, in ni rekel druzega kakor te besede : »Kjer govore solze tako glasno, moram jaz molčati. 
Živimo tudi mi tako, da bodo tekle na našem grobu solz e 
hvaležnosti! Sejmo bogato na tem svetu, kakor je sejal a 
pokojnica, potem bomo tudi tam imeli bogato ž'etev! « 

Roza stteže sito' emu očetu . 

Vitez Branimir je šel zopet v vojno ; ali nekega jesenskega dne se je vrnil, na desni roki težko ranjen, n a 
svoj grad. Roza se ni ganila od njegove postelje. Pripravljala mu je in nosila jedila ter mu obvezovala rano . Ker 

se je roka celila le počasi, in je Branimir večkrat žaloste n 
in slabe volje sedel pri peči, ga je le Roza znala razvedriti . 
Sedla je, opravljaje kako ročno delo, k njemu, govorila o 
svoji pokojni materi in pripovedovala mnogo o njenih modrih besedah in o plemenitih delih, ki očetu niso bila znana . 
Pregovorila ga je, da je srebrno kupo, katero je prejel v 
dar od pradeda, očeta njene matere, njej na ljubo napolni l 

11



še enkrat, in vitez se je pri tem nevedé začel razgovarjati , 
slaba volja pa ga je minila. Mnogo ur žalostne zime mu 
je minilo tako naglo kakor bi bile trenotki . 

V prvih pomladnih dneh pa je dospel na Branimiro v 
grad jako plemenit vitez ter ga pozval, naj gre z vojvod o 
zopet v vojno. Branimir je čutil na svojo veliko žalost , 
da je roka še preslaba, da bi mogla sukati meč in kopje . 
Vendar je poklical takoj svoje posle v grad in jih posla l 
vojvodi na pomoč. V jutru četrtega dne, ki je bil odloče n 
za odhod, jih je zbral v veliki vitežki dvorani na gradu . 
Vitežki oblečen, z zlato verižico okrog vratu, a brez oklepa , 
ker ranjena roka še ni mogla nositi jeklenih zapestnic, j e 
stopil na sredo dvorane, jih izročil slovesno vodstvu tujega 
viteza ter jih bodril k hrabrosti in rednosti . »Bodite napra m 
sovražniku hrabri kot lev, napram mirnemu poljedelcu p a 
krotki kot jagnje!« je rekel med drugim . S solzami v oče h 
je gledal z grajskega okna za četo, dokler ni izginila v 
bližnjem gozdu. Zaman se je skušal razvedriti tisti dan ; 
žalosten je sédel po večerji k peči . Večer je bil hladen i n 
mračen. Grozen vihar je besnél okrog grajskih stolpov, i n 
dež je bil na okna, da so zvenčala. Roza je naložila drv 
na ogenj, prinesla svojemu očetu v srebrni kupi vina, sedl a 

k njemu in dejala : »Ljubi oče, povej mi enkrat povest o 
vrlem ogljarju, ki te je to popoldne obiskal . Znano mi je , 
da je stanoval včasih na našem gradu, in njegova hči Danica se je v mladosti igrala z menoj . Ali rada bi vso povest slišala prav nadrobno!« 

»Povest mojega vrlega Jakoba?« je zaklical vitez . »O, 

prav rad! Bil je nekoč hraber vojak, ki me je mnogokra t 
spremil v vojno . 

»Ali — predno ti morem pripovedovati o vrlem Jakobu, ti moram povedati nekaj o Krutigoru Borograjskem . 
Krasna trdnjava Borograd ti sicer ni neznana ; saj vidi š 

12



lahko iz oken naše dvorane njene stolpe, ki se dvigajo ta m 
v daljavi izmed temnih borovih in smrekovih gozdov. Al i 
viteza samega še nisi videla nikdar, ker me sovraži že o d 
nekdaj, in me ni obiskal še nikoli . Njegovo sovraštvo d o 
mene se mu je vzbudilo že jako zgodaj. Prišla sva oba 

v najnežnejši mladosti kot plemiča k vojvodi na dvor. 
Krutigor je bil že kot deček jako svojeglav, prepirljiv, ošaben in pri vojvodi jako malo priljubljen ; zato je sovraži l 
mene in mi zavidal, ker so me odlikovali pred njim . Ko 
sva vzrastla v čvrsta mladeniča in že vihtela orožje, sva 
morala na vojni vaji, ki jo je vojvoda priredil plemičem , 
prvikrat javno pokazati svojo spretnost v borjenju z mečem 
in s kopjem. Dobil sem prvo darilo, meč z zlatim ročajem , 
ki ga mi je tvoja pokojna mati, tedaj najlepša in najkrepostnejša gospodičina na vojvodovem dvoru, podelila vprič o 
deželnih vitezev na baržunasti blazinici ; Krutigor pa je dobil 
zadnje darilo, par srebrnih ostrog . Od tega časa me j e 
sovražil še bolj in me ni mogel prijazno pogledati . Še bolj 
pa mu je vzkipel srd zoper mene, ko mi je cesar, kakor 
ti je znano, po oni veliki bitki obesil to zlato znamenje 
okrog vrata, vitezu Krutigoru pa, — ker bi bili vsled njegove nepremišljenosti in vihravosti izgubili kmalu bitko — 
dal oster ukor. 

»Vrli Jakob je kot moj podložnik in vojni spremljevalec imel malo posestvo, ki leži na meji mojega ozemlj a 
in se dotika Krutigorovega gozda. Toda vitez Krutigor j e 
bil mojemu vrlemu Jakobu jako hudoben sosed . Jeleni so se 

pridrevili često črez mejo in pogazili njive dobremu Jakobu ; 
divji prešiči pa so mu pustošili lepe travnike . Naročil se m 
Jakobu, naj jih kar postreli in odda meni, ker je po zakon u 
vsa divjačina moja, katero ustrelé na moji zemlji . Nekoč sem 
jezdil zvečer s svojimi ljudmi z lova domov . Solnce je že zašlo, 
in več-erna zarja je prijazno svetila skozi jelke . Tedaj mi je prišl a 

13



nenadoma Marjeta, Jakobova žena, z razpletenimi lasmi i n 
glasno vzdihujoč nasproti, padla pred menoj na kolena i n 
me prosila s sklenjenimi rokami za pomoč. To me je silno 
pretreslo. Stopil sem s konja, in žena mi je razložila, ka j 
se je pripetilo. 

Jakob, njegova žena Marjeta in mala Danica so večerjali pod drevesom pred hišnimi vrati, ne da bi slutili ka j 
hudega — kar jih je napadel nenadoma Krutigor ; spremljal i 
so ga številni hlapci peš in na konju . Hlapci so zgrabili Jakoba, mu zvezali roke na hrbtu, ga vrgli na voz in odpeljali. 
To je storil Krutigor zato, ker je Jakob nedavno na meji , 
pa vendar še na naši zemlji, ustrelil jelena in ga posla l 
sem na Jelodvor. Razjarjeni Krutigor je prisegel, da b o 
zlobnega lovskega tatu, kakor je imenoval poštenega Jakoba, zaprl v najstrašnejšo ječo na Borogradu, da bo poginil med močeradi in drugo ostudno golaznijo . 

»Prost bode,« sem rekel Marjeti, »in če bi moral razdreti celo roparsko gnezdo Borograd . Potolaži se in pojd i 
medtem s svojim otrokom na moj grad . « 

Hipoma se odpravim s svojimi hlapci na pot, da od 
vzamem sovražniku njegov plen, še predno bi dospel n a 
svoj grad. Poslal sem nekaj hlapcev na oglede, jim označi l 
kraj, kjer se zopet snidemo, in jezdil v brzem diru proti 
Borogradu, Hlapci so mi prinesli kmalu poročilo, da sed i 
Krutigor s svojimi ljudmi v mlinu Jelševju in popiva. Voz 
z ubogim Jakobom pa da stoji pred vratmi . Videl sem, da 
sem s svojimi ljudmi na potu proti Borogradu Krutigor a 
že prehitel, zato smo ga počakali v gozdu na primerne m 
kraju, kjer je moral iti mimo . Končno so prišli, ne sluteči 
nikake nevarnosti, dobre volje in z groznim vriščem. Nenadoma, ko blisk z jasnega neba, smo napadli roparje . 
Krutigor, ki se ni nadejal napada in ki je bil poleg tega š e 
pijan, se je boril jako slabo in je po kratkem boju pobegni l 

14



s svojimi ljudmi . Lahko bi ga bil ujel, a imel sem usmiljenj e 
ž njim in mu pustil prosto pot. Hvala bogu, da ni bil pr i 

tem nihče ubit ; samo s sovražnikovim orožjem so bila posejana tla. 

»Potem smo razvezali Jakoba, mu dali konja, ki j e 
bil v metežu enega izmed sovražnih jezdecev vrgel raz sebe, 
in veselo odjahali domov . 

»Jakobovi družini sem odločil stanovanje na naše m 
gradu, da bi bili varni pred Krutigorjevim maščevanjem . 
Pozneje je bil Jakob v vojni ranjen, da ni bil več za vojaško službo. Vendar pa ni bil nesposoben za vsako delo , 
zato si je hotel sam služiti kruh . V najbolj divjem kraj u 
našega gozda si je poiskal skrito dolinico, kjer se je žele l 
naseliti . Postavil sem mu prijazno hišico, sam pa je spre 
menil lep kos zemlje v njivo, ki mu daje kruha ; napravi l 
si je tudi travnik, ki mu redi nekaj krav, poleg pa žge š e 
oglje z mojim dovoljenjem. Na tisto mesto, kjer stanuj e 
Jakob, zaide le malokdo, in navadno ga je tudi težko spoznati, ker je pri delu njegovo sicer cvetoče lice vse sajast o 
in okajeno. Tam se čuti varnega pred Krutigorjem , ki ga 
od tedaj res še ni vznemirjal niti najmanje . « 

Pripovedovanje je trajalo pozno v noč . Roza je pazno 
poslušala. Nenadoma vstane v gradu strašen hrup . Po hodnikih je odmevalo rožljanje mečev in hrup vojakov . Trdi 
in glasni koraki so se bližali sobi, v kateri sta se nahajal a 
Branimir in njegova hči. Vitez skoči pokoncu in se ozre 
po orožju, a Roza zaklene hitro vrata z zapahom . Ali strahovit ropot se začuje in vrata se odpro ; v sobo stopi mo ž 
v črnem oklepu, v spremstvu številnih oboroženih mož . 

»Branimir,« reče iskrečih se oči in z gromovitim glasom, »ura maščevanja je odbila . Jaz sem Krutigor, katereg a 
si razžalil tolikrat. Sedaj se boš pokoril za to.« Nato se 
obrne k svojim hlapcem in zakliče : »Vklenite ga in stražite 

15



dobro, dokler ne odrinemo . Najstrašnejša ječa na Borogradu 
mu bode odslej stanovanje. Ta grad je moj. Dragoceno 
orožje, opravo in zlatnino si izberem jaz ; potem oropajte 
za plačilo svoje hrabrosti grad, a jaz si ugasim žejo z vrče m 
starega vina. Sukajte se urno! V treh urah zapustimo grad! « 

Roza se vrže neusmiljenemu vitezu jokaje pred noge 

in prosi usmiljenja svojemu očetu . A trinog jo sune o d 
sebe in odide, ne da bi se menil za-njo . Branimira uklenej o 
in dva hlapca se postavita pred vrata na stražo . 

Krutigor je vedel, da Branimir s svojo hrabro desnic o 

ne bo mogel vihteti meča ; zato ni hotel zamuditi lepe pri 
like, temveč je izlil svoj srd in se maščeval . Toliko časa 
je ča'kal, da so Branimirovi najhrabrejši vojaki odšli z 
vojvodo na vojno in ga torej niso mogli varovati . Le mal o 
ljudij je bil obdržal Branimir v gradu za obrambo ; med 
temi se je nahajal tudi neki strahopeten, zanikarn hlapec , 
katerega je imel iz usmiljenja pri sebi . In tega je Krutigo r 
podkupil z denarjem, da mu je odprl ponoči tajna, za raz 
padlim zidovjem in trnjem skrita vrata, ki so po podzemeljskem hodniku vodila v grad . Ostali hlapci so prekasno opazili sovražnika, in so bili v malo '.:renotkih premagani in pobiti. 
Tako se je zgodilo, da je Krutigor nenadoma privihral v 
izbo in Branimira na njegovem lastnem gradu uklenil kot 
hudodelnika. 

Rozo ločijo od očeta . 

Branimir je sedel vkovan v železje žalostno pri peči . 
Roza je klečala jokaje in vzdihovaje pri njem ter molila . 
Bila je kot omamljena ; s solznimi očmi je pogledovala n a 
svojega očeta. Po gradu je odmeval divji krik ropajočih , 
pijanih sovražnikov, a v sobi je bilo tako tiho in pust o 

16



kakor v grobu, le slaba, medla luč je plaho trepetala . Včasih je Roza težko vzdihnila in zaklicala otožno : »Roka, k i 
je tolikokrat rešila nedolžne, je oklenjena in poleg tega 
še težko ranjena! — O Bog, pomagaj!« Potem je molčala , 
le tožni vzdihi so se ji trgali iz prsi. 

Branimir je prekinil končno molk . »Umiri se, ljubo dete, « 
je rekel, »in obriši si solze! To trpljenje je nama naklonil Bog . 
Poljubiva mu roko, četudi naju tepe . V zaupanju bodiva 
močna! Prej sem le preveč zaupal cesarjevi milosti in naklonjenosti vojvode. Ali ta dva imata sama dovolj skrbi , 
da se ubranita sovražnikov. Doslej sem se zanašal na 
trdno zidovje in svoj meč, sedaj je Bog edini moj up . « 

»Kmalu se bo nama treba ločiti, ljuba hčerka!« prav i 
črez malo časa in jo objame z levo roko, ker je bila desnica vkovana v težko verigo in ga je rana vnovič jak o 
bolela. 

»O, ne govori o ločitvi, ljubi oče!« zakliče Roza i n 

mu pade okrog vrata. »S teboj pojdem v ječo in v smrt! « 

»Ne, ljuba Roza,« pravi oče mirno, »tega ne dovol i 
Krutigor nikdar, da bi ostala pri meni. A slušaj moj svet ! 
Ta grad in vse kar je v njem zasede Krutigor. Postala si 
iz vitežke gospodične jako siromašna deklica ; bolj si uboga 
kakor najnižja služkinja . Gonijo te z očetovega doma, i n 
od materine dedščine in njenega bogatega nakita ne dobi š 
ničesar, a vkljub temu ne obupaj. Še drugi, dražji zakladi 
so, katerih nam ne ugrabi niti nesreča, niti smrt ; — v pri 
meri ž njimi so biserji, zlato in dragi kamni nič — meni m 
pobožnost, čistost, pohlevnost in pridnost . Te in podobne 
kreposti so bile največje bogastvo in najlepši kras tvoj e 

matere. Ako ti ostane edino ta dedščina tvoje matere, s i 

bogata dovolj . 

»Reši se iz gradu in poišči najprej našega dobreg a 

oglarja, vrlega Jakoba. On in njegova pobožna žena bodet a 

17 

2 


skrbela za-te. Tam živiš lahko na tihem in skrivnem, dokler te kak vitez, moj prijatelj, ne vzame na svoj grad. In 
ako bi morala pri njem ostati leta in leta, da, vse svoj e 
življenje prebiti pod njegovo nizko streho, tolaži se s tem , 

da žive ljudje po kočah često zadovoljnejše in srečnejš e 
kakor po gradovih! Zato se ne sramuj dela po polju ; žulji 
na pridni roki so vredni večjega spoštovanja kakor pa de 
manti in biseri na nedelavni roki. Pred vsem ostani nedolžna! Boj se ljudij, ki bi govorili o takih stvareh, da b i 
morala zarudeti. Meni ne bo več mogoče, paziti nate, paz i 
torej sama! Pomni, da te Bog vidi povsod, celó tvoje src e 
mu ne ostane prikrito. Ne delaj torej hudega — celo misliti ne smeš kaj slabega! Zame ne skrbi! Moli za-me i n 
prepusti Bogu vso skrb. Prepričan sem, da me ne zapusti . 
Tvoja pobožna molitev bode uslišana . 

»Upam, da me Bog reši iz ječe. Ako bi se pa primerilo, da gledaš zdaj zadnjikrat svojemu očetu v obraz, i n 
bom moral svoj živ dan ostati v ječi — potem mi pusti 
edino to tolažbo, da bom mogel misliti v svoji nesreči : Moja 
Roza ni pozabila opominov svojega očeta — in zvest o 
posnema svojo mater. 

»Zadnje besede tvoje pokojne matere bi izpregovori l 
tudi jaz, ako bi bila navzoča ob moji smrti, zato ti ponavlja m 
sedaj : »Ostani pobožna, nedolžna, dobra ; ljubi Boga ; n e 
stori nikoli kaj slabega!« Ako bi kdaj slišala, da je smrt 
razbila na veke moje verige, misli si : one zadnje besede 
moje matere so bile tudi zadnje, ki mi jih je govoril oče 
ob slovesu . 

»Glej, ravno danes sem obesil zlato svetinjo tu n a 
zlato verižico, katero sem nekdaj prejel od cesarja . Predn o 
so vdrli sovražniki skozi vrata, skril sem jo pod obleko . 
Ah, ne morem je pogledati brez žalosti! Kako nestalna j e 
vendar sreča na zemlji! Prej me je počastil cesar s to ve

18



rižico, a zdaj moram kakor hudodelnik nositi to železno 
verigo ! 

»Vzemi ta zlati častni znak v spomin na-me! Ne prodaj 
ga, niti v največji sili ne! Lahko bo še kdaj, ko me ne bo ve č 
med živimi, za te velike važnosti . S tem boš mogla dokazati, da si iz slavnega rodu Jelodvorskega . 

»Lepe podobe in tolažljive besede na zlati svetinji so 

vredne več od zlata, iz katerega je kovana . 
»In sedaj poklekni, preljuba hči, da te blagoslovim . « 

Roza poklekne jokaje, sklene roki in sklone svo j 
mili obraz, poln nepopisne pobožnosti in tuge . Oče ji položi uklenjeno roko na glavo in reče : »Vsemogočni Bog t e 
blagoslovi in bodi s teboj na veke! « 

Roza, vsa solzna, je obljubila, da ne pozabi nikda r 

očetovih opominov, temveč jih bo zvesto izpolnjevala . 

Sedaj pa se vzdigne v gradu vnovič strašen hrum . 
Sovražni vitez je zapovedal svojim ljudem odriniti ; le_ nekaterim je velel, naj ostanejo v gradu za posadko . Oboroženi hlapci vdero v Branimirovo sobo. Roza se čvrsto 
oklene očeta in prosi, naj jo odpeljejo ž njim v ječo . S sil o 
jo iztrgajo očetu iz naročja. 

Branimirja vlečejo na grajsko dvorišče, ki je bil o 
krvavo razsvetljeno od mnogih smolnatih plamenic . Grajska vrata so bila odprta na stežaj. Vse polno oboroženih 
hlapcev na konjih je stalo na dvorišču, in vsak je držal š e 
po enega konja na uzdi . Krutigorjev vranec, rdeče sedla n 
in z lesketajočo se uzdo, je rezgetal med njimi. Hrabrega 
Branimirja vržejo na nesnažen voz . Dva velika Branimirjeva vozova, kupoma naložena z naropanim blagom, stojita malo proč od njega . In Branimir je moral gledati, kak o 
so njegove težke konje vodili iz hleva in jih vpregali 
voz. Dobri mož, ki se mu niti rana še ni zacelila, je trepetal od mraza in mokrote na beraškem, odprtem vozu . 

19



Končno pride Krutigor na dvorišče in se zavihti na svojega konja. Jezdeci obkolijo voz. Vriskaje in med divji m 
hrupom odrinejo hitro skozi vrata in črez viseči most . 

Po strmini so bili primorani polagoma voziti in tako 
jih je dohitela Roza. Krutigor je jahal poleg voza, na ka

terem je sedel njen oče. Jokaje in prosé se prerine me d 
Krutigorjevega konja in voz in prosi s povzdignjenimi rokami, da bi smela sesti k očetu . A Krutigor se dela, kako r 
bi ne slišal ničesar. Pod gričem zakriči Krutigor : »Urno 
naprej!« Konjiki spodbodejo konje, vozniki jih vdarijo z 
biči, in v divjem diru odhite v temno noč. Roza beži v 
vihri in dežju za njimi, dokler se popolnoma ne upeha ; 
kmalu ne vidi nikogar več ; zakril jih je črn gozd. 

Roza p1i13eži k ubogemu oglariti. 

Roza, ki ni poprej prišla nikdar sama iz grada, j e 

stala zdaj v temni noči na prostem polju, v viharju i n 
dežju pod milim nebom čisto sama Vedela ni, ne kam n e 
kod. Dolgo je iskala brez uspeha kakšnega suhega mesta , 
kamor bi lahko sedla in počakala belega dneva. Končno je 
prišla do goste jelove šume, v kateri je našla skromn o 
zavetje zoper dež in veter. Strah je ni bilo, ker ji skrb n i 
dala misliti na strahotno, grozno noč . Le na očeta je mislila, jokala, vzdihovala in molila, da bi se je usmilil kamen . 

Ko se je pričelo na vzhodu daniti, je zlezla iz gošč e 
in pogledala okolo sebe. Videla je stolp očetovega gradu 
že od jutranje zarje razsvetljenega ; pri pogledu nanj oblijej o 
jo` vnovič solze. Žalostna se napoti proti gozdu , da poišč e 
ogljarja Jakoba. 

Poznala je kraj samo iz pripovedovanja svojega očeta ; 
bil je približno dve milji oddaljen. Gozd je postajal, čim 

20



dalje je šla, vedno gostejši . Poldne je že minilo, a šla je 
pogumno naprej. Tedaj je zaslišala nenadoma komaj deset 
korakov pred seboj pokanje in prasketanje, kakor bi kdo 
lomil suhljad. Velik jelen s krasnim rogovjem se prikaže, 

strmi vanjo s široko odprtimi, črnimi očmi, potem pa s e 
okrene na drugo stran in izbeži skozi goščavo . Roza j e 
nadaljevala svojo pot. Kar jo prestraši kruljenje divjega 
mrjasca. Velika žival se je kopala v močvirju ; ko opaz i 
Rozo, vstane, jo gleda srdito s svojimi majhnimi očmi i n 
ji grozi z ostrimi zobmi . Roza urno pobegne . Gosto grmovj e 
jo zadrži v teku . Utrujena sede pod drevo. Sklenila je, d a 
spleza takoj nanj po nizkih vejah, ako bi jo žival zasledovala. Toda sedaj je zašla popolnoma; nič več ni vedela , 
kam naj bi se obrnila — a solnce se je že nagibalo k 
napadu . »Ah,« vzdihne uboga Roza, »gotovo boni' morala v 
tem strašnem lesu prenočiti med divjimi zvermi . « 

Lakota, ki je doslej vsled žalosti ni občutila, jo začne 
nadlegovati . Vsa onemogla od lakote in utrujenosti se na 
poti zopet dalje in pride na malo visočino v gozdu, kje r 
je imela prost razgled. Roza poklekne in začne moliti : 
»Ljubi Bog,« pravi med drugim, »ti sam nas učiš : Klič i 
me v stiski na pomoč, in jaz te rešim . Ah, izpolni sedaj 
to svojo obljubo!« — In glej, še je molila, ko posije solnc e 
izza oblakov, in *njegovi žarki pozlaté steber črnega dima , 
ki je v precejšnji oddaljenosti vstajal iz gozda . »O Bog!« 
zakliče veselo, »bodi zahvaljen, izpolnil si svojo obljubo i n 
me rešil!	 Tam žge dobri Jakob oglje, saj ni razun 
njega v vsem gozdu nikogar.« Zbere svoje poslednje moči 
in hiti v ono stran, kjer se je dvigal dim . 

Ni se motila. Jakob je imel tam svojo ogljenico, in 
okrog nje je bil gozd že precej iztrebljen . Sedel je na po 

sekanem deblu pri goreči kopi . Štor posekanega drevesa, 
na katerega je pritrdil majhno, štirioglato desko, mu j e 

21



služila za mizo, na kateri je stala njegova večerja, kruh , 
sirovo maslo in vrč z vodo . Sekira je ležala poleg v travi . 

Jakob je Rozo ugledal že iz daljave, ne da bi j e 
spoznal ; čudil se je, kako je mogla tako nežna gospodičn a 
zaiti v ta divji gozd. Ko pa jo je spoznal, začudil se je š e 
bolj, skočil kvišku, jo pozdravil z glasnim vzklikom že o d 
daleč in ji hitel nasproti . Podal ji je roko, potem pa j o 
ves prestrašen prosil vljudno odpuščanja, ker je omaza l 
njeno nežno, belo ročico. »Sveta nebesa,« je rekel, »vi ste 
gospodična; kako pridete sem tako sami in tako pozno ? 
Gotovo ste zašli. — Še danes morate domov ; ne pomaga 
nič. Vaš oče bi sicer od same žalosti ne zatisnil vso no č 
očesa.« 

»Ah, moj oče,« je zaklicala Roza in ni mogla vsled joka 
izpregovoriti komaj še besedice : »Ali vam ni znano, kaj 
se je z njim zgodilo ? 

»Z Vašim očetom, hrabrim vitezom ?« je zaklical oglja r 
ves prestrašen. Če bi ne bil njegov obraz tako zakajen, 
postal bi bil smrtno-bled. »O najljubša gospodična Roza, « 
je nadaljeval, »govorite vendar, za Boga, govorite! Povejte , 
kaj je, kaj se mu je zgodilo ? 

»Ah, Bog,« pravi Roza, »Krutigor ga je minolo noč 
ugrabil in v verigah odpeljal na Borograd . « 

»Ta!« zakliče ogljar in skoči pokoncu. »Tega naj -« 
pravi, »ne, kleti nočem! Ali kako je mogel Krutigor tak o 
močen grad osvojiti v eni noči? « 

Roza sede na deblo poleg moža in začne pripovedovati. Ali dobri Jakob kmalu opazi, da govori vsled lakot e 
in utrujenosti le s težavo, zato ji da s srčnim veselje m 
kruha s sirovim maslom, ki je bilo zanj pripravljeno . 

Ko se je Roza okrepčala, je pripovedovala na dolgo , 
kaj se je zgodilo z njenim očetom, Jakob je poslušal i z 
odprtimi ustmi ; med tem pa je pretil neusmiljenemu Kruti

22



gorju, obžaloval svojega dobrega, ljubega gospoda in večkra t 
z roko potegnil črez oči, da bi skril solze . Ko pa je izvedel , 
da je vitez Branimir poslal gospodično k njemu, ga je t o 
zaupanje tako ganilo, da se ni mogel vzdržati solz, in je 
glasno zajokal . 

»Preljuba gospodična,« pravi, »tako dobrega gospod a 
ljubi Bog ne zapusti . Gotovo ga reši iz Krutigorjevi h 
krempljev. Kar pa se tiče vas, preljuba gospodična, — al i 
vidite pred seboj gorečo kopo? — Za vas, ako zaukažete , 
bi skočil vanjo. Za vas in vašega očeta grem v ogenj . 
Toda pred vsem vam je treba počitka . Do mojega doma j e 
za vas predaleč. Imam pa tu kočico, v kateri je prostor a 
ravno za osebo.« Kočico je tvorilo več povprečno v zemlj o 
vsajenih kolov, ki so bili prepleteni s smrekovimi vejam i 
in zadelani z gostim dračjem . »Štiri stene,« pravi Jako b 
smehljaje, »manjkajo sicer, koča je skoro samo streha, al i 
tako gosta in trdna, da ne pride niti kapljica skozi . Postelj a 
je iz najlepšega suhega mahu . Zagotavljam vas pa, da oni , 
ki ima čisto vest kakor vi, in je truden, spi tu notri pra v 
tako sladko, kakor na mehkih blazinah . « 

In peljal je gospodično v kočo, potem pa sedel n e 
daleč od kope pod košato jelko na mehko rušo . Vso noč 
je premišljeval o tem, kar mu je povedala Roza. Vsak hi p 
se je popraskal za ušesi in svojo zakajeno čepico j e 
obračal na glavi sem in tia ; kočno pa se je odkril in začel 
pobožno moliti, da bi rešil Bog plemenitega viteza in potolažil ubogo gospodično . Na spanje niti mislil ni . Roza pa 
je medtem že sladko zaspala in se ni vzbudila do jutra , 
čeprav je vso noč divjal silen vihar, vršal skozi trepetajoč e 
jelke, in se je vsak hip vsul gost dež na zemljo . 

23



Roza na ogliatskem stanoVaniu. 

Ko je napočilo jutro, je utihnil vihar. Oblaki so se 
poizgubili . Vse je bilo mirno, in vrhovi jelk so se bliščal i 
v jutranjem zlatu. Ogljar je pazno prisluškaval, kdaj se 
vzbudi gospodična. Že nekolikokrat se mu je zdelo, da 
vstaja, a vselej se je zopet razveselil, ko ni bilo res . 

Čez nekaj časa je prišla Danica, ogljarjeva hči, jako 
prijazna in dobrosrčna deklica, h kopi . Na roki je nesla 
košarico, v kateri je bil zajutrek, kosilo in večerja za nje 
nega očeta. Takoj je opazila na očetu , da ima objokane 
oči, in da mu nekaj teži srce. Povprašala ga je, kaj da m u 
je. Mignil ji je, naj bo tiho, da ne bi vzbudila gospodične , 
jo peljal pod jelko ter ji povedal Branimirjevo nesrečo . 
Dobra deklica je jokala, da bi si bila kmalu izsolzila oči . 

Roza se je medtem vzbudila. Ko se je spomnila, kj e 

da se nahaja, je začela jokati vnovič . S solzami na ljubeznivih ličecih je prišla iz koče . Ogljar in njegova hč i 
sta vstala ter ji hitela naproti . 

Roza in Danica sta se pozdravili kakor znanki i z 
mladosti najprijaznejše. Že dolgo se nista videli . Druga s e 

je čudila drugi, kako je medtem že vzrasla . Nato je odkrila Danica svojo košarico, iz nje je vzela prsteno posodo , 
zlila sladko rhleko v čisto, prsteno skledo in jo postavil a 
na mizo. Potem je vzela svežega sirovega masla in tečnega 
kruha iz košarice ter povabila gospodično k zajutreku . 
Roza je sedla na posekano deblo, nadrobila kruha v mlek o 
in začela jesti z lepo, iz javorjevega lesa umetno izrezljano 
žličico. Potem je použila še košček maslenega kruha . 

Ko se je Roza nasitila in zahvalila Boga in ogljarja , 

je rekel dobrosrčni mož : 

24 


»Zdaj pa, moja preljuba gospodična, pojdite z moj o 
Danico na moj dom in ostanite tam tako dolgo, dokler n e 
ukrene Bog drugače, Medtem bom premišljeval, kaj b i 
mogel za vas storiti z božjo pomočjo . Ali ne bodite žalostni in ne jokajte tako! Žalost ne pomaga nič, in solz e 
tudi ne.« 

Roza in Danica se odpravita na pot v divjo, skoro 

nepristopno goščo, ki je obdajala ogljarjevo stanovanje . 
Najprej sta morali celo uro, brez vsakega pota hoditi skozi 
temen jelkov gozd. Potem sta prišli do velikanskih, z mahom in grmičevjem obraščenih skal, med katerimi se j e 
vila navzgor ozka steza. Dolgo sta se morali vzpenjati . 
Potem ju je vedla slaba pot med visokimi skalnami ste 
nami ; šli sta mimo prepadov, v katerih sta opazili globok o 
pod seboj vrhove visokih jelk, potem skozi strahovito skalnato sotesko, ki je peljala jako strmo navzdol . Nazadnj e 
so se pečine na strani odprle in Roza je opazila malo do 
linico, slično cvetočemu vrtu, vso obsijano od zlatega solnca. 

»O, kako lepo!« je zaklicala Roza ; »meni je, kako r 

da sem prišla iz puščave v obljubljeno deželo . « 

Na gornjem koncu doline, ki se je rahlo spuščal a 
proti njej, je stala lesena ogljarjeva hiša z ravno, močn o 
naprej segajočo streho. Temno-zelene jelke so se dvigale 
za hišo ; mlado drevje, vse posuto z belim in rdečim cvet 
jem, jo je obdajalo. Mimo je šumljal potoček, čist kakor 
kristal. Na spodnjem koncu doline se je paslo nekaj govedi ; na strani pa so plezale po zaraščenih pečinah koze . 
Majhen, dobro obdelan vrtec, ograjen z živim plotom, j e 
zelenel in cvetel poleg hiše. Čebelnjak s panji, spletenim i 
iz slame, je stal na voglu vrta ; čebele so brnele veselo na 
okrog in nabirale med. Nekaj kokoši je brskalo po pesk u 
poleg hišnih vrat. Roza je stopila v jako snažno sobico in 
sedla, vsa utrujena, na leseno klop . 

25 


Bilo je že poldne. Ogljarjeva žena je delala v kuhinji . 

Ko je zaslišala svojo hčer z nekom govoriti, je prišla hitro 
v sobo. Z nepopisnim veseljem je pozdravila gospodično. 
Ko pa je izvedela, kaj jo je doletelo, se je glasno zajokala. 
Vendar je kmalu utihnila in začela tolažiti Rozo z najprijaznejšimi besedami . »Najljubeznivejša, najboljša gospodična!« je rekla, »bodite v naši dolinici, v naši ubožni kočici najlepše pozdravljeni! Vidite, to hišico, ki jo je va š 
oče postavil za nas, je postavil nevedé tudi za vas . Zakaj 
vaša bodi odslej! « 

Roza je odgovorila ginjeno : »Kako se vam zahvaljuje m 

za vašo ljubezen! Kako prav mi je, da je bil moj oče vedn o 
dober z vami!« 

Dobra žena pa je imela zdaj nenadoma docela nov o 
skrb, ki zanjo ni bila majhna, in radi katere je Rozin o 
žalost za trenotek pozabila . »Ah,« je dejala, »takó ljuba i n 

draga gospodična me je obiskala, a jaz ne vem , s čim b i 
ji postregla. Da bi vsaj ne bilo že poldne! Danica, delaj 
gospodični kratek čas, jaz grem v kuhinjo, da napravi m 
prav hitro iz moke, jajc, mleka in sirovega masla skromn o 
kosilce.« Roza jo je skušala zastonj pomiriti. Skrbna hišn a 
mati je odhitela v kuhinjo in čez kake pol ure je že pri 
nesla lepo dišeče jedilo na mizo . Vendar se je začela opravičevati vnovič. 

»Pomirite se, moja ljuba Marjeta«, je rekla Roza, »n e 

veste, kako srečni in bogati ste . O, bodite veseli in zahvalite Boga za to prijazno domovje, kjer ne slišite posvetneg a 
hrupa in vojnih tromb, temveč le petje gozdnih ptic in kli c 
domačega petelina, zvonce svoje govedi in zvončke svoji h 
koz. Vse svoje življenje bi rada prebila tu, ako bi bil mo j 
oče poleg mene.« 

26



Roza ogliatska deklica. 

Vrli ogljar Jakob ni več dni ničesar sporočil o sebi . 
Svoji hčeri, ki mu je prinesla jedila, je samo rekel, da po 
pelje oglje v mesto, in da mu zato ni treba nositi hrane , 
ker upa, da se kmalu povrne domov. Vsi so bili zanj ž e 
jako v skrbeh . Kar stopi nekega večera nenadoma v sobo . 
Na plečih je imel težkega srnjaka, v roki pa lok in puščico ; 
tedaj namreč še niso poznali pušk . 

»Si li dobro prodal oglje, Jakob?« ga je vprašala p o 
pozdravu ogljarjeva žena . »Ej, kakšno oglje!« je zaklica l 
Jakob. »To mi je zdaj najmanjša skrb; da bi se mi le moje 
zlate nade ne izpremenile v oglje! Bil sem pri vitezih, katerim je oče naše ljube gospodične pomagal nekoč iz velik e 
stiske. Prigovarjal sem jim, naj naskočijo Krutigorjev gra d 
in osvobode s silo našega dobrega gospoda ; ali naj vsaj 
Krutigorja na lovu napadejo, ujamejo in ga zapro za tolik o 
časa v najtemnejšo ječo, dokler ne obljubi, da izpusti Branimirja in mu povrne ugrabljeno imetje. Toda vse moje 
nagovarjanje je bilo brezvspešno. Dejali so, podjetje je nevarno ; treba čakati, da se še ostali Branimirjevi prijatelj i 
vrnejo iz vojske. Za vas, moja gospodična, ni vprašal nihče . 
Zato tudi nisem nikogar vprašal, ki bi vas vzprejel na svo j 
grad. Najboljše storite, ako ostanete pri nas; vendar si lahko 
vso stvar premislite .« 

»Tu ni nikakega premišljevanja,« je rekla Roza . Stokrat 
rajše ostanem pri vas ako ste tako dobri, da me obdržite. « 

»Zakaj ne ?« je zaklical ogljar s solznimi očmi . »Mislite 
li, da smo pozabili, kako me je vaš plemeniti oče rešil i z 
rok neusmiljenega Krutigorja! Kako prijazno me je z žen o 
in hčerjo vzprejel na svoj grad! Najnehvaležnejši ljudj e 

27



na svetu bi bili, ako bi pozabili tako velike dobrote. Ne, 
ne, tako nehvaležni nismo! Verujte mi : Nad vse smo srečni, 
da moremo dobri hčerki našega dobrotnika izkazati ka j 
dobrega. « 

Pobral je srnjaka, ki mu je ležal pred nogami, in j e 
dejal : »Več dni ste se morali zadovoljevati s postnimi jedili, moja dobra gospodična ; nocoj pa napravimo iz sveži h 
srnjakovih jeter dobro večerjo . Sam jih hočem pripraviti ; 
večkrat sem to že storil, ko sem bil z vašim očetom na 
lovu.« Po teh besedah je odnesel divjačino v kuhinjo . 

Naslednjega jutra je mnogokaj spremenil v svoji hiši , 
da bi imela Roza prijaznejše stanovanje . Vodil jo je tudi 
po dolini okrog, a Danica in Marjeta sta ju z veselje m 
spremljala. Pokazal ji je svoje njive in travnike ter ve s 

čas slavil dobrotljivost njenega plemenitega očeta . Peljal 
jo je v vrtec, in ker je Roza pokazala veliko veselje d o 
čebel, ji je podaril najlepši panj . Da, odtrgal je celo, ker s o 
čebele dobro prezimile, za gospodično dva kosa belega , 
polnega satja. Nikdar se ni vrnil od kope domov prazni h 
rok, vedno ji je kaj prinesel — zdaj polno posodo duhteči h 
jagod, zdaj košarico, polno velikih rakov, zdaj zopet užitni h 
gob. Nekoč je pripeljal domov mlado, krotko srnico, ki j e 
šla za njim kakor psiček ; tudi Roze se je hitro privadil a 
in jo vedno spremljala. 

Oglarjeva žena tudi ni zaostajala za možem ter j e 

Rozo vedno s čim razveselila . Vzela je platno iz omare te r 
vrezala za Rozo več srajc ; dala ji je preje za nogavice i n 
obžalovala, da blago za gospodično ni dovolj lepo. Pridna 
hišna mati je napredla po zimi nekaj jako tanke preje ; ko 
se je vrnilo platno od tkalca, ga je podarila gospodični . 
Potem so ga takoj razprostrli na zeleno trato poleg hiše , 
da se obeli. 

28 


Tudi Danica je bila gospodični jako ljubezniva i n 
prijazna družica. Skupaj sta delali in se razveseljevali. 
Skupaj sta polivali in belili platno, oskrbljevali vrt, n a 
katerem je našla Roza mnogo zabave, čeprav ni raslo 
skoro druzega kakor najpotrebnejša zelenjad, zelje in salata , 
čebula, redkev, repa, grah in bob ; za okras je cvetelo nekaj 
rumenih solnčnic, živo-rudečih vrtnic, dehtečih klinčkov i n 
škrlatno-rudečega maka . Skupno sta se sprehajali ob biser 
nem potoku in po krasnem gozdu ; poslušali petje razno 
vrstnih ptic, katere je Danica vse poznala po imenu . Trgali 
sta jagode in nabirali razna zelišča, ki so Rozi posebno ugajala . 

Ali nikdar ni bila gospodična popolnoma vesela . Često 
niso vedeli zanjo in šele po dolgem iskanju so jo našli kj e 
globoko v gozdu ali v skalnati votlini, kjer je s solznim i 
očmi molila vroče za svojega očeta. In to se je dogajal o 
vedno pogostejše. Vesela je bila samo takrat, ako se je z 
dobro oglarjevo družino pogovarjala o tem, kako bi dragem u 
jetniku izboljšali stanje ali ga celo osvobodili . 

Neke nedelje so sedeli vsi štirje pri kosilu in se ko t 

ponavadi pogovarjali, kako bi rešili dobrega viteza iz ječe, 
Skromno kosilce je bilo kmalu pri kraju, in le lonček, pol n 
rumenih gob, okusno pripravljenih, je še stal na mizi . Ogljar 
jih je z veliko skrbjo nabral za Rozo, ker jih je jedla tak o 
rada. »Jejte vendar, jejte,« pravi, »za nas niso take jedi, 
ali gosposki ljudje imajo vedno radi kaj posebnega. Včasih 
sem jih mnogo znosil na vaš grad, zlasti onih, ki jim pravimo lisičice. Neki drug ogljar tam iz borogradskih šu m 
jih je tudi vedno pošiljal po svojih otrocih na Borograd . 
Njegova hči je dobila pri grajskem vratarju celo službo . 
Ali vratarica, ki je menda jako sitna, jo je pred nekaj dnev 
zapodila proč ; zato je moj tovariš, ki včasih hitro vzkipi , 
prisegel, da ne pošlje več gob na grad, in naj bi prišl i 

grajski ljudje po glavah k njemu in ga prosili zanje. 

29 


Roza je zamišljeno poslušala, nenadoma pa poskoč i 
od mize in zakliče veselo : »Že vem, kaj mi je storiti! — 
Preoblečem se v ogljarsko deklico, ponesem gobe na grad 
in se skusim vratarici prikupiti, da me vzame v službo . 
Potem se mi tudi gotovo posreči, da mi bo mogoče videt i 
očeta ; morda mu lahko kaj dobrega storim ali ga celo rešim . « 

Ogljar je zmajal z glavo, dejal »hm, hm,« in hote l 
oporekati. Ali Roza mu je tako dobro odgovarjala, da s e 
je moral udati . Skočila je iz sobe in Črez nekaj minut se 
je vrnila preoblečena v ogljarico. Svojo dolgo, sinjemodr o 
obleko je zamenjala z opravo svoje prijateljice Danice , 
ki je bila jako lepa in čista. Krilo, predpasnik, slamnik , 
sploh vse oblačilo ji je pristojalo tako dobro, kakor da je 
bilo napravljeno za-njo . IVIarjeta in Danica sta se srčn o 
smejali, ko sta videli gospodično v enaki opravi . »Obleka 
vam je kakor vlita,« je rekla ogljarica, »ali vaše ljubezniv o 
obličje, ki je kot kri in mleko, in vaše nežne ročice va s 
bodo izdale. Takoj bodo opazili, da niste ogljarjeva deklica , 
temveč milostna gospodična!« Jakob je poznal neškodljiv o 
sredstvo, s katerim je lahko lice in roke rjavo pobarval, 
ki pa so se dale zopet izmiti. Takoj je poskusil in pobarva l 
Rozo; ogljarica in Danica sta nato zaklicali : »Sedaj pojde 
gotovo ; živa duša vas ne spozna. « 

Roza se je hotela takoj drugi dan odpraviti na Borograd . 
Bala se je, da je ne bi prehitela kaka druga deklica . »Pojdite torej v božjem imenu,« je rekel ogljar . »Še nocoj vam 
naberem najlepših zlatorumenih in srebrnosivih gob . Danica 

vas bo spremljala do konca gozda na oni griček, kjer stoj é 
trije kameniti križi in od koder se vidi Borograd. Tam pota 
ne morete več zgrešiti. Pri onih treh križih ob robu gozda 
vas tudi počaka, dokler se ne vrnete . « 

Drugo jutro je bila Roza že jako rano pripravljena 
na pot. Vzela je košarico, napolnjeno z gobami, na ramo ; 

30



tudi Danica ni odšla prazna, temveč je vzela drugo košarico, napolnjeno z raznimi jedili. S solzami v očeh sta gledala ogljar in njegova žena za Rozo . »Dobro dete,« j e 
rekel ogljar, »mora se ji posrečiti ; tolika otročja ljubeze n 
najde gotovo že tu na zemlji svoje plačilo. 

Roza išče službe na sovttažnem gradu . 

Roza, v ogljarsko deklico preoblečena, je prišla v 
Daničinem spremstvu srečno do roba gozda, ki jo je loči l 
doslej od vsega druzega sveta. Srce jo je zabolelo, ko j e 
ugledala od daleč Borograd z visokim stolpom . »Ah, Bog,« 
je rekla, »morda leži globoko pod onim stolpom moj oče ! 
Kako se mu pač godi? Ali je zdrav? Ali ga ni žalost i n 
vlažna, smradljiva ječa vsega izjedla in oslabela? Ali še 
živi? O, da bi se mi posrečilo, priti do njega! « 

Roza se je poslovila od Danice in nadaljevala sam a 
svojo pot. Ko je prišla do gradu, ki je stal na strme m 

griču, in stopila skozi odprta grajska vrata, je zagledal a 
najprej na dvorišču viteza Krutigorja na konju . Bil je obleče n 
v krasno zeleno opravo, vso pretkano z zlatom, na glav i 
pa mu je vihrala perjanica, napravljena iz belega in črneg a 
nojevega perja. Obdajalo ga je več plemičev in lovcev, k i 
so bili vsi na konjih in bili namenjeni na lov . Dobri Roz i 
so se pošibila kolena pri pogledu na strahovitega viteza i n 
sovražnika njenega očeta. Morala je sesti na kamenito klop 
poleg vrat, sicer bi bila omahnila na tla. Tedaj pa so zadoneli lovski rogovi in četa je odkorakala prav blizu mim o 
nje iz gradu. Roza je vstala, da izkaže vitezu dolžno čast . 
Ali ošabni mož je ubogo, trepetajočo deklico komaj po 
gledal in odjezdil s svojimi ljudmi skozi vrata . 

31 


Roza je sedla zopet na klop. Bilo ji je nepopisno težko 
in tesno pri srcu. Črez malo časa sta prišla dva otroka, 
obstala blizu nje in jo opazovala. Roza ju je prijazno pozdravila in vprašala po imenih. Otroka sta ji povedala i n 
postala takoj mnogo zaupljivejša . Božan, deček, privzdigni l 
je pokrov od košarice, ki je stala poleg nje na klopi, i n 
pogledal, kaj da je notri. Mala Dorica pa je stegnila ročic i 
po modrih in rdečih cvetlicah, ki si jih je Roza vtaknil a 

za slamnik. Roza je podala deklici cvetlice in obdarila ob a 

otroka s sladkimi češpljami, ki jih ji je dela ogljarica v 
košarico. Vsi trije so kramljali med seboj, kakor da so s i 
bratje in sestre. 

Otroci so bili vratarjevi. Ravnokar je pogledal skrivaj 
skozi stransko okence svoje izbice, kjer je lahko vide l 
vsakega, ki je šel ven ali notri. Ganilo ga je, da se tuj a 
deklica tako prijazno pogovarja z njegovimi otroci . Čisti 
izgovor, ljubeznivi glas, lepo vedenje prijazne kmečke de 
klice v snažni in preprosti obleki, vse to je vzbudilo v nje m 
pozornost. »V mojem življenju,« je dejal, »še nisem videl 
tako čisto oblečene in prijazne kmečke deklice . « 

Prišel je ven in peljal Rozo v sobo. »Kaj pa prodajaš ?« 
jo je vprašal prijazno . Roza je odkrila košarico in pokazala 
gobe. »Ravno prav si prišla,« je zaklical mož . »Počakaj 
malo, jaz sam ponesem gobe v grajsko kuhinjo in ji h 
prodam mestu tebe.« Vzel je košarico in odšel . 

Takoj na to je stopila vratarica z juho v sobo . Bilo 
je že poldne. »Kako pa si ti prišla sem noter, predrzn a 
deklina?« je rekla Rozi. »Kdo si? Kaj iščeš? Kako si upaš 
priti v to sobo? Takoj se mi poberi ven, če ne ti vržem 
skledo v glavo t « 

Otroka sta začela prositi za Rozo in kazala sadje i n 
cvetlice, ki sta jih dobila od nje . V istem hipu se je povrnil tudi vratar s prazno košarico in z denarjem . 

32 


»No, mm je rekel vratarici, »ne vzkipi za vsak praze n 

nič. Deklica je pridna. Menil sem že, da bi jo obdržali z a 
služkinjo, katere ravno potrebujemo . Če pa začenjaš tako j 
tako zgrda, ne ostane nihče pri tebi! Jaz sam sem pripelja l 
to deklico v sobo. « 

»Potem je kaj druzega,« je dejala vratarica, »lahk o 
ostane. Deklica, ne smeš mi zameriti, ako sem se razjezila ; 
mi si služimo s tem kruh, da pazimo dobro na tuje ljudi . « 

»Prav delate,« je rekla Roza ; »da me je vaš mož peljal notri, niste mogli vedeti . Tudi ni bilo prav, da sem ostala 
sama v tuji sobi . Prosim vas odpuščenja. « 

To je vratarici ugajalo. Bila je jako zadovoljna, ke r 
ji Roza ni ugovarjala. »Ker si svoje sadje delila z moj i 
otroci ,« je dejala, »te vabim h kosilu. Sedi k mizi in jej 
z nami!« 

Roza je storila to ; otroka pa sta ji dala toliko opravila, da je komaj utegnila nekaj malega zavžiti . 
Ko je Roza vzela košarico in hotela oditi, zaklicala 
sta otroka: »Ostani pri nas, ostani pri nas!« 
Ja, tudi jaz bi rada, ako bi ostala,« pravi mati. »Al i 
stopila pri meni v službo ? « 

»O, srčno rada,« je odgovorila Roza, »in gotovo 
vam služila zvesto in udano . « 

»No, dobro,« je rekla vratarica, »idi poprej domov i n 
govori s svojimi ljudmi! In ako jim je prav, nastopiš lahko , 
prihodnjo soboto pri meni službo . « 

Vratarica ji je še povedala, koliko plače ji bo dajala , 
in ji dala belega kruha in prekajenega mesa v košarico . 
»Nesi to svojim ljudem,« je dejala, »in hodi srečno! « 

Roza se je zahvalila za darilo in odhitela veselo prot i 
gozdu. Danica je sedela nedaleč od treh križev pod leskovi m 
grmom in pletla, Že od daleč je opazila gospodično, poskočila, ji hitela naproti in rekla : »Hvala Bogu, moja ljub a 

33



gospodična, da vas zopet vidim. Gotovo ste že trudni i n 
lačni . Sedite pod ono lesko, kjer stoji moja košarica ; okrepčajte se s sirovim maslom in kruhom ter povejte, kaj s e 
vam je dogodilo . « 

Roza je šla z njo,, in Danica je vzela kruh in sirovo 
maslo iz košarice. 

»O, ti dobra Danica,« je rekla Roza ; »čakala si z fužino, dokler me ni bilo? Jej vsaj sedaj! Jaz sem že jedla . 
Ali hitiva, da naju ne dohiti noč . Povem ti lahko medpotom a 
in tudi košček kruha lahko zavžijem .« Danica pa je rekla : 
»Da, tudi jaz lahko! « 

In odpravili sta se nemudoma na pot . 

Globoko v gozdu, ko je solnce že zašlo, sta jim a 
prišla naproti zvesti ogljar in njegova žena, ki sta bil a 
jako v skrbeh za Rozo in Danico. Silno sta bila vesela , 
ker se je izteklo vse dobro ; žalostilo ju je samo to, da s e 

bodeta morala ločiti od gospodične. Med zaupnimi pogovori 
so korakali po gozdni poti in prišli kmalu srečno na 
ogljarjev dom . 

Roza t sliibi. 

Prihodnjo soboto, ko je imela Roza oditi, je bilo z a 
vso ogljarjevo družino žalosten dan . Rozi je bilo neizrečen o 
težko, zapustiti te dobre ljudi in oditi na sovražni grad , 
na katerega ni mogla misliti brez groze. Toda v zaupanju 
na Boga in iz ljubezni do svojega očeta je srčno nastopil a 
težko pot. Vrli Jakob in dobra Marjeta sta jo spremila d o 
roba gozda in prelivaje vroče solze ter blagoslavljaje Rozo , 
se poslovila od nje . Danica pa, ki je nesla njeno popotn o 
culico , jo je spremila prav v Borograd na vratarjevo stanovanje . 

34 


Vratarica je sprejela obe jako prijazno . »To je lepó, 
da nisi prelomila besede,« je rekla Rozi . »Sedita, da vaj u 
malo pogostim .« Roza je odkrila košarico in ji dala pa r 
povesmov jako tankega prediva v dar od svojih ljudij . Nato 
je bila še prijaznejša . Za otroka je prinesla Roza češpelj , 
breskev in mnogo lešnikov s seboj, katerih sta se otrok a 
jako razveselila . Vsi so bili prav zadovoljni . 

Po južini se je Danica, grenko jokaje, poslovila o d 
Roze . »No, no,« je rekla vratarica, »ne jokaj preveč! Sa j 
nas lahko večkrat obiščeš; meni bo to jako ljubo. In ako 
prineseš lisičic, mi bo še ljubše, in tebi bo vrhu tega š e 
pot plačana.« Danica je obljubila, da hoče prav mnogokrat 
priti in odšla je jokaje skozi vrata . 

Ko je Danica odšla, je sedla vratarica na velik na

slanjač, ki je stal poleg peči, nabrala obraz v resne gub e 
in rekla : »Roza! Stopi sem k meni, par besed imam iz 
pregovoriti s teboj . Torej pazi dobro! Dobro vem, kaj govore o meni ; da z menoj ni mogoče izhajati, da sem nagl e 
jeze in da sem v teku petih let imela okrog dvajset dekel . 
O tem se govori daleč na okrog po deželi. O tem pa ne 
povedo ničesar, kakšne napake so imele te dekle . Opisati 
ti jih moram, da se jih boš vedela varovati . « 

In začela je urno in z veliko vnemo opisovati svoj e 
dosedanje dekle. 

»Prva,« je rekla, »Brigita — toda, boljše da jih n e 
imenujem, da jih ne spravim v slabo ime — Brigita torej , 
radi katere sem se morala skoro najbolj jeziti, je bila siln o 
prevzetna in ošabna ; hotela je vse bolje vedeti kakor ja z 
in nikdar ni priznala, da nima prav . Nekoč mi je kola č 
popolnoma sežgala, da je bilo samo oglje, in potem je bil a 
še tako nesramna, da si mi je upala v obraz trditi, kola č 
je lepo rumen kot zlato, in okusen, da je težko dobiti 
boljšega. Tedaj sem se razjezila in ji pokazala vrata. 

35 


»Druga je bila sama lenoba. S kakšnim delom ni bil a 

vso večnost gotova . Predno je umila lonec, bi bil že lahk o 
mah zrasel na njem. Bila je prelena, da bi se priklonila. 
Ako je pomela sobo, je pustila metlo na tleh pred vratmi , 

in desetkrat je stopila čreznjo, predno jo je postavila v 
kot. Zjutraj sem jo morala buditi in gotovo desetkrat za 
klicati : Vstani že vendar, Katra! Večkrat bi bilo treba, d a 
je prišel stražnik z rogom in jo vzbudil . Mislim, da bi š e 
danes spala, ako bi je kdaj ne bila vzbudila . 

»Tretja je bila nesnažno oblečena. Ob nedeljah in praznikih se je našopirila sicer kakor pav, ali ob delavnikih j e 
bila raztrgana in umazana, kakor da je iz samih cap . Bila 
bi izvrstno strašilo na njivi zoper vrabce ali vrane, cel o 
divji mrjasci bi pobegnili pred njo . 

»Četrta je bila silno pozabljiva, brezbrižna in ni gledal a 
prav nič na mojo korist. Ničesar ni vedela, in dan na dan 
sem ji morala nanovo odkazati delo . Razbila mi je ve č 
skled in loncev kakor pa je dni v letu . Nekoč mi je razbil a 
kozarec. Zaslišala sem žvenketanje in hitela v kuhinjo, 
ona pa je medtem že skrila črepinje in tajila svojo nerodnost. Dolgo sem iskala zastonj, toda v zvijači mi ni bil a 
kos. Črepinje je vrgla v pomije, in jaz sem se v naglici 
celó vrezala v prst. To me je še bolj razjezilo. Tako torej, 
pravim, te črepinje naj bi prešič pogoltnil! Toda namestu , 
da njega izgubim, pojdi rajše ti! — Morala je proč . 

»Peta je bila čenča, brbljala je kakor sraka . Vedno j e 
prisluškavala skrivaj pri vratih. Toda — čuj! nekdo j e 
pozvonil ; prenehati moram . Jako mi je žal, da ne morem 
nadaljevati . O vsaki dekli bi ti lahko po cele ure pripovedovala, no, jutri je nedelja, tedaj imam čas, da ti lahk o 
še mnogokaj povem . « 

Roza je izprevidela, da vratarica sama pretirava i n 

da nima prav nikakega povoda, drugim očitati brbljavost . 

36



Tudi je mislila Roza, da bi bilo treba slišati tudi pri 

tožbe dekel, predno jih je mogoče soditi. Toda rekla je 
edino to-le : »Potrudila se bom, da se ognem vseh te h 
napak. « 

In Roza je bila res pravi vzor dobre služkinje. Bila 
je neumorno pridna ; pravo veselje je bilo pogledati, kak o 

gibčno in urno je poprijela za vsako delo, in kako hitr o 
in dobro je vse izvršila. Nikdar ji ni bilo treba ukazat i 
dvakrat. Sama je vedela, kaj ima storiti ; da, marsikater o 
delo je že izvršila, predno so ga ji naložili . Hišno oprav o 
in posodo je dela vselej, ako je ni več rabila, na svoj e 
mesto. Soba je bila vedno čista. Za lastnino svojih gospodarjev je skrbela bolj kakor za svojo. Na prsteno posod o 
je pazila, kakor da je najdražji porcelan . Nobene šivanke, 
ako jo je opazila, ni pustila na tleh ; pobrala jo je in za 
bodla v gospodinjino blazinico. Ako ni česa storila prav, 
je pripoznala napako in prosila odpuščanja. Kadar je bila 
karana po nedolžnem, je rajši molčala, in njen nedolžn i 
obraz je razsrjeno gospodinjo bolj potolažil, kakor vsak o 
opravičevanje. 

Pri vsem tem je imela Roza težavno službo . Mnogi h 
težkih del ni bila vajena in prizadevali so ji mnogo truda . 
Vsako jutro je vstala pred dnevom, prinesla vode in drv, 
zanetila ogenj v kuhinji, pomila posodo, pomedla sobo i n 

kuhinjo ter izvršila še več drugih opravil . Mnogo teh del 
je opravljala šele prvikrat v svojem življenju, in jih zat o 
ni mogla pri najboljši volji takoj in dobro izvršiti ; huda 
gospodinja jo je tedaj vselej ozmerjala in ji dajala grd e 
priimke. 

Od ranega jutra do poznega večera je morala trdo 
delati in vrhu tega je še često slišala neprijazne besede i n 
psovke. Ko je prišla zvečer žalostna in utrujena v svojo 

37



spalnico, ji je bilo v edino tolažbo to, da je mogla v samoti presedeti pol urice in potožiti Bogu svoje trpljenje . 
Cesto je odprla okno, gledala solzna proti zvezdam i n 
molila. 

Roza pride V ječo k sito' emu očetu . 

Roza je prebila v svoji službi že mnogo težkih dni , 

a ni še našla priložnosti, da bi obiskala očeta v ječi. Bolelo 
jo je, da je tako blizu, a ga vendar ne more videti . Vendar 
ji je takoj spočetka zasijal žarek upanja. Opazila je, da je 
vratar obenem tudi ječar, ki jetnikom nosi hrano. Včasih 
ga je povprašala po jetnikih, in tako je izvedela, da nje n 
oče še živi in da je zdrav . Ako je videla borno skledic o 
juhe, kos črnega kruha in vrč vode, se je komaj vzdržal a 
solz pri misli, da je to namenjeno njenemu očetu. 

»Ah,« je vzdihnila, »moje trpljenje ni nič proti očetovemu! Odslej se ne bom več menila za svoje težave . « 

Juha za jetnike je stala nekega večera pripravljena v 
skledicah na široki deski, ko je poklical vratar Rozo : »Roza, 
pojdi z menoj! Jutri moram po naročilu svojega strogeg a 
viteza odpotovati . Nocoj ti pokažem ječe, da poneseš jutri 
jetnikom hrane. Moja žena ne utegne, pa se ji tudi ne 
ljubi .« Vzel je desko s posodami v eno, ključe pa v drugo 
roko in stopal po dolgem, temnem hodniku pred njo . 

Za Rozo je bilo jako nepričakovano, da bo zdaj, v 
tem hipu videla svojega očeta. Silno je bila vesela, vendar 
je občutila nekak strah. Bila je jako razburjena. Srce ji je 
močno bilo, ko je šla za vratarjem skozi temen hodnik . 

»Samo k temu smeva stopiti,« je rekel vratar, ko j e 
že vsem drugim jetnikom podal jedila skozi malo odprtin o 
v ječo. »To je dober mož, pobožen in pohleven — vite z 

38



Branimir Jelodvorski . Drugi pa so razbojniki in morilci, z a 

vse na svetu jim ne smeš odpreti ječe, lahko bi ti storili 
kaj žalega, ali pa bi pobegnili,« Železna vrata so se odprla . 
Uboga Roza skoro ni več spoznala svojega očeta ; bil j e 
bled, suh in je imel dolgo, sivo brado . Njegova obleka je 
bila ponošena in oguljena. Sedel je na kamenitem stolu , 
privezan je bil z dolgo železno verigo, da je lahko hodil 
po ječi. Miza poleg je bila izsekana iz velikega kamna ; 
na njej je stal vrč in kos suhega kruha . Dobri vitez si j e 
z levico podpiral glavo, desnico pa je otožno podal ječarju! 
Poleg mize je tičala prestara črviva postelja, v kateri j e 
bilo nekaj slame in trde odeje . 

Ta celica je bila odločena ujetim vitezom, zato je bil a 
prostorna, sezidana iz rezanega kamna in obokana . Zidov i 
in obok so od starosti počrneli ; v debelem zidovju je tičalo samo eno, ozko in močno zamreženo okno, ki pa j e 
bilo od zunaj večjidel zasuto s prstjo . 

»Vitez,« je rekel vratar, »jutri vam prinese hrane moj a 
služkinja ; jaz moram po opravilih . « 
Branimir je pogledal Rozo in se spomnil takoj svoj e 

hčere, vendar je ni spoznal . »Moj Bog,« je vzdihnil in solz e 
ga oblijejo, »moja Roza je prav te velikosti in starosti! Ah , 
ali mi ne veste prav nič povedati o njej, ljubi ječar? Al i 
niste še nič poizvedeli o njej, kje je in kako živi? Gotov o 
sem vas že stokrat prosil za t0 . « 

Vratar je odgovoril : »Bog ve, kaj je ž njo ; mnogi so 

jo že iskali a nihče ni mogel ničesar poizvedeti o njej . « 

»Ah, Bog,« je dejal Branimir, »torej niti eden moji h 
prijateljev se je ni usmilil in je ni vzprejel na svoj grad!« — 
Branimir se je spomnil na to gotovo svojega zvestega Jakoba. Upal je, da je Roza pri njem. Vendar ni omenil ni

česar, da ne bi Krutigor izvedel zanj . Zato je dejal samo : 
»Vi ne veste, ljubi ječar, kako ljubezniva, kako dobra j e 

39



bila Roza z menoj, kako me je ljubila in izpolnila vsak o 

željo, ki mi jo je čitala na obrazu . — Bodi dobro dete,« je 
dejal obrnjen k Rozi, »tudi ti tako dobra in poslušna svojim starišem, ako še živé! « 

Rozi je vzbujala grozo ta temna ječa in bledo obličj e 
očetovo ; njegovo govorjenje pa ji je izvabilo solze iz oči , 
in zaihtela je glasno . Kmalu bi se bila vrgla očetu okro g 
vratu, in le težko se je vzdržala . 

Branimir se je čudil, da jo je to tako ganilo in vprašal : »Ali ti je umrl oče ali mati, da se jokaš tako bridko ?« 

Z velikim naporom je povedala Roza, da je njen a 

mati že davno umrla, oče pa še živi, ali godi se mu slabo . « 

»No,« je dejal Branimir, »Bog se ga usmili! Jako 
mehko srce imaš, ljubo dete.« 

»Res je,« je rekel vratar Rozi, »preobčutljiva si! N e 
jokaj tako, sicer ti ne morem prepustiti tega posla. Sicer 
pa« — je nadaljeval obrnjen k Branimirju, »je to srčno 
dobro, pobožno, pridno dete, da bi deset milj naokolo zastonj iskal boljšo deklico. « 

Branimir je pogledal Rozo z nepopisnim veseljem . 
»Bog te blagoslovi, ljubo dekle!« je rekel in ji podal roko . 
»Ostani vedno tako dobra, moli pridno in zaupaj na Boga ! 

— Ta pomore tvojemu očetu. « 
»Daj Bog!« je dejala Roza z zamolklm glasom, m u 

poljubila roko in njene vroče solze so kapljale nanjo . 

Roza ni vedela, kako je prišla iz ječe . Tresočih no g 
je stopala po dolgem hodniku in se opirala ob zid, da n e 
bi padla na tla. 

Roza se rtazodene svojemu očetu . 

Ves večer potem je imela Roza žalostne misli . Bleda 
postava njenega ljubega očeta, kakor ga je videla v ječi, 

40



obteženega z verigami, ji je plavala ves čas pred očmi . Ko 
je po končanem delu stopila v svojo spalnico, je padla n a 
kolena in solznih oči molila k Bogu, naj pomaga njenem u 
ubogemu očetu . Nato je legla na posteljo ; ali skoro do pol-
noči ni mogla zaspati . 

Ob eni uri jo je vratarica že poklicala, ker je imel 
vratar ob dveh že oditi in mu je morala Roza poprej š e 
skuhati juho. Vratar je jedel in pohvalil Rozo, da um e 
dobro kuhati ; obljubil je tudi, da ji s popotovanja prines e 
nekaj seboj. Potem se je zavihtel na konja in odjezdi l 

skozi grajska vrata, Viseči most se je dvignil zopet kvišku , 
jeden izmed hlapcev pa ponesel ključ od grajskih vra t 

Krutigorju, ki ga je ponoči vedno sam shranjeval . 

Vratarica je odšla zopet spat, in Roza je bila sama v 

čuvalnici . Tiho je vzela ključ, ki je odpiral očetovo ječo , 
in ječarjevo svetilko, ki je visela v omari poleg ključev , 
šla v svojo sobico in počakala tam še nekaj časa. Ko j e 
v gradu zopet vse potihnilo, je prižgala luč v svetilki, j o 
zakrila s predpasnikom in se splazila potihoma — črevlj e 
si je bila tudi sezula skozi dolgi samotni hodnik k ječ i 
svojega očeta in odprla tiho vrata . 

Posvetila je v ječo z motno svetilko — in gle j 
Branimir je sedel s sklenjenimi rokami na kamnu pole g 
mize. Silno se je začudil, ko je spoznal ob motnem svitu 
ječarjevo služkinjo . 

»Ti si, dobro dete!« je zaklical, »kaj iščeš tako pozn o 
v noči na tem kraju ? « 

»Oprostite,« je zašepetala Roza s tihim glasom, »da 
vas motim. Rada bi na samem govorila z vami ; zato sem 

došla v tej nočni uri . « 

»O moje dete,« je rekel Branimir, »to je nevarno . 

Lahko bi te onesrečilo. Poštena deklica tudi ne sme p o 
noči niti koraka storiti črez prag svoje spalnice. « 

41 


»Bodite brez skrbi,« je rekla Roza, »vse v gradu, razun čuvaja na stolpu in petelina, leži v globokem spanju . 
Nisem prišla sem brez premisleka . Bog vodi moje stopinje ; 
gotovo je pri meni . Le par besed bi rada izpregovorila z 
varni. Skrb, ki jo imate do svoje hčere, me je ganila v srce , 
da nisem mogla spati . Prišla sem, da vam sporočim o njej . « 

»O moji Rozi ?« je rekel hitro vitez. »O Bog! Ako je 
to res, ljubo dete, potem si mi dobrodošla . ,ó, povej, rec i 
ali jo poznaš? Ali si jo videla, ali si govorila ž njo? Al i 

je zdrava, ali se dobro počuti? O, govori, govori! Mi l i 
moreš kaj gotovega povedati o njej ?« 
»Najzanesljivejše poročilo o njej vam prinašam . Poglejte! Ali poznate to zlato verižico, to zlato svetinjo ? « 

»Bog v nebesih,« je zaklical Branimir in prijel s tre

sočo roko verižico. »To je zlata spominska svetinja, ki 
sem jo dal pri slovesu svoji Rozi v veden spomin . Izrečno 
sem ji zapovedal, naj ne daje iz rok tega dragoceneg a 
darila. « 

»Ni ga dala v tuje roke, ljubi oče, glej — jaz se m 
Roza, tvoja hči! « 

»Ti ?« je zaklical Branimir ves začuden. »O, ne varaj 
me! Moja hči je bila, kar pove njeno ime, cvetoča roža, i n 
ti — ti, ne, ti nisi! « 

Roza je, predno je šla k svojemu očetu, izmila ra z 
obraz rjavo barvo. Zdaj je vzela iz umazane svetilke sveč o 

in glej, njeno milo, nežno obličje je bilo ljubeznivejš e 
in lepše, kakor je je kdaj videl oče. Svetli, rujavi kodri so 
plavali in ji ovijali drobno glavico . V očeh so se ji leske 
tale solze, čeprav se je smehljala ljubeznivo kot angelček . 

»Roza, ti?« je zaklical zdaj oče ves vzradoščen, i n 
zlata verižica mu je padla iz rok . »Ti tukaj? O pridi mi 
v naročje! Samo da imam tebe, zdaj naj se le zruši to zidovje nad mano ; ne bojim se. « 

42 


Objel jo je in rosil njeno obličje s solzami ; tudi Roza 
je jokala dolgo na njegovem vratu. »Oče, preljubi oče! « 
To je bilo vse, kar je mogla izpregovoriti . 

»Ali povej mi vendar, ljuba Roza,« je rekel oče, »kak o 
si prišla tu sem? Kakšna usoda je mojo Rozo tako ponižala, da je služabnica najnižjega služabnika na tem gradu ? « 

Roza je povedala svojemu očetu vse, kar se je bilo 
z njo zgodilo, kako prijazno jo je dobri ogljar v gozd u 
vsprejel, kako je bila ves čas v skrbeh za svojega očeta , 
kako je prišla do sklepa, da je v ogljarsko deklico preoblečena stopila pri ječarju v službo, v vadi, da se snid e 
s svojim očetom in kako silno je hrepenela po trenotku , 
ko ga zopet vidi . — 

»In sedaj« -- je dejala koncem svojega pripovedo

vanja, »je Bog uslišal mojo molitev, izpolnil mojo najsrčnejšo željo in mi dal priliko, da te, moj ljubi oče, vidi m 
večkrat, govorim s teboj, ti včasih prinesem boljše hran e 
in ti storim kako majhno uslugo . O, najsrečnejša hči sem! « 

Oče se je ozrl jokaje proti nebu . »Ah,« je rekel, »n e 
najsrečnejša, temveč najboljša hčerka si ti . Najsrečnejši oč e 
sem. Često me je žalostila moja trda usoda, da sem mora l 
zameniti zlato verižico s težko, železno verigo, ali sedaj 
se ti zahvaljujem, o Bog, za to, kar si mi naklonil. Bog, 
tega bi ne vedel nikdar, kako dobro srce ima moja hči. 
Menil sem tedaj, da sem srečen, ko mi je poklonil cesa r 
to-le zlato verižico. Ali zdaj, obtežen s to železno verigo , 
ki mi je na nogi vtisnila krvavo rano, sem srečnejši kako r 
pa sem bil takrat. Tega trenotka, ko te držim tu v objemu, 
bi ne dal za vse zaklade sveta . « 

Dolgo sta se pogovarjala oče in hči . Šele ko je stražar 
na stolpu zatrobil v rog in s tem oznanil, da se dani, j e 
Roza odhitela . 

43 


Roza 1aša očetovo bedo . 

Roza, — po obličju in postavi zopet rujava ogljarska 
deklica — je z vratarico in dvema otrokoma komaj sedl a 
k zajutreku, kar plane čisto nepričakovano vitez Krutigo r 
hrupno v sobo. Roza se ni malo prestrašila. Odkar je tu 
služila, še ni bilo viteza nikdar v vratarjevo stanovanje . Ka j 
naj si je mogla druzega misliti, kakor da je izdana ? Krutigo r 
pa je rekel z ukazujočim glasom : »Odslej se ne smeta ni č 
več brigati za grajska vrata . Zapovedal sem štirim vojakom , 
da jih stražijo. Vidve pa pojdita takoj v grajsko kuhinj o 
in pomagajta tam! Danes in jutri me obišče mnogo gostov . « 
Rozi se je odvalil težek kamen od srca. 

Roza je odšla z vratarico na odkazano jima delo . 

Že proti poldnevu je prijezdil sosednji vitez Borisla v 
z velikim spremstvom ; naslednji dan je prišel Zmagovit, 
jako hraber vitez ; spremljalo ga je mnogo oborožencev . 
Oba viteza sta bila Krutigorjeva dobra prijatelja in zaveznika . Skoro vsako uro so prihrumela nova krdela peš al i 
na konjih na Borograd. Ves grad in vsa grajska poslopja 

so bila natlačena z vojaštvom . Zvečer so zakurili na dvorišču velike grmade, kuhali, jedli in pili in delali velik hrup . 
Roza je dobro vedela, kaj to pomeni ; doživela je že več 
podobnih priprav za vojno . Pozno zvečer je ravno dajal a 
otrokoma jesti, kar plane vratarica smrtno-bleda v sob o 
in zakliče : »Otroka, vojna bo! Vajin oče, ki je šel ljud i 
nabirat in se vrnil ravnokar domov, mora tudi na vojno . 
Jutri na vse zgodaj že odidejo . « 

Naslednje jutro, predno se je zdanilo, so zadonele trombe , 

kličoče na odhod. Vratar, ki je bil eden najhrabrejših vitezovih vojakov, je bil že oborožen . V železnem oklepu i n 
z mečem opasan, jekleno čelado na glavi in s sulico v 

44



rokah, se je poslovil od žene in otrok. Mati in otroka so 

jokali, tudi Roza je plakala, kakor da je njegova hči . 

Tuji vitezi, vsi v krasnih opravah, oprode s svetlim i 

meči, pešci, oboroženi z dolgimi sulicami, vsi so odkorakali v lepo urejenih vrstah skozi grajska vrata in čre z 
viseči most. Zadnji je jezdil Krutigor. Ključe grajskih vrat 
je izročil staremu upravitelju in mu rekel : »Ti, zvesti 
služabnik, hrani ključe skrbno podnevi in ponoči ; nihče ne 
sme brez tvoje vednosti niti ven, niti noter ; zato mi jamči š 
s svojo staro, sivo glavo.« Izpodbodel je konja ter odhite l 
po bobnečem mostu ; takoj nato je novi stražar dvigni l 
most, zaklenil in zapahnil grajska vrata. 

Roza in vratarica sta imeli po odhodu vitezov ve s 
dan mnogo opravila v grajski kuhinji s pomivanjem i n 
snaženjem posode . Zvečer je rekla vratarica Rozi : »Jutri 
obiščem z otrokoma svojo staro mater v bližnji vasi . Od 
vojaškega hruma me boli glava, in hudo mi je pri src u 
radi slovesa . Ta obisk me bo nekoliko razvedril . Pred nočjo 
se ne vrnem, ker je pot za otroka precej težavna. Tudi ti 
si jutri lahko odpočiješ ; samo ne pozabi jetnikov . Skrbi, 
da dobimo dobro večerjo, ko se povrnemo.« Zjutraj, ob 
solnčnem vzhodu se je napotila vratarica z otrokoma v vas . 

Kdo je bil sedaj srečnejši od Roze? Na počitek n i 
niti mislila. V minolih dneh je radi obilega dela le malo 
videla svojega očeta ; sedaj pa bo lahko kar ves dan pr i 
njem . Že davno je vse premislila in pripravila, da bi m u 
olajšala bedo. Pred vsem ga je hotela preskrbeti z novi m 
svežim perilom. Iz mehkega platna, katero ji je bila podarila še ogljarica, je napravila svojemu očetu nekaj srajc ; 
v prostih urah, po mukapolnem delu, je šivala včasih d o 
polnoči . Sedaj je hitela k svojemu očetu z novimi sraj 
cami ; prinesla mu je v ječo tudi veliko posodo mlačn e 
vode, milo in brisačo ; s ključem pa mu je odklenila verige . 

45



Dobremu Branimiru, ki je ljubil snago nad vse, je bila t o 
velika dobrota, po kateri je dolgo zaman koprnel . »To m i 

je dobro delo!« je rekel, ko je Roza črez eno uro prišl a 
po posodo. 

»Ljubi oče, tudi na svež zrak moraš, da se zopet mal o 
poživiš!« je rekla Roza . Iz temnega hodnika, ki je peljal v 
ječo, so vodila ozka vratca na prijazen vrt, katerega j e 
imel ječar v priboljšek. Tja je peljala Roza svojega očeta . 
Jutro je bilo prekrasno . Solnce je sijalo gorko in prijazno ; 
zrak je bil topel in blagodejen . Dobremu vitezu je bilo n a 
svežem zraku, na solnčni svetlobi tako ugodno, kakor da s e 
je nanovo prerodil. 

Zdaj mu je prinesla Roza zajutrek, tečno mesno juho , 
ven pod oreh, ki je stal v kotu poleg grajskega stolpa, kje r 
se je nahajala tudi miza in klop. Rekla mu je, da ostan e 
lahko ves dan na vrtu. »Z veseljem,« je dejala, »bi ostal a 
pri tebi, ljubi oče, da nimam mnogo nujnih opravil . Pridem 
pa večkrat pogledat k tebi .« Odhitela je ; oče pa se j e 
sprehajal sem in tja po mehki travi in hvalil Boga za ljubezen svoje hčere. 

Roza je prinesla očetu tudi dobro kosilo in ga gotov o 
desetkrat obiskala črez dan, a vselej samo za par trenotkov ; 
zvečer pa je prišla zopet k njemu, da ga odpelje s težki m 
srcem — nazaj v ječo. Ali kako je vitez ostrmel, ko je 
vstopil! Menil je, da se je Roza zmotila in ga mesto v 
ječo pripeljala v kako grajsko sobo . Obok in stene, prej 
črnosive kot hrastova skorja, so bile zdaj svetlo pobeljen e 
in že popolnoma suhe. Tlak je bil pometen in osnažen , 
prst in koprive pri oknu odstranjene, in čisto, sinje neb o 
se je prijazno smehljalo skozi prozorno steklo. V postelj i 
se je nahajala nova slama, pregrnjena z belo rjuho ; tudi 
blazina, katero je doslej vitez pogrešal, je bila tu ; in na 

46



A 

\ 


postelji je ležala tudi nova volnena odeja . Na belo pogr

njeni mizi je stala posoda z lepimi, dišečimi cvetlicami . 

»O koliko veselja mi pripravljaš!« je vzkliknil Brani 
mir. »Res, otroška ljubezen trosi starišem cvetje pred noge ; 
ljubezen pretvarja zaduhlo ječo v raj . « 

»Ali,« je rekel na to, opazujé bele stene, »sama venda r 
nisi mogla vsega tega storiti . Kdo je bil na tem sovražne m 
gradu tako dobrega srca, da ti je pomagal ?« 

Roza je dejala : »Na gradu živi neki star vojak, ki j e 
bil v svoji mladosti zidar. Prejšnji teden je bil nekaj dn i 
bolan. Prosila sem vratarico, naj mu pošlje včasih tečn e 
hrane. Vratarica je dovolila, in jaz sem mu jo prinesla, 
kadar sem utegnila, sedla k postelji in govorila z njim . 
Nekoč mi je govoril, — ne da bi vedel, da sem jaz tvoj a 
hči, — jako spoštljivo in s srčnim obžalovanjem o tebi . 
Povedal je, da se je tudi bojeval v tisti bitki, ko je bi l 
Krutigor premagan, ti pa zmagalec ; tedaj je obležal težko 
ranjen na bojišču in bi bil umrl, da se ga niste usmilili vi . 
Včeraj zvečer sem ga prosila, naj mi pomaga olepšati tvoj o 
ječo. Pohvalil me je in obljubil, da stori to z veseljem. In 
naj tudi Krutigor izve za to, meni nič mari!« Tako je dejal . 

Nato je prinesla Roza večerjo . »Nocoj pa bodeva zope t 
enkrat skupaj večerjala, ljubi oče!« je dejala Roza . Prinesl a 
je stol s seboj in sedla k njemu . Večerja je bila snažno i n 
okusno prirejena. Dobri hčeri se je posrečilo, da je postregl a 
svojemu očetu z jedili, ki so mu bila najljubša : z ječmenov o 
juho, s parom lepo pečenih jerebic, s salato in končno š e 
s krožnikom slastno prirejenih rakov . Postregla mu je tudi 
s steklenico dobrega vina in z maslenim kruhom . 

»Ali za Boga, preljuba Roza«, je vzdihnil oče, ko j e 
pogledal na mizo in posteljo, »odkod si pa v svojem siromaštvu vzela vse t0?« Roza je povedala, da ji je platnp 
podarila ogljarica, Danica pa ji je ravno včeraj prinesl a 

47



jerebic in rakov ; ostalo si je kupila z denarjem, ki si g a 
je bila prislužila. Da pa je svojo lastno blazino dala očetu, 
da bo zdaj sama brez nje, tega dobra hčerka ni povedala . 
Oče je bil jako vesel. »Obedoval sem že pri cesarju samem, « 
je rekel, »ali nobena pojedina me še nikdar ni tako raz 
veselila in okrepčala! Bog ti povrne tvojo ljubezen, ljub a 
Roza!« 

Hčerka je bila še srečnejša ; še nikdar v svojem življenju ni občutila take sreče kakor v tej uri, ko je mogl a 
pogostiti svojega očeta . Občutila je resnico onega pregovora, ki pravi, da je prijetnejše dajati kakor jemati . 

Roza je morala kmalu zopet oditi na delo, da skuh a 

vratarici in otrokoma večerjo . Voščila je očetu lahko noč 
in odhitela skozi vrata, Branimir ni mogel tisti večer dolg o 
zaspati od samega veselja, da ima tako dobro hčer . Končno 
je zaspal tako sladko in mirno, kakor še nikdar v svoje m 
življenju. 

Roza je napravila očetu vsak dan novo veselje . Zjutraj 
mu je prinesla kozarec svežega mleka, ali par mehko kuhani h 
jajec ali lepo rumenega sirovega masla na zelenem trtnem 
peresu, kar je jetniku vselej jako dobro došlo . Dala mu je 
svojo dobro juho, ako ni bilo vratarice blizu ; sama pa se 
je zadovoljila s skromno očetovo juho . Zvečer ni često ni č 
jedla, temveč je nesla svojo večerjo, košček pečenke al i 
kaj druzega, svojemu očetu . Prinesla mu je svežih cvetli c 
ali sočnega sadja, kar ga je vselej jako razveselilo, Svo j 
edini nakit, dragocene zlate uhane, je prodala po ogljarju , 
da je mogla postreči svojemu očetu z najpotrebnejšim , 
zlasti s kupico dobrega vina vsak dan . Živela je samo zanj . 

Nekoč se je povrnil ječar za par dni na grad in še l 
pogledat jetnike. Močno se je začudil, ko je odprl vrata v 
Branimirjevo ječo. Zmajal je z glavo in rekel : 

48 


»Vitez Krutigor tega ne sme videti, sicer pridem tud i 
jaz v celico za omreženo okno, ki bi pa gotovo ne bila 
tako prijazna, kakor vaša. « 

Zunaj na hodniku pa je rekel vratar jako resno Rozi : 

»Čuj! Nočem te grajati radi tega, ker si usmiljena z vitezom. Lahko si mislim, da mu razun tega še mnogo do 
brega storiš — ali glej, da te usmiljenost ne zapelje, da b i 
mu hotela pomagati iz ječe. Beg bi se mu sicer ne posrečil, ker so grajska vrata dobro preskrbljena s ključavnicami in zapahi, ali jaz bi izgubil službo in kruh ; vitez 
bi me izgnal z ženo in deco iz gradi . Da, morda bi me v 
srdu celo prebodel, zato me ne delaj nesrečnega in n e 
stavi mojega življenja v nevarnost! « 

Roza je morala to svečano obljubiti, predno je zope t 
odpotoval. 

Roza se tr avna po očetovih opominih . 

Branimir je našel v otroški ljubezni svoje hčerk e 
mnogo tolažbe, Roza pa v zadovoljnih pogledih svojeg a 
očeta največjo srečo ; na Borogradu pa se je medtem izpremenilo marsikaj . Na Krutigorjevem gradu je vladalo do 
slej samo veselje, zdaj pa je nastopila žalost skozi zaklenjene duri tudi v njegove krasne sobane. Poročila o 
vojni, katero je Krutigor iz samopašnosti napovedal nekem u 
jako mogočnemu vitezu in njegovim zaveznikom, se nis o 
glasila posebno ugodno. Krutigor je bil ranjen, zaplenili s o 
mu vso vojno prtljago in bi bili kmalu še njega sameg a 
ujeli. Ležal je pri svojem sorodniku na oddaljenem grad u 
v težkih mukah. Poprej se je vračal domov z bogati m 
plenom, zdaj pa so mu morali pošiljati od doma blago i n 
denar. Soproga ga niti obiskati ni mogla, ker ni bilo obo 

49



roženih hlapcev, da bi jo spremljali . Sama pa si ni upal a 
od doma ; vedela je, da so kmetje Krutigorju podložni le i z 
strahu, ne_ pa_ LjuheznL Vrli tltega so. vstajali vltez-ovr s--uvražniki in plenili po vaseh okrog gradu . Oropali so več 
vozov živeža, katerega je kupil oskrbnik borogradski i n 
hotel prepeljati na grad ; zato se je morala Krutigorjeva so 
proga in njegovi otroci zadovoljiti z najpriprostejšo hrano . 
Potem so še otroci zboleli na osepnicah, da je bilo v ne 
varnosti njihovo življenje. Končno je zbolela še soproga 
vsled mnogih skrbi in prečutih noči . 

Vse to je izvedela Roza natanko od zgovorne vratarice. Po gornjih grajskih sobanah, kjer je stanovala vitezova 
družina, je hodila Roza le malokdaj. Šla je tja gori samo, 
kadar ji je bilo ukazano ; vselej jo je zabolelo v srce, kada r 
je videla viteza . Da, v svojem srcu je občutila nasprotstvo , 
ne le napram vitezu, ki je njenemu očetu storil tako strašn o 
krivico in ga oropal premoženja in prostosti, temveč cel ó 
napram Krutigorjevi soprogi in otrokom. 

Nekoč je pripovedovala Roza svojemu očetu, kako j e 
zdaj na gradu. Komaj viden smehljaj ji je igral na obrazu , 
ko je govorila o tem . »No ,« je dejala, »naj le poskusijo, 
kaj sta beda in trpljenje, da ne bodo več tako ošabni . Ta 
vitezova gospa je živela vedno v razkošju in izobilju, svoj e 
otroke je krasno oblačila, obiskovale so jo imenitne prijateljice — zdaj pa živi zapuščena in osamljena kakor v 
samostanski celici ; njene znanke so zdaj solze in znanc i 

— vzdihljaji. In ošabni, prevzetni vitez, ki je nas in tolik o 
drugih ljudij pahnil v nesrečo, okuša zdaj resničnost pre 
govora : S kakršno mero meriš, s takšno se ti bo odmerilo . « 
Toda plemeniti oče ni odobraval nasprotstva svoj e 
hčere napram Krutigorju . »Kako, ljuba Roza,« je rekel, 
»tako govoriš? Na tvojem milem, nežnem obličju igra škodo 
željen nasmeh? O ne, ljubo dete, ti nimaš prav! Ne daj , 

50



da bi zastrupil srd tvoje plemenito srce! Res je, da m i 
je ta vitez storil krivico in me sovražil brez vzroka . Al i 

to, kar nam je storil hudega Krutigor, privoščiš tudi njegov i 
soprogi? — Njej, ki mora radi njegove surovosti mnogo 
pretrpeti, in ki ni gotovo nikdar odobravala tega, kar j e 
počel z nami! Da, kar je oče zagrešil, bi ti rada maščevala 
na njegovih otrocih, ki so čisto nedolžni! Roza, Roza, n e 
pusti, da bi te ljubezen do očeta zapeljala k sovraštvu d o 
njegovega neprijatelja! Poglej, niti jaz ga ne sovražim ! 
Da, moj Bog,« je nadaljeval, položil roko na srce in dvigni l 
oči proti nebu, »ti veš — ako bi se nahajal v vojnem metežu in bi opazil tega viteza v smrtni nevarnosti, da bi s e 
vrgel pod sovražne meče in sulice, da mu rešim življenj e 
-- in naj bi tudi sam pri tem prelil svojo kri! -- In ti, Roza , 
ako bi živela zopet kdaj v sreči in blagostanju, in bi njegova soproga in njegovi otroci zašli v revščino in bi pre d 
tvojimi vrati prosili pomoči, ali bi jim zaklenila srce i n 
vrata? Ali bi dovolila, da bi ubogi otročiči in nesrečna mati, 
ki nam niso storili nič hudega, brez pomoči odšli in umrl i 

v svoji bedi ?« 

»Ne,« reče Roza ganjena, »tega bi ne mogla storiti ; 
temveč bi jim srčno rada pomagala. « 

»Dvomim,« je dejal oče. »Niti prijaznega pogleda, nit i 
dobre besedice jim ne privoščiš, in ti bi jim izkazala kak o 
dobroto? Ogiblješ se jih, da jih ne vidiš, kako boš našl a 
priložnost, da jim storiš kaj dobrega? Poboljšaj se in bod i 
prijazna ž njimi, le tako ti bo mogoče, kdaj še kaj več sto 
riti zanje. Ne svetujem ti tega zato, da bi omečila in pri 
dobila za-se najine mogočne sovražnike, v katerih oblast i 
sva, da bi povrnili najino imetje . Prijaznost s tem nameno m 
bi bila brez vrednosti. Bila bi grdo hinavstvo, katerega 
bi se morala sramovati . Ne, moja ljuba hčerka, prava prijaznost, ta nebeška cvetka, ne vzklije iz umazane korenin e 

51 

4* 


sebičnosti, temveč kipi iz čistega dobrega srca. Bog sam 
je ljubezen. Bog ljubi vse ljudi kot svoje otroke in pušča, 
da sije solnce tudi na malopridne in jim pošilja dež i n 
roso. Bog hoče, da se tudi ti poboljšajo in pridejo vsi k 
njemu. Tako moramo tudi mi ljubiti vse ljudi kot svoj e 
brate, jim deliti dobrote in tudi hudobnežev ne sovražiti . 

»Zato je naloga našega življenja na zemlji, da to ne

beško ljubezen kakor plemenito rastlino vsadimo v srce , 
jo negujemo in izpolnjujemo. Ljubezen do ničvrednih stvari , 
do puhle časti, posvetnega veselja, bogastva zamori nebešk o 
ljubezen v človeških srcih že v kali. Da očisti torej naš e 
srce napuha, samopridnosti, posvetnih želj in misli, pošilja Bog ljudem raznovrstno trpljenje ; zato nama je vzel 
posvetno imetje, posvetno veselje, izvirajoče iz bogastva i n 
naju pahnil v revščino. Veruj mi, ljuba hčerka, dokler nam 
pošilja Bog trpljenje, tičé v našem srcu še vedno slabosti , 
katere more edino trpljenje očistiti. Zato zaupajva, moja 
ljuba Roza, v božjo previdnost in prenašajva udano , ka r 
nama je Bog namenil . « 

Roza je verno poslušala očeta . »Prav govoriš, ljubi 
oče,« je dejala in ga pogledala prijazno s solznimi očmi. 
»O, kdaj bom šele vredna nebes! Z božjo pomočjo se ho 
čem poboljšati, tu imaš mojo roko . Gledati hočem, da bo m 
ljubila Boga črez vse, in vse ljudi — tudi Krutigorja i n 
njegovo soprogo in deco — kakor samo sebe. Voljno hočem trpeti, dokler Bog hoče ; saj ta kratek čas na zemlji , 
ki ga preživimo v trpljenju, ni nič proti blaženi večnosti! « 

Roza je izpolnila svojo obljubo. Vitezovih otrok, k i 
so že okrevali in prišli včasih s pestunjo igrat se na dvo 
rišče, se ni več izogibala, temveč jih vedno prijazno po 
zdravila. Danici je naročila, naj pripelje s seboj krotko 
srnico in prinese par grlic ; srnico je podarila dečku, grlic e 
pa dvema deklicama. Spoznala je, da so ti otroci jako lju

52



beznivi. Očitala si je, da je mogla biti napram njim tako 
neprijazna. »Zapravila sem marsikako veselje,« je dejala , 
»moja napaka mi je bila v kazen. O, kako prav ima moj 
oče : boljše je biti prijazen kakor pa gojiti maščevalne želj e 
in naklepe!« Roza je našla kmalu priložnost, da je pokazal a 
v dejanju, kako izpolnjuje očetove nauke . 

Roza unakinia . 

Fo dolgotrajnem deževju je nastopil zopet krasen , 
prijazen jesenski dan. Grajska družina je odšla na polje , 
da pospravi zadnje poljske pridelke. Pestunja Tekla je od

šla po obedu s tremi vitezovimi otroci na grajsko dvorišče . 

Sredi velikega, prostornega dvorišča je bil krase n 
vodnjak. Bil je obzidan z rezanim kamnom, in šest vitki h 
stebrov je nosilo visoko, priostreno streho, ki je bila p o 
tedanji navadi jako umetno okrašena z raznimi olepšavami . 
Vodnjak je bil neznansko globok. Skoro četrt ure je bil o 
treba, predno so s pomočjo v ta namen prirejenega koles a 
spravili edino, veliko vedro v globočino in potem zopet n a 
dan. Mnogo tujcev je obiskalo grad, in vsi so občudoval i 
to napravo. Da bi se prepričali, kako globok je vodnjak , 
so metali vanj drobne kremenčke, in vsakdo se je čudil , 
kako dolgo je trpelo, predno se je zaslišal pljusk potopiv 
šega se kamna . Včasih so postavili gorečo svečo v vedro 
in jo izpustili v globočino ; bil je čudovito lep pogled, ko 
je razsvitljevala luč okroglo zidovje, se zrcalila v vsak i 
kapljici na mokrem kamenju in končno odsevala kako r 
rdeča zvezdica iz temne noči. V rezane kamne so bile vdelane železne kljuke, kamor so pritrjevali lestve, kadar s o 
hodili zidarji v vodnjak, da ga óčistijo ali popravijo . Vod 
njak je obdajala lepa trata, obrobljena z raznim grmovjem . 

53



Vitezovi otroci so se torej igrali na zelenem prostoru 
poleg vodnjaka . Deklici, Jelica in Milica, sta se srčno ve 
selili živordečih jagod, ki so v gostih kobuljih viseli p o 
grmovju ; Tekla jima jih je morala nekaj odtrgati . Deklici 
sta nabrali jagode na nit in si okrasili ž njimi vrat in roke ; 
bili sta jako ponosni na svoj nakit. 

Deček Gojmir pa je pobiral kamenčke in jih metal 
za kratek čas v vodnjak ; potem je poslušal, dokler ni pade l 
kamen v vodo, in ko se je začul pljusk, je skakal od veselja. Že se je naveličal te igre in se oddaljil od vodnjaka 

kar prileti ptičica in sede v vedro, da bi pila ali se kopala, ker je bilo v njem vedno par kapljic vode . Deček j e 
to videl. »Počakajta,« reče v svoji otročji nedolžnosti sestricama, »ptičko bom ujel, in potem se bomo igrali ž njo . « 
Splezal je na zid, s katerim je bil vodnjak ograjen, iztegni l 
ročici proti vedru, se nagnil, ker ni mogel doseči vedra , 
vedno bolj črez rob	 izgubil ravnotežje in strmoglavil v 
grozno globočino . 

Deklici sta začeli na vso moč klicati in jokati, a pestunja Tekla se je medtem vtihotapila v grajsko kuhinjo 
in iztikala za jedili. Na klicanje otrok je prihitela vsa prestrašena in čula v vodnjaku dečka jokati in klicati na po 
moč. Pogledala je noter. Globoko v vodnjaku je vise l 
Gojmir za obleko na železni kljuki — a pestunja je stala , 
nevedé, kaj bi storila. Vitezova soproga je bila še bolna i n 
ni mogla iz sobe, ostala grajska družina pa je bila na polju . 
Smrtno-bleda, trepetajoča pestunja je sklepala obupno roke 
in klicala, glasno vzdihovaje, na pomoč. 

Tedaj je prihitela nenadoma Roza k vodnjaku . Morala 

je ostati doma, ker je vrataričina mala deklica minolo no č 
zbolela. »HitrO,« je rekla Roza Tekli, »pomagaj mi, da stopim v vedro in potem me spusti previdno v vodnjak. Ko 
zakličem ,stoj', ne spuščaj dalje vedra v globočino ; ko pa 

54



zakličem ,kvišku', potegni me hitro navzgor. Z božjo pomočjo upam, da rešim dečku Življenje .« Roza se je izročil a 
v božje varstvo in stopila v vedro . Zona jo je spreletavala, 
ko se je pogrezala vedno globočje, — ko jo je oveval mokri in hladni zrak, — ko je ugašalo solnce in je postajal o 
vedno temnejše okrog nje. Slednjič se je približala k drhtečemu dečku in zaklicala »stoj!« Vedro je obstalo . 

Zdaj je Roza poskušala, kako bi dobila dečka v svoj e 
naročje in ga snela s kljuke. Ali to je bilo jako težko i n 
nevarno . Obeh rok ni mogla rabiti, ker se je z eno trdn o 
oklepala verige, da ne bi omahnila v globočino. 

Nekaj časa ji je bilo to nemogoče . Obšla jo je neizmerna groza, in mrzel znoj ji je porosil čelo. Končno pa 
se ji je posrečilo. Vzela je dečka v naročje, ki jo je trdn o 
objel z obema ročicama okrog vratu . Potem je zaklicala : 
»Kvišku, hitro kvišku!« Z veseljem je opazila Tekla, da je 
postalo vedro težje, in začela je urno navijati verigo na kolo . 

Bolna dečkova mati je tudi slišala kričanje na dvorišču in prihitela k oknu . »Gojmir je padel v vodnjak! « 
Te besede, ki jih je zaslišala, so jo zadele hujše, kakor d a 
je treščila strela vanjo. Uboga, smrtnobleda gospa je zadrhtela po vsem telesu in niti z mesta se ni mogla ganiti . 
Srce ji je tolklo, kakor da ji hoče raznesti prsi. 

Tekla ji je zaklicala, da je deček obvisel na kljuki, i n 
da ga skuša vratarjeva služkinja rešiti . 

Tedaj se je vzbudila iskrica upanja v materinem srcu . 

Nepremično je upirala oči na vodnjak . Končno se j e 
prikazala Roza z otrokom v naročju ; z eno roko je objemal a 
dete, z drugo pa se je držala za verigo. Ko je bilo vedro 
že popolnoma na vrhu, in je visela Roza z otrokom sredi 
kamnite ograje nad vodnjakom, je pritrdila Tekla verigo , 
stopila na rob vodnjaka in potegnila s kljuko vedro k sebi, 
da bi vzela Rozi dečka iz naročja. Ali slabotna, še vedn o 

55



po vsem životu drgetajoča pestunja ni bila toliko močn a 
in spretna, da bi mogla v istem času obdržati vedro i n 
vzeti dečka v svoje naročje. Dolgo se je trudila zaman . To 
so bili za mater strašni trenotki . Menila je, da morajo vsak 
hip strmoglaviti vsi trije v globočino . 

Roza je -videla, da se to ne posreči, in Tekla je re s 
izpustila zopet vedro. Roza je premišljala nato par hipov 
in rekla potem hitro : »Tekla, suni s kljuko rahlo v vedro , 
da se bo zibalo nad vodjakom semintja.« Tekla je slušala, 
ne da bi vedela, kaj bo to pomagalo. »Zdaj«, je rekla Roza, 
»zdaj, ko se ti vedro čisto približa, primi hitro otroka i n 
ga potegni k sebi . Ali počakaj še, dokler ti ne porečem ! 

Pazi — zdaj — zdaj!« Tekla je vzela brez težave dečka 
v naročje in ga postavila na tla. 

Potem je ponudila Rozi roko, da bi ji pomagala i z 
vedra, toda Roza je rekla ; »Potisni rajše vedro k stebru!« 
Tekla je storila to, in ko se je vedro približalo stebru, s e 

ga je Roza čvrsto oklenila, stopila na rob vodnjaka in skočil a 
odtod na zemljo . O kako vesela je bila, ko je čutila zope t 
trdna tla pod nogami ; kako se je veselila svetle solnčne luč i 
in sinjega nebesa! Padla je na kolena in se ozrla k Bogu, k i 
je rešil njo in otroka . »Dobri Bog, bodi zahvaljen!« To j e 
bila prva njena misel . »Kako se bo moj oče veselil, kako zadovoljen bo s svojo Rozo!« je pomislila takoj nato . Urno 
je pohitela, da mu sporoči veselo vest o srečni otrokov i 
rešitvi, tiče jo je poljubil s solzami najslajše radosti v očeh 
in dejal : »Izvojevala si najlepšo zmago, premagala si sam o 
sebe in storila sovražniku dobroto! Izvršila si lepši junaški 
čin kakor najhrabrejši vitez, ki poseka svojega najmogočnejšega sovražnika; rešila si človeško življenje! Ali ne ponašaj se s tem, ljuba Roza! Bog je tisti, ki ti je dal priložnost in srčnost za to : daj vso čast samo njemu!« 

56 


Roza ravna plemenito. 

Tekla je prinesla medtem rešenega dečka k materi . 
Ta hip mati ni več čutila bolezni, — planila je k njemu , 
ga objela z obema rokama, zarosila s solzami veselja i n 
vpraševala, ali ga nič ne boli . Bil je nepoškodovan ; le ble d 
je bil še od preslanega strahu in groze . 

Potem je sedla mati utrujena na posteljo, vzela dečka 
v naročje in rekla : »0 ti poredno dete, koliko strahu si m i 
povzročil s svojo lahkomišljenostjo! Bodi odslej bolj po 
slušen, pravi čudež je, da si še živ . Zahvali Boga za svoj o 
rešitev ! 

»Toda angelj, ki te je rešil, je — uboga ogljarska deklica!« je rekla in se ozrla okoli sebe . »AIi je ni tu? -- Pojdi 
jo poiskat, — hiti in reci ji, naj pride hitro sem, da se j i 
morem zahvaliti . Kar je storila, ne sme ostati nepoplačano . « 

Tekla je hitela v vratarjevo stanovanje in našla Rozo ; 
sedela je ob postelji bolne deklice in pletla. »Pojdi«, je zaklicala Tekla, »milostna gospa te vabi k sebi! Veseli se , 

gotovo dobiš lepo darilo .« Roza spočetka ni mislila iti, ke r 
ni marala nikakega plačila . Potem se je pa premislila, češ, 
ne bilo bi lepo in gotovo bi užalilo mater, ako bi ne vzprejela ponudbe . 

Ponižno in zardelih lic je stopila Roza v sobo . Milostna gospa ji je hitela z razprostrtimi rokami nasproti ; ni č 
ni mislila na svoj stan in je objela v hodnik in sirov o 
volno skromno oblečeno deklico nežno in prisrčno. »O moja 
hčerka«, je rekla, »koliko hvalo sem ti dolžna! Ti si ugrabil a 
moje dete smrti in mi ga zopet podarila ; odslej boš, kako r 
da si moje dete. Ostani vedno pri meni!« 

»Tebe pa«, je rekla, obrnjena k Tekli, z resnim al i 
vendar nežnim glasom in brez vsake jeze, »tebe ne more m 

57



več obdržati v službi . Slabo si izpolnjevala svojo najlažj o 
in sveto dolžnost; na otroke nisi pazila. Še danes ti 
plačam, a jutri že zapustiš grad . « 

Tekla je jokala, vzdihovala ter prosila odpuščenja in 
milosti. Padla je na kolena, povedala, da je sirota, da ne ve , 
kam bi se obrnila, in obljubila, da se hoče poboljšati . 

Ali gospa je rekla : »Ti si mi že večkrat obljubila, a 
nikdar nisi izpolnila svoje obljube . Kako bi se mogla za 
nesti na-te! Pojdi torej — in bodi bolj pametna v svoj i 
novi službi! « 

Roza pa je dejala : »Dovolite mi, milostna gospa, d a 
izpregovorim par besed za Teklo, in ne zamerite mi tega ! 
Res je, in vi govorite prav, — Tekla je storila veliko napako . 
Njena lahkomišljenost bi veljala vašega sina skoraj življenje. Ali ta grozni dogodek ji bo odslej v svarilo in go

tovo ne bo svoj živ dan več ravnala tako lahkomišljeno ! 
Ali je samo grešila? Ali se ni tudi pošteno potrudila, d a 
popravi svojo napako? Ali mi ni krepko pomagala, 

da, kakor ste sami videli — stavila je svoje življenje v ne 
varnost, da reši vašega sina. Zato bi ne bilo prav, ako b i 
videli zdaj samo njeno napako, ne pa tudi njene verne 

pomoči! Ali hočete res njo, ki je pri tem dogodku pokazal a 
svoje dobro, zvesto srce, brez usmiljenja zapoditi odtod ? 
Glejte, Bog je ravnokar uslišal vašo molitev ; ne zavrnite tud i 
vi iskrene prošnje služkinje! Bog vam je izkazal svoje usmiljenje, izkažite ga tudi vi drugim! Bog vam je zopet vrni l 
ljubljenega otroka ; ostanite tudi vi še nadalje tej ubog i 
siroti mati, kakor ste bili doslej . Bog sam odpušča skesanim, ki se hočejo resno poboljšati, zato odpustite tudi vi ! 
Bog vam nudi lepo priliko, da mu izkažete svojo hvaležnost , 
katero ste mu dolžni, z deli, — odpustite nesrečni Tekl i 
in usmilite se je . . . Ah, kako sva se jaz in Tekla veselil i 
srečne rešitve otrokove in točili z vami vred solze veselja ! 

58



In zdaj hočete vi — najsrečnejša izmed nas — biti tak o 
trdosrčni in onesrečiti ubogo pestunjo? Solze radosti n a 
vašem licu se niso še posušile, in že hočete izvabiti Tekl i 
solze najgrenkejše bolesti iz oči? Ne, tega ne bodete sto 
rili, plemenita gospa . Kar pa se tiče mene, ne vzprejmem 
vaše službe . Bala bi se greha, ko bi izpodrinila ubogo dekl e 
iz njene službe, in bi sezidala svojo srečo na tuji n-esreči . « 

Gospa je začudeno gledala navidezno ogljarsko deklico . 
»V resnici,« je rekla, »ne vem, ali bi se bolj čudila tvojem u 
junaštvu ali tvojemu plemenitemu srcu! Kdo bi se ustavlja l 
taki priprošnjici? Tekla naj ne izgubi svoje službe, al i 
ti moraš ostati vseeno pri meni . Ne pustim te več od sebe , 
ti draga deklica! Zdaj te ne morem dostojno nagraditi, ker 
je moj soprog daleč odtod, in sama sem kakor jetnica n a 
tem gradu. Nadejam pa se, da pride kmalu dan, ko se povrne soprog z bojnega polja in te bogato obdaruje . Svojo 
službo pri vratarici odpovej in bodi moja hčerka, moja družabnica, moja prijateljica! Takoj te preoblečem ; ti si rojen a 
za kaj višjega, ne pa za navadno služkinjo. « 

Ljubeznivo, prijazno ravnanje milostne gospe, njen a 

usmiljenost napram Tekli je Rozo jako ganila . Rada bi bila 
ostala pri njej . Toda spomnila se je svojega očeta, katereg a 
bi ne mogla več tako pogosto obiskati in bi ga morala prepustiti tujim rokam. Bala pa se je razodeti skrivnost, da 
je Branimirjeva hči . Poprej je hotela vprašati očeta za svet. 
Zato je dejala : »Oprostite mi, da tudi te ponudbe ne more m 
vzprejeti. Hvaležna sem vam za vašo dobrotljivost, ali s svoj o 
službo sem tako zadovoljna, da ne želim nekakšnega bolj 
šega mesta. Stan ne plemeniti človeka, temveč način, kak o 
izpolnjuje dolžnosti svojega stanu in kako prenaša svoj e 
nadloge. Kot ječarjeva služkinja imam priliko, da izkaže m 
jetnikom marsikako dobroto ; pustite mi to veselje, ker me 
dela srečno.« 

59 


»Ti čudoviti otrok,« je zaklicala gospa, »ne razume m 
te . Ali te res ne morem s čim razveseliti? Zahtevaj ka r 
hočeš, in obljubljam ti pri svoji časti, da dobiš, ako j e 
sploh mogoče . « 

»Prav,« je rekla Roza, »vzprejemam vašo obljubo . 
Ali prej si hočem še premisliti, česa naj bi vas prosila . 
Zdi se mi, da pride čas, ko mi boste mogli nakloniti velik o 
srečo. -- Toda — oprostite, sedaj grem; vrataričin otrok 
je bolan, zato moram k njemu. « 

Prijazno se je priklonila in hitro odšla . 

Izve se, da le Roza plemenitega rodu . 

Qospa Jaromila Borograjska, Krutigorjeva soproga , 
je bila blagega srca in bistrega razuma . Vedela je ceniti 

plemenito dejanje, s katerim jo je osrečila Roza; bila ji je 
srčno naklonjena in ji želela srečo, ali njeno ravnanje s e 
ji je vseeno zdelo malo čudno in skrivnostno . Podprla s i 
je glavo z roko in premišljevala : 

»Roza je uboga ogljarska deklica ; ali kako je mogoče , 
da misli tako blago, tako plemenito, in da govori tak o 
izbrano? Na vsem njenem vedenju se vidi, da mora bit i 
izobražena in olikana. Kar nič ni bila v zadregi, ko je govorila z menoj, kakor da je občevala že od nekdaj s samim i 
plemenitaši, in kakor da je imela najskrbnejšo vzgojo. Res, 
temu se moram čuditi še bolj, kakor njenemu junaštvu, 
njeni premišljenosti in odločnosti. In zakaj neki ne mar a 
ostati pri meni, kjer bi ji bilo gotovo mnogo boljše! T u 
mora biti nekaj posebnega . Pa ne da bi imela svoja pota , 
ki jih mora prikrivati? Ima li kako skrivnost, katere s i 
ne upa razodeti? Ne verujem ; vendar hočem paziti nanjo . « 

60



Najprej je naročila staremu grajskemu čuvaju, na j 
pazno gleda na Rozo, kaj dela in kod hodi . Mož je stori l 
to, a ni mogel gospej poročati druzega kakor hvalevredn e 
stvari. Ali nekega jutra je prinesel uslužni čuvaj poročilo, 
da obiskuje Roza pozno po noči, ko v gradu že vse spi , 
v ječi sovražnega viteza in da ostaja po cele ure pri njem . 
»To se mi zdi jako nevarno,« je rekel, »ta ogljarska deklica bi nas mogla spraviti v veliko nesrečo, ko bi pomagala vitezu, da bi pobegnil . Srčna je gotovo dovolj! Venda r 
pa še ne vem, kakšne naklepe snujeta medseboj . Napenjal se m 
ušesa, kar sem mogel, a slišal sem le nerazumljivo šepetanje . « 

Temu pa nista bila kriva Branimir in Roza, ker nist a 

posebno tiho govorila, temveč čuvaj sam, ker je bil močno gluh . 

Gospa se ni malo začudila. »Branimir,« je dejala, »je 
naš najhujši sovražnik. To mi je moj soprog večkrat rekel , 
ako sem ga prosila, naj ne muči tako ubogega viteza . Da, 
moj Krutigor mi je povedal toliko slabega o Branimirju , 
da ne dvomim kar nič več o velikem sovraštvu, kater o 
goji ta vitez napram nam . Zato mi ne ugaja, da je Roza 
tako prijazna in znana z našim smrtnim sovražnikom. 
Prepričati se hočem o tem na lastna ušesa . « 

Zapovedala je čuvaju, naj ji takoj sporoči, kadar s e 
bo Roza zopet razgovarjala z vitezom . Sama je bila napra m 
Rozi istotako prijazna kot poprej in ji ni pokazala nič , 
da kaj sumi. Par dni pozneje je šla gospa Borograjska 
proti večeru z otroci na grajski vrt ; povabila je Rozo, naj 
gre ž njo, in se jako prijazno pogovarjala z deklico ter j i 
končno podarila nekaj breskev, ki so ravno dozorele. Še 
tisto noč, uro po solnčnem zatonu, pa je prišel grajsk i 
čuvaj urno k njej in ji rekel : 

»Zdaj, milostna gospa, je ogljarska deklica zopet pr i 
vitezu in se meni ž njim ; sedaj lahko slišite, kakšne naklepe snujeta zoper vas in vašega gospoda. « 

61 


Gospa Borograjska se je zavila v črn plašč, da bi j e 
ne bilo tako lahko prepoznati, in hitela k ječi . »To ni 
ravno častno opravilo,« je dejala sama pri sebi in obstal a 
pri vratih . »Prisluškovanje je nekaj slabega in nizkega . 
Vendar storim to, ker sem v skrbeh za to ubogo deklico in 
njeno srečo — in istotako ne smem pozabiti na blago r 
svojcev.« — Vrata so bila samo priprta, in v ječi je gorela 
luč. čula je vsako besedo in je razumela torej prav dobr o 
vse, kar sta govorila Branimir in Roza. 

»Breskve so izvrstne,« je rekel ujeti vitez ; »gotovo 
so iste vrste, kakor one, ki jih rodi drevo na našem grajskem vrtu ob zidu. Vedno so mi bile najljubše sadje . 
Že pogledati jih je lepo, njih 'ov vonj je tako prijeten, pole g 
tega pa so še tako okusne in sočne. « 

»Ah, moj Bog,« je rekla Roza, »solze mi prihajajo v 
oči, ako pogledam te breskve . O, da bi mogla zopet kda j 
to lepo sadje trgati z onega drevesa na našem vrtu in g a 
prinesti tebi, kakor sem storila to v minolih časih! « 

»Zahvali Boga, ljuba hčerka, da si mi té mogla pri 
nesti!« je odgovoril Branimir. — »Komaj deset breskev je 
obrodilo letos drevo, si dejala, in od teh ti je plemenita 
gospa podarila tri! Jako dobrotljiva je napram tebi . « 

»Zato sem vedno namenjena,« je dejala Roza, »po

vedati ji, da sem tvoja hči . Gospa bi te skrivnosti nikomu r 
ne izdala in bi najlažje preprosila viteza Krutigorja, da te 
osvobodi. « 

»Ne vem,« je rekel Branimir, »ti nimaš niti pojma , 
kako ljuto me sovraži . Srcé te blage gospé je pač nežn o 
in mehko kakor te breskve, ali Krutigor je trd kako r 
koščica tu sredi breskve. « 

»Vendar mislim,« je dejala Roza, »ako sliši Krutigor , 

da je tvoja hči z božjo pomočjo rešila njegovemu sin u 

62



življenje, ne bo puščal, da bi ti umrl v ječi. Ako se mu 
vržem pred noge in ga prosim, me gotovo usliši. « 

rekel Branimir. »Poznam ga

,de. 

predobro. Čeprav se mu bo zdelo tvoje delo lepo in se ti 
bo hotel celó hvaležnega izkazati, vendar ne bo opusti l 
svojega sovraštva napram meni . « 

»Toda, ljubi oče,« je dejala Roza, »ako ga prepričam , 
da ga ti vkljub vsemu, kar ti je storil hudega, blagoslavlja š 
in bi mu rad izkazal dobroto, da bi jaz brez tvojih očetovskih opominov ne bila tako hitro prihitela k vodnjaku i n 
rešila dečka, da si torej ti prvi vzrok otrokove rešitve — 
potem se bo vendar omečilo njegovo trdo srce, kakor omeč i 
topla pomladnja sapa ledeno skorjo. « 

»Mogoče,« je odgovoril Branimir počasi in zamišljeno , 
»ali meni se vseeno ne zdi verjetno. Sicer pa je zdaj tako 
vse zaman ; dokler se ne vrne, moram ostati v ječi. Ak o 
bi me gospa tudi oprostila, brez njegovega dovoljenja b i 
se ne ganil odtod . Ti, ljuba Roza, ne povej gospej tega, d a 
si moja hči ; v božjem imenu naj ostanem v ječi, Bog bo 
končno ukrenil vse prav. Ali to govorjenje dela naju 
mehkosrčna! Zato bodi o tem dovolj za danes. « 

Roza in Branimir sta se začela razgovarjati drug e 
stvari. 

Gospa je slišala dovolj ; brzo je odhitela v svojo sobo . 

Vso noč ni mogla zaspati ; začudenost, strmenje, bolest s o 
se menjavali v njenem srcu . »Ta navidezna uboga ogljarsk a 
deklica,« je mislila, »je torej Branimirjeva hči! Da bi bil a 
v bližini svojega očeta, se je preoblekla in stopila v službo . 
Iz ljubezni do njega je odbila mojo ponudbo, s katero se m 
jo hotela osrečiti, in ostala rajša v težki, trudapolni službi . 
Kakšno srce ima ta otrok! In ta deklica, hči očeta, katereg a 

63



smo zaprli in vkovali v verige, je rešila mojemu sinu živ

ljenje! In oče sam je naučil svojo hčer takšnega blageg a 
ravnanja!« 

Oblile so jo solze . »Ne«, je rekla, »prost mora biti t a 
dobri, plemeniti mož! Svoj grad in vsa svoja posestva na j 

dobi zopet nazaj! Vrli oče in dobra hči naj bodeta srečna , 
kakor zaslužita! O, da morem, izpustila bi ga takoj iz ječ e 
in mu povrnila imetje! Še to noč naj zapusti ječo in jutr i 
naj se že povrne na Jelodvor. Ali to je nemogoče! Stari, 
gluhi grajski čuvaj, ki vedno trdi, da nimajo ženske ničesa r 
govoriti pri državnih in vojnih stvareh, bi bil dvakrat gluh 
za moja povelja. Branimirja bi ne izpustil iz ječe, še man j 
pa iz gradu . Naš čuvaj na Jelodvoru bi me istotako n e 
slušal, skrbno bi zaklenil Branimirju vrata in branil gra d 
kakor pred najnevarnejšim sovražnikom . In če bi izvedel 
soprog moj naklep, bi mi ne odpustil vse svoje življenje. 
Toda, kjer ženske ne morejo niti zapovedovati niti pomagati , 
tam morejo često s prošnjami mnogo doseči . Ko se povrn e 
soprog z bojišča, poskusim, da ga pregovorim . In Bog m i 
daj k temu svoj blagoslov ! 

»Kaj pa bi napravila z Rozo?« je mislila dalje . »Naj 
li povem, da jo poznam? Ali naj ravnam ž njo, kakor s e 

to spodobi njenemu stanu? Ali jo preoblečem v plemenit o 
gospodično in ji odkažem posebno sobo na gradu? Kakšno 
pozornost bi to vzbudilo ! 

»Stari, svojeglavni čuvaj bi potem ne dovolil nikdar , 
da bi Roza le besedico izpregovorila s svojim očetom . Stražil bi ga kar najstrožje, in jaz bi dobri gospodični žalos t 
le povečala. Ne, ne, živa duša na gradu ne sme izvedeti , 
da je Roza Branimirjeva hči . Niti njej sami ne povem, da 
mi je to znano . Kaj bi bila tudi na boljšem ? Najbolje bo, 
da storim dobri gospodični in po njej tudi njenemu očet u 

64



na skrivaj kolikor mogoče dobrega — in prepuščam d a 
razkrije to skrivnost ugodnejši trenotek, ki gotovo n 

več daleč . « 

Roza pitosi za osVobodileV sito' ega očeta . 

Qospa Borograjska je poklicala naslednje jutro Roz o 
k sebi in jo sprejela še bolj prijazno kakor poprej . »Vem,« 
ji -je rekla, »da se ti smili dobri vitez, ki je zaprt na naše m 
gradu, in da mu storiš mnogo dobrega. To mi ugaja, in 
hvalim te radi tega. Ali, moje dobro dete, ti imaš sama 

jako, malo, da, skoraj ničesar nimaš. V bodoče hočem podpirati tvojo dobrotljivost iz svoje kuhinje in kleti. Odslej 
boš dobivala jedi in pijačo za viteza pri meni .« — Vsak 
dan je dala potem Rozi najboljših jedil in najslajšega vina . 
In vse je uravnala tako, da ni čmerni grajski čuvaj o tem 
izvedel ničesar . Vsak dan je prišla s svojimi otroci k Rozi 
na vratarjevo stanovanje ; češ, da vidi rešiteljico svojeg a 
sina. Ko je videla vratarica, kako gospa njeno služkinj o 
odlikuje, tudi ni bila več tako stroga napram njej, tako d a 
je imela Roza mnogo manj dela kakor poprej . V svojih 
prostih urah pa je hodila Roza k gospej na obisk, in j e 
smela tudi vrataričine otroke vzeti s seboj; na to je bila 
vratarica jako ponosna . 

Medtem pa je gospa Borograjska s podvojeno nestrp

nostjo pričakovala svojega soproga . 

Končno je prišel vitez Krutigor z dvema vitezoma i n 
vojaki domov na Borograd. Vitezi in vojaki so imeli svoj e 
čelade in sulice okrašene s svežim zelenjen in so prikorakali z velikim sijajem, med bučanjem rogov skozi grajsk a 
vrata. Krutigor je skočil s konja, pozdravil soprogo i n 
svoje otroke, ki so stali na grajskem dvorišču, z veliki m 

65 

5 


veseljem in se odpravil ž njimi, z vitezi, plemiči in naj 
hrabrejšimi bojevniki v veliko viteško dvorano . Ko so utihnili prvi radostni pozdravi, in se vitez Krutigor še vedn o 
ni mogel nagledati svojega sina Gojmira, ki je bil jako lep , 
cvetoč dečko, povedala je mati očetu dogodek, kako j e 
deček strmoglavil v vodnjak, in ga je Roza rešila . Povedal a 
je vse jako obširno, kakor se je dogodilo. Vitez se je zgrozil . 

»Torej,« je zaklical, »bi bil ti kmalu utonil, in jaz b i 

te ne bil videl nikdar več, ljubi Gojmir! Kakšna silna žalost bi to bila zame in tvojo mater! Kri se mi ledeni po 
žilah, ako le pomislim na to . O dečko, bodi previdnejši! « 

Mati je prinesla oblačilo, katero je imel tedaj Gojmi r 
na sebi in katero je shranila v spomin na oni dogodek . 
Pokazala je očetu raztrgano mesto kamor se je zasadila 
kljuka. Krutigor pogleda natanko in pravi presenečen : »Bi l 
je že skrajnji čas, da je prišla pomoč; samo par niti naj 
bi se še pretrgalo — in Gojmir bi bil izgubljen . Uboga 
služkinja nam je storila veliko uslugo . To je bil junašk i 
čin. Hitra odločnost in srčnost njena mi še posebno ugajati. In ti — ali si jo nagradila?« 

»To,« pravi Krutigorjeva soproga, »prepuščam tebi . 
Vse , kar bi ji mogla dati jaz, se mi je zdelo preneznatn o 

— da, skoro nič, ker Roza je postavila življenje v smrtno 
nevarnost. Mene je zapuščala zavest, ko sem jo videla v 
vedru, prav nad globočino . To se ne da poplačati s pa r 
cekini. Obljubila sem ji, da jo ti nagradiš, in upam, da 
me ne osramotiš. 
Krutigor je bil ganjen kakor še nikdar v svojem življenju. Burni mož je zahteval, naj pripeljejo na mestu de 
klico predenj . 

Poklicali so Rozo. Ponižno in dostojno je stopila v 
dvorano. Vitez jo je glasno in veselo pozdravil: »Dobrodošla, mlada junakinja, dobrodošla rešiteljica mojega sina! 

66



Zahtevaj, kar hočeš, in tvoje bo, to ti prisegam pri svoj i 
viteški časti, in ako bi zahtevala enega mojih gradov — 
Borograd ali Jelodvor — jaz bi ti ga odstopil . « 

Roza je odgovorila na to mirno in pohlevno : »Izpregovorili ste veliko besedo, gospod vitez, in ta dva pleme

nita viteza tu sta priči. Prosila bi vas velike milosti, in v i 
bi je odreči ne smeli. A ne zahtevam milosti, temveč prosim vas pravice! Vrnite mi, vrnite očetu, kar ste nama vzeli I « 

»Kaj? Kako? Kaj si rekla?« je vprašal Krutigor strmé. 
»Jaz da sem vaju oropal in oplenil? Kdo si ti, kdo j e 

tvoj oče ?« 

»Jaz sem Roza Jelodvorska,« je rekla, »Branimir j e 

moj oče ; izpustite ga iz ječe in povrnite mu imetje!« 

Tuja viteza, vsi plemiči in vojaki, ki so se nahajal i 
v dvorani so silno ostrmeli . Vitez Krutigor je stopil kora k 
nazaj in obstal kot okamenel. Globoko ga je ganilo plemenito dejanje Branimirjeve hčere, a večletni srd zoper njenega očeta ga je napravil zopet divjega. V njegovem srcu je vstal boj dveh nasprotujočih se čuvstev . 
Obledel je kot stena, se oziral s svojimi črnimi očmi jezn o 
okrog sebe in mrmral med zobmi : »Enega svojih grado v 
bi dal rad za to, da mi je kdo drugi storil to uslugo, i n 
ne hči tega človeka . « 

Vsi v dvorani so se prestrašili, da se je vitez tak o 

nenadoma izpremenil, in v zadregi so se spogledovali molč é 
med seboj . 

Krutigorjeva soproga pa je rekla z nežnim glasom : 

»Šele nekaj dni sem mi je znano, da je ta ubožno oblečen a 
deklica Branimirjeva hči . Iz otroške ljubezni do svojega 
očeta je prišla v tej slabi obleki na naš grad, stopila pr i 
ječarju v službo, in opravljala z nebeško potrpežljivostj o 
najtežavnejša dela, ki so bila zanjo še mnogo trudapolnejša, 
kakor za navadne dekle. Srce me je bolelo, ko sem jo gle

67 

5* 


dala z okna, kako nosi na glavi težke škafe vode in kak o 

pometa dvorišče! Vendar si nisem upala brez tvoje vednost i 
ničesar ukreniti v tej stvari . Težko sem pričakovala tvoj e 
vrnitve. In sedaj, ljubi Krutigor, pokaži svoje plemenit o 
srce! Če bi gospodična Roza tudi ne rešila tvojeg a 
sina gotove smrti, že njena otroška ljubezen sama bi te 
morala ganiti, da bi se pomiril z očetom take blage hčere . « 

»Pri mojem meču,« je rekel zdaj Zmagovit, jeden tu 
jih vitezov, »kar je storila gospodična za očeta, je neizmern o 
več, kakor to, da ti je rešila sina . Dečkova rešitev je bi l 
samo kratek požrtvovalen trenotek, a dolgo, težko trpljenje , 
katero je gospodična z občudovanja vredno stanovitnostj o 
prenašala, priča o njeni veliki duši . Na tvojem mestu, Krutigor, bi se jaz ne pomišljal dolgo, kaj mi je storiti . « 

»Krutigor,« je dejal Borislav, drugi vitez, »ako bi gojil Branimir zoper tebe sovražne misli, bi ti bil lahko ž e 
mnogo škodoval . Ko si se ti na bojišču bojeval s svojim i 
zunanjimi sovražniki, je bil oni, katerega imaš za svojeg a 
najhujšega sovražnika, v tvojem gradu	.in njegova hči 
je imela ključe od njegove ječe. Izmed desetih bi jih bilo 
devet porabilo priložnost, zažgalo v noči grad in v splošn i 
zmešnjavi pobegnilo . Krutigor, Krutigor, v istini nimaš vzroka, 
da bi sovražil Branimirja . « 

Krutigor je gledal srepo okrog sebe in molčal. Težko 

je dihal in si mel vroče čelo. Zdelo se je, kakor da ni slišal 
ničesar, kar sta govorila viteza in soproga. Oči vseh so 
bile v nestrpnem pričakovanju vprte vanj . Roza se je ozirala proti nebu . V dvorani je vladala neprijetna tišina . 

Tedaj je stopila soproga k njemu in mu rekla ljubeznivo : »Ljubi Krutigor! Poslušaj me za trenotek! — Krutigor, 
ti misliš, da je Branimir tvoj najhujši sovražnik! Ali v te m 
se motiš. Ah, da je to res, kako bi mogla zanj prositi jaz , 
tvoja zvesta soproga? Celó svetovala bi ti, da ga še bolj 

68



skrbno stražiš . Toda temu ni tako, kakor se ti je zdel o 
d9slej. O tem te hočem prepričati, — Poglej, jaz sem bil a 
edina, ki sem poizvedela, da je Roza Branimirjeva hči . Do 
tega hipa, ko je to sama priznala, ni vedel nihče drugi o 
tem kakor jaz . Tvoji ljudje, katerim si izročil grad, s o 
slutili toliko, kot ti sam . Brez mene bi ne izvedel nihče , 
niti tvoj zvesti grajski čuvaj, da obiskuje Roza v nočnih 
urah zaprtega viteza . Jaz pa sem hotela izvedeti, kakšen name n 
da imajo ti obiski, Ponižala sem se, — ne brez srama, priznavam to pred teboj in temi vitezi	- ter v pozni noči poslušala, kaj se oče in hči v ječi pomenkujeta . Bolj v skrbe h 
zate in za tvoj grad, kakor pa za-se, sem to storila. Hotela 
sem se prepričati na lastna ušesa, kakšne naklepe kujet a 
zoper tebe. Oče in hči nista mogla vedeti, da sem pri vratih , 
in da čujem vsako njuno besedo . Ali, o Bog, kaj sem morala slišati! Kako sem bila osramočena! Kako dobra sta t a 
dva človeka, kako dobra! Ubogi, ujeti Branimir ne ve ni 
česar o sovraštvu in maščevanjaželjnosti zoper tebe! O n 
ni samo odobraval tega, kar je hči storila, temveč jo cel ó 
bodril k temu. Opominjal je hčer, naj nas ljubi in nam izkazuje dobrote. Brez opominov svojega očeta bi ne bil a 
Roza tako hitro priletela tvojemu sinu na pomoč . Njemu, 
dobremu Branimirju se imaš najprej zahvaliti za sinov o 
rešitev. Oh, kako bi mogel še nadalje gojiti srd zoper njega! « 

Krutigor je rekel z zamolklim, tihim glasom : »Roza 
naj prevzame Jelodvor in vse kar spada k gradu . Branimi r 
pa ostane, kjer je!« Tako je rekel vitez in ni gospe nit i 
pogledal. 

Soproga se je obrnila k svojemu sinu in zaklicala s 
pretresljivim glasom : »Gojmir, pridi sem in prosi očeta z a 
svojo rešiteljico, da jo usliši . Poklekni in dvigni k njem u 
ročici! Poglej, tudi jaz pokleknem s teboj vred. Jaz ti bom 
narekovala prošnjo, a ti jo ponavljaj za menoj! « 

69 


Mali deček je videl mater vso objokano, in Rozo, topečo se v solzah, ter začel tudi sam jokati . Pokleknil je, 
dvignil trepetajoči ročici, in govoril razločno in prisrčno , 
kar mu je narekovala mati : 

»Ljubi oče! Ne bodi tako trd! Ne premišljaj več in 
oprosti Rozi očeta! Tudi Roza ni premišljevala, temveč j e 
brez premisleka šla v smrtno nevarnost, da reši mene . Glej, 
ta dobra gospodična me je potegnila iz vodnjaka ; osvobod i 
tudi ti viteza Branimirja iz ječe . Rešila me je grozne smrt i 
v vodnjaku, ne daj, ljubi oče, da bi njen oče umrl žalostn e 
smrti v ječi. Tebi, ljubi oče, je zopet vrnila mene, tvojega 
sina ; daj ji tudi ti ljubljenega očeta nazaj . O, ne oziraj s e 
na stran, poglej mene, svojega sina! Če bi ne bilo gospodične Roze, ne videl bi ti nikdar več mojega obličja i n 
mojih oči, ki se zaupno ozirajo nate. Te ročice, ki jih dvigam k tebi, bi trohnele v grobu! « 

»Nehaj! To je preveč!« je zaklical vitez Krutigor. 
Zaman se je trudil, da bi ga ne oblile solze, ki se po njegoveM mnenju ne spodobijo vitezu. Rozi pa je rekel: »Vaš 
oče, gospodična Roza, je prost ; vračam mu grad in vsa 
posestva. Storil sem mu krivico ; mož, ki je vzgojil takšn o 
hčer, ne more biti hudoben človek. « 

»O, hvala Bogu!« je zaklicala Jaromila, in objela so 
proga. Rozi se je zdelo, da je v nebesih . Navzoča vitez a 
se nista mogla vzdržati solz in podala sta Krutigorju svoj i 
junaški desnici. 

»Vi ste plemenit mož!« je rekel vitez Borislav; »od 
te ure vas cenim še enkrat toliko, kakor sem vas doslej . « 

Vitez Zmagovit pa je dejal : »Ravnali ste, kot se vi 
tezu spodobi . Pravičnost je večja krepost kakor hrabrost; 
zmaga nad samim seboj je lepša od zmage nad sovražniki . « 

Plemiči in ostali vojaki so si brisali solze, šepetal i 
med seboj in hvalili viteza. »To je lepo, to je vrlo, to j e 

70



plemenito!« so govorili drug drugemu, končno pa so vs i 
zaklicali navdušeno : »Bog živi Krutigorja, Jaromilo in malega Gojmirja! Živela Branimir in Roza! « 

Roza naznani ()čet da sloboden , 

Vitez Krutigor je postal zdaj popolnoma drug človek. 
Zavest, da je zatrl svojo sovražno strast in slušal gla s 
vesti, ga je navdajala z veselo zadovoljnostjo, in mir se mu j e 
naselil v poprej tako razburjeno srce . Obličje se mu je raz 
vedrilo, in v očeh je odsevalo veselje . Celó mali Gojmir j e 
opazil na njem to izpremembo . »Sedaj, dragi oče,« je dejal , 
»se mi zdite prav tako prijazni kot mati in gospodičn a 
Roza. Zdaj vas rad gledam in tudi prav rad vas imam .« 

Gospodična Roza je stopila k vitezu in se mu jak o 
ljubeznivo zahvalila. »No, no, moja draga gospodična,« j e 
dejal,« »le pustite hvalo in pojdite z menoj! V ječo grev a 
k vašemu očetu. Vam se ima zahvaliti za rešitev, in vi m u 
boste to naznanili. Prosite ga tudi, naj mi odpusti krivico , 
katero sem mu storil. « 

Gospa Jaromila je poklicala soproga k sebi, stopil a 
ž njim k oknu, in mu natihoma nekaj govorila . Soprog j e 
pokimal parkrat zadovoljno z glavo, Jaromila pa je rekla , 
nato Rozi : »Idite poprej malo z menoj, cenjena gospodična! « 

Plemenita gospa je peljala Rozo v svojo sobo, kje r 
je imela že več časa pripravljeno dragoceno obleko in razno 
okrasje za Rozo. 

Hitro si je Roza umila raz obraz rjavo barvo, gospa 
Jaromila pa ji je zvila lepe lase v umetne kodre in jo 
oblekla v dragoceno belo obleko. Roza je bila zdaj nepopisno lepa. Njen cvetoči obrazek je bil belordeč kot jablano v 

71



cvet, lasje so se ji vili po hrbtu, in njena postava je bila 
ponosna. Gospa jo je opazovala z zadovoljnim nasmehom . 
Vendar je bila tiho ; ni se ji zdelo modro, da bi hvalila go

spodično radi njene lepote. 

Gospa Jaromila je prinesla nate omarico iz svetle , 

črne ebenovine, ki je bila okusno okrašena z zlatom. »Glejte, 
ljuba gospodična,« je rekla, »to je nakit vaše pokojne matere. Moj mož, ki ga je tedaj zaplenil, podaril ga je meni. 
Toda nikdar nisem dela nase tega nakita ; ker se mi je zdel o 
sramotno, kititi se z naropanim blagom . To okrasje se mi j e 
kot vaša last zdelo sveto, in vedno sem željno pričakoval a 
trenotka, da vam ga povrnem . Sprejmite ga torej iz mojih rok! « 

Roza je vzela nakit z odkritosrčno hvaležnostjo . Opazovala je dragocene kamne in bisere, a ne s tolikim veseljem, kot je to pričakovala Jaromila . »O moja pokojn a 
mati«, je rekla Roza s solzami v očeh, »kako živo m e 
spominjajo ti kamni na-te! Le kot spomin na-te so m i 
dragoceni ! 

»Ah, poglejte, milostna gospa,« je dejala Jaromili, »t a 

prstan, okrašen z demanti, je bil poročni prstan moje dobre 
matere ; to biserno vrvico je dobila v poročni dar od vojvodinje ; ta demantna uhana ji je podaril moj oče na mo j 
rojstni dan . Ah, Bog, meni je, kakor da vidim svojo ljubljeno mater, okrašeno s temi kamni in biseri tu pred seboj ! 
Ah, kako nestalno je naše življenje! Biseri so še tu, kamn i 
se leskečejo z neizpremenjenim sijajem, telo krasne gosp é 
pa je zdaj prah in pepel! Kaj bi bil človek, najveličastnejš i 
stvor božji na zemlji, ako bi ne bilo v njem duše, ki traj a 
dalje kakor ti lesketajoči se kamni! « 

Gospa Jaromila je dejala : »Ljuba gospodična, te solze, ki 
se blesté v vaših očeh, so vredne več, kakor ti biseri, in vaš e 
plemenite misli so dragocenejše od teh dragih kamnov . Dá, 
kadar razpade vaše cvetoče telo v prah, in razruši zob čas a 

72



te demante, bo vaše plemenito mišljenje dičilo še vedn o 
vašega duha, in še lepše, kakor pa vas je dičil ta nakit . « 

Gospa Jaromila je okitila zdaj Rozi lase in vrat z bi 
seri, ji pripela uhana in dela krasni demantni prstan n a 
roko . A prstan je bil preobilen . Roza se je nasmehljala i n 
rekla : »Prstana ni treba ; moji mladosti se tudi še ne spodobi ; le zaročene gospodične smejo nositi prstane . « 

Gospa Jaromila je spremila Rozo prav do ječe. Roza 
je odprla hitro vrata in zaklicala že na pragu : »O, hvala 
Bogu, ljubi oče! Prost si!« — Toda kako je ostrmela Roza ! 
Njen oče je stal pred njo kot nekdaj ob svečanih dneh, viteški 
opravljen v črno svilo, z zlato verižico in s spominsko svetinjo okrog vratu. Oba viteza, Borislav in Zmagovit, sta m u 
stala na strani. 

Gospa Jaromila je namreč svojemu soprogu poprej 
velela, naj Branimirja obleče, kot se vitezu spodobi, Borisla v 
in Zmagovit pa naj dobrega Branimirja malo pripravita n a 
veselo novico, da bi mu nepričakovana radost ne škodila , 
vendar pa naj mu ne razodeneta, da se je približala ura 
rešitve. S tem bi bilo dobri hčeri veselje pokvarjeno, ke r 
bi ne mogla ona prva naznaniti očetu, da je prost. Viteza 
sta prevzela z veseljem to opravilo ; dá, celo sama sta mu 
prinesla opravo in mu pomagala pri oblačenju . 

Branimir je objel prisrčno svojo hčer ; Roza se ga j e 
oklenila vsa blažena in se je razjokala od same radosti n a 
prsih svojega ljubljenega očeta . »Moja ljuba Roza,« je deja l 
Branimir, »z božjo pomočjo si dobila zmago, katere ne b i 
niti vojska z meči in kopji izvojevala. Oborožena moč b i 
pač osvojila Krutigorjev grad, ali tvoja ljubezen do očet a 
in do vseh ljudij je premogla njegovo srce in napravila i z 
sovražnika — prijatelja. Zahvaliva Boga, ki je vse tako čudovito uredil! On je blagoslovil tvojo otroško ljubezen i n 
ovenčal tvoj trud z najlepšim vspehom . « 

73 


Zdaj šele je opazil, kako je Roza nališpana z biseri i n 
dragocenimi kamni! »Poglej«, je rekel, »Bog ti ni dodelil sam o 
tega, česar si ga prosila, da ti namreč reši očeta iz ječe , 
dal ti je tudi nakit tvoje pokojne matere! Često sem misli l 
na to, ker si svoje uhane, zadnjo dragocenost, ki ti je še 
ostala, iz ljubezni do mene prodala ; glej, zato ti daje Bog , 
ne da bi ga prosila, bogato nadomestilo. Da, Bog je zvest 
plačnik in ne pozabi ničesar . « 

Oba viteza, Borislava in Zmagovita, je lepota gospodične Roze čisto očarala. »V resnici, ljubezniva gospodična, « 
je dejal Borislav, »mnogo ste žrtvovali za svojega očeta, 
da ste cel() svoje milo obličje namazali z rjavo barvo, in s e 
oblačili v raztrgana krila. V istini, lepi ste kot rožica! « 

Roza je zardela in ni odgovorila ničesar na to laskanje . 

Zmagovit, drugi vitez pa je rekel : »Lepota gospodičn e 
Roze je njena najmanjša prednost ; otroška ljubezen d o 
očeta je neizmerno več vredna. « 

Roza je sporočila zdaj očetu Krutigorjevo željo, na j 
mu odpusti . Branimirja je to močno ganilo . »Ti vidiš moj e 
solze,« je dejal, »in ti veš, da sem mu že zdavnaj odpustil . « 
V tem hipu so se odprla vrata, in v ječo je stopil Krutigo r 
z malim Gojmirjem ; plemenita Jaromila jima je sledila. 
Krutigor in Branimir sta si podala desnici in se objela. Ves 
srd je bil pozabljen. Občutila sta blagodejnost sprave in s i 
obljubila večno prijateljstvo . 

Dobrega, človekoljubnega Branimirja je to še posebn o 
veselilo, da vidi prijaznega dečka, kateremu je Roza rešil a 
življenje. Sedel je na kamenito klop in vzel dečka v naročje ; blagoslovil ga je in dejal : »Ljubi dečko! Daj Bog, d a 
bi rasel na radost očetu in materi, ter da bi bil kdaj prav 
plemenit mož! « 

»Moj dragi vitez,« je dejala dečkova mati, »Bog daj , 
da bi naju deček tako ljubil, kakor ljubi vas vaša hči, i n 

74



da bi bil po plemenitosti njej enak! Potem ne bo srečnejši h 
starišev od naju!« 

Zvečer je bila v veliki, sijajni dvorani svečana pojedina . 
Branimir in Roza sta sedela na častnem mestu, Krutigor je 
sedel poleg Branimirja, in Jaromila poleg Roze . Vsi gostje 
so bili jako veseli . Vitez Krutigor že ni bil dolgo tako za 
dovoljen. To je priznal sam : »Tako dobre volje kot danes 
še nisem bil nikdar v svojem življenju . Moje neumno sovraštvo zoper tebe, ljubi Branimir, mi je grenilo vsako veselje. Kaj je lepšega od sloge in miru! Sedaj spoznam šele , 
da izvira sovraštvo iz pekla, ljubezen in prijateljstvo pa i z 
nebes. « 

Krutigor je velel prinesti velike, srebrne kupe, znotra j 

krasno pozlačene ; napolnili so jih z najboljšim starim vinom . 
Branimir pa je imel pred seboj lepo, srebrno čašo, iz katere je pil po navadi doma na svojem gradu, in katero j e 
kot spomin na svoje prednike visoko čislal. Roza je čašo 
takoj opazila in pogledala hvaležno Jaromilo . 

Krutigor je dvignil prvi kupo in jo izpraznil na zdravj e 

Branimirja in njegove hčerke . Viteza, Borislav in Zmagovit, 
sta ga v tem posnemala. Branimir je tudi pil, pri tem pa 
je opomnil : »Cenjeni vitezi, tega močnega vina se moram o 
varovati, da ne zmaga nas, vitezov, ki se ne bojimo nikakega sovraga!« 

Krutigor se je smejal ; všeč mu je bilo, da je Branimi r 
pohvalil vino. »Bodi brez skrbi!« je rekel. »Veseli hočemo 
biti, in kakšno pametno bomo povedali, sicer pa vse v naj 
lepšem redu. Vsak mora, predno pije, izreči napitnico — tud i 
ti, Jaromila, in vi, gospodična Roza, morate trčiti z nami! « 

Branimir je napil tako-le : »Vsi možje naj živé v miru 

in edinosti ter naj se ne prepirajo za prazen nič!« 

Borislav je dejal : »Vse žene naj posnemajo v kreposti 

gospo Jaromilo, gospodično Rozo in pokojno Matildo! « 

75 


Zmagovit je nazdravil : »Vsi stariši naj vzgojé svoj e 

otroke tako, kot sta Branimir in Matilda vzgojila svojo hčer , 
in vsi otroci naj ljubijo in spoštujejo svoje stariše kot Roz a 
svojega očeta! « 

Krutigor je končal z besedami : »Vsi stariši naj doživé na svojih otrocih toliko veselja, kot Branimir o b 
svoji Rozik< 

Roza ir ni en oče pemeta imetje. 

drugo jutro na vse zgodaj je prišel Krutigor v po 
potni obleki in visokih škornjah v sobo k Branimirju . »Branimir,« je zaklical, »že davno sem sklical svoje ljudi i z 
postelj in jim velel, osedlati konje . Hotel sem nemudom a 
odjezditi s teboj na Jelodvor in ti vrniti grad in druga posestva. Toda, bojim se, da grad, kjer so gospodarili zadnj i 

čas sami hlapci, ni ravno v najboljšem stanju ; treba bo 
poprej še mnogih popravil . Ostani torej s svojo Rozo nekaj 
časa pri meni, ljubi Branimir! Mnogo žalostnih dni si prebi l 
v tem ozidju ; zato preživiva tudi nekaj veselih . « 

Branimir je bil s predlogom popolnoma zadovoljen . 
Krutigor je šel ž njim v veliko dvorano . Tudi Borislav 

in Zmagovit s svojimi plemiči sta prišla kmalu za njima . 
Vsi so sedli k zajutreku za mizo . Potem sta se poslovil a 
tuja viteza, ki sta že jako koprnela po domu, od Krutigorj a 
in Branimirja, ter se odpravila s svojimi vojaki na pot . 

Krutigor pa je rekel Branimirju : »Zdaj si moraš ogle 
dati pred vsem moj grad ; po kosilu odjezdiva na lov . Najprej si oglej slike mojih prednikov, s katerimi je okrašen a 
ta dvorana.« Branimir si je ogledal stare viteze, vse v oklepih , 
in njihove soproge v starinskih nošah . Pri mnogih je Krutigor jako dolgo postal in vedel mnogo povedati iz njihovega 

76



življenja. Potem mu je razkazal Krutigor svojo orožarno , 
kjer je bilo razstavljeno orožje vsake vrste, nadalje svetl 
oklepi za viteze in celo za konje. Potem ga je peljal p o 
vsem gradu okrog ; po hodnikih ga je opozarjal zlasti n a 
umetno izdelane in poslikane jelenje glave, na katerih j e 
bilo pritrjeno naravno, deset- do dvanajstvejnato rogovje . 

Potem mu je pokazal Krutigor svoje konjušnice in čile, 
dobrorejene konje . Tudi v visoko obokano klet ga je peljal , 
kjer so stali mogočni sodi najboljšega vina . Končno sta 
obiskala vodnjak na dvorišču . Ne brez groze sta pogledal a 
v globočino, in Branimir se je veselil vnovič plemeniteg a 
čina svoje hčerke, Krutigor pa svojega rešenega sina . Oba 
očeta sta se objela pri vodnjaku in zahvalila Boga z a 
srečno rešitev . 

Gospa Jaromila je razkazala medtem gospodični svoj e 
pohištvo, z bliščečebelim platnom napolnjene omare, jak o 
lepe umetne veznine, veliko čisto kuhinjo in še marsika j 
zanimivega. Končno je odprla več omar, ki so stale v posebni sobi, in v katerih je bilo fino platno, krasna žensk a 
oblačila in podobne stvari, katere je odnesel Krutigor z 
Jelodvora. »Vse to sem najskrbnejše shranila,« je dejal a 
plemenita gospa, »in ukažem, da prepeljejo čim preje n a 
vaš grad. Najlepša oblačila je, kakor sem slišala, izdelala 
vaša pokojna mati z lastno roko . Še vedno pričajo o njen i 
neumorni pridnosti in ljubezni do vas . « 

Roza je hotela obiskati še vratarja. Spremila jo j e 
gospa Jaromila. Ko sta šli črez dvorišče, sta se jima pridružil a 
Branimir in Krutigor. Vratar je sedel ravno v naslonjaču , 
da si odpočije od dolgega pota . Ko je začul Krutigorje v 
glas, skočil je pokoncu in odprl vrata. Pred njim je stala Roza . 

»Roza,« je zaklical, »ali oprostite, gospodična Roza , 
sem hotel reči! Ah, kaj sem moral doživeti! Toda stopite 
vendar z milostno gospodo v sobo! — Tako! Da, da ! 

77



Prej bi bil pričakoval, da se pogrezne nebo na nas, kako r 
da je moja služkinja gospodična Roza Jelodvorska . To j e 
nezaslišano! Še zdaj ne morem verjeti, da mi je milostn a 
gospodična pometala sobo, in vendar se čudim, kako d a 
nisem že prej opazil, da ste hči viteza Branimirja . Sinoči 
je završalo med hlapci na dvorišču, ki so si strmeč pripovedovali to čudno zgodbo, tedaj se mi je šele posvetilo, za 
kaj ste bili tako usmiljeni z ujetim vitezom! No, no, naj 
pohvalim vašo otroško ljubezen, in Bog in moj milostn i 
gospod sta vas, kakor vidim, za to že nagradila. -- A moj a 
žena, ta šele je gledala debelo! Mislil sem, da je prišla z 
uma, tako se je čudila in grabila za lase . No, naj vas le 
prosi sama odpuščanja za sirovosti, ki ste jih prestal i 
radi nje.« 

Vratarjeva otroka sta stala plašno v kotu. Roza j e 
stopila k njima in ju prijazno nagovorila kot po navadi . 

Tedaj šele sta se otroka osrčila . 

Mala Dorica je rekla : »Sedaj si pa res lepo naprav

ljena, gospodična Roza ; vse je krasno in novo na tebi, 
celo tvoj obraz . « 
Mali Božan pa je rekel : »Da bi le gospodična Roza 
še pri nas ostala! Tako dobre služkinje ne dobimo več . « 

Krutigor in vsi drugi so se zasmejali . Roza je vprašala nato otroka : »Kje pa je vajina mati?« — Dorica j e 
odgovorila: »Prav zdaj je rezala kruh v juho. Skleda stoj i 
še na mizi.« 

»Da,« je rekel Božan, »ko je zaslišala, da gre gospoda pri teh vratih noter, je smuknila tam pri drugi h 
vratih ven. « 

Roza je šla skozi ona vrata, ki so peljale iz sobe v 
kuhinjo, in pripeljala vratarico v izbo . 
Uboga žena je bila vsa v zadregi, ko je zagledal a 

viteza Branimirja in gospodično Rozo v krasnih oblačili h 

78



pred seboj, in potem še celó viteza Krutigorja, svojega gospoda, in Jaromilo, svojo milostno gospo . 

S solzami v očeh je prosila gospodično odpuščanj a 

za vse trde besede, katere je morala slišati iz njenih ust . 
Roza pa je rekla : »Vi ste skrbna, ljubeča soproga svojeg a 
moža, dobra mati svojih otrok in izvrstna gospodinja . Kadar ukrotite še svojo hitro jezo, vas bo vsakdo čislal ko t 
vestno ženo . « 

Črez nekaj dni so odšli vitez Krutigor, njegova so 
proga, Branimir in gospodična Roza z obilim spremstvo m 
dobro oboroženih vojakov in lepo oblečenih služabniko v 
proti Jelodvoru. Vest o tem, kar se je dogodilo na Borogradu, se je raznesla že povsod . Po vseh vaseh in selih , 
skozi katera so popotovali, so vreli ljudje iz hiš in siromašnih koč vsi veseli na piano ; radovali so se sprave obe h 
vitezov, posebno pa so hoteli videti gospodično, ki je tak o 
lepo stregla svojema očetu, in ki je tako hrabro rešila malega Gojmirja iz vodnjaka. 

Ko pa so dospeli na Branimirjevo zemljo, so bili vs i 
kraji kot izumrli. Branimir se je čudil in mislil, kaj bi bil o 
temu vzrok ; ko pa so prijezdili skozi grajska vrata, so 
videli polno dvorišče ljudi . Vsi njegovi podložniki so bil i 
tu zbrani in razpostavljeni v najlepšem redu . Na eni strani 
so stali v vrstah dečki, mladeniči in možje, na drugi pa 
male deklice, dekleta in žene. Vsi so bili svečano oblečeni , 
V imenu mož je pozdravil ogljar Jakob svojega gospoda , 
v imenu žen pa ogljarica Marjeta ; ali besede jima niso 
šle z jezika. Prevelika radost jima je stiskala grlo 
in silila solze v oči ; tudi drugi vaščani so bili tak o 
ginjeni, da so komaj mogli vzklikniti svoj »ŽiViO«! Žareče, solnčno veselje, kipeče iz dobrega srca, je sijal o 
vsem na obrazu. 

79 


Branimir in Roza sta stopala, oba ginjena do solz , 

skozi vrste osrečenih ljudij . Na vzvišenem prostoru, pred 
notranjimi grajskimi vratmi, ki so vodila v vitezovo stanovanje, sta stala viteza Borislav in Zmagovit poleg drugi h 
plemičev s svojimi soprogami, sinovi in hčerami v slavnostnih oblačilih in obdani od neštevilnih služabnikov . 
Spredaj je stala Danica, dobra ogljarska deklica, s cvetlicami ovenčana in belo oblečena. V rokah je imela škrlatno 
blazinico, na kateri so ležali grajski ključi . 

»Plemenita gospodična,« je rekla, »vaša otroška ljubezen je vašemu ljubemu očetu odprla zopet vrata njegovega gradu ; — vzprejmite te ključe in dajte jih svojem u 
očetu!« 

Roza je podala blazinico svojemu očetu. Branimir se 
je spominjal one grozne noči, ko je v vihri in dežju leža l 
zvezan na vozu, ko so ga odpeljali iz lastnega gradu, i n 
je Roza vzdihovaje in plakaje tekla za njim. Prijazni 
vzprejem, ki ga je Krutigorjeva soproga tako lepo prireredila, ga je zato tembolj ganil . Dejal je : »Predno prestopim prag grajskih vrat, zapojmo zahvalno pesem!« Vs i 
vitezi in njihove soproge so se s tem strinjali in zapel i 
ž njim . 

Nato so šli v veliko dvorano in sedli za polno mizo ; 
ljudstvo so pogostili na grajskem vrtu . Branimir pa n i 

mogel počakati do konca pojedine, temveč je odšel n a 
dvorišče med svoje podložnike ; počutil se je med njimi 
tako dobro kot oče med svojimi otroci . Pred vsem je poiskal vrlega ogljarja Jakoba in njegovo dobro ženo. »Ti 
stari, zvesti služabnik,« mu je rekel, »ki si s svojo pobožno ženo tako prijazno vzprejel mojo hčer, ti me ne sme š 
zapustiti več! Odslej boš moj konjar ; te službe si gotovo 
še dobro vajen, ker si bil prejšnja leta vedno na konju . 
Tvoja dobra Marjeta, ki me je v ječi preskrbela s sveži m 

80



perilom, bo od danes za naprej ključarica na mojem gradu . 
Dobra Danica pa, ki je bila moji hčeri v nesreči tako zvest a 
tovarišica, naj bo tudi v sreči njena družabnica. Zvestejše 
služabnice in prijateljice ne more najti . 

Nato je šel Branimir okrog vseh gostov in govori l 
najprijaznejše z njimi. Mnogo navzočih je dobivalo popre j 
miloščino ali pokojnino od Branimirja, odkar pa je bil gra d 
v tuji oblasti, niso prejemali ničesar več . Branimir je vsakemu obljubil, da bo odslej zopet dobival . Veselje je bilo 
splošno. Vsi so zatrjevali, da so pripravljeni preliti kri z a 
svojega dobrega gospoda . Krutigor je prišel tudi na dvorišče in dejal : »Res je, dobrota je boljša od sile, in boljš e 
je, da te ljubijo, kakor da bi se te bali .« Branimir pa j e 
rekel : »Gospod, katerega se hudobni boje, a ga dobri ljubijo, je po mojem mnenju najboljši . « 

Kako se ie Rozi dalje godilo . 

Branimir in Krutigor, Roza in Jaromila so se čest o 
obiskovali. Krutigor je večkrat, sebi in svojim podložniko m 
v korist, povprašal svojega prijatelja Branimirja za svet. 
Roza je cenila plemenito Jaromilo kot svojo drugo mate r 
in se je vedno kaj od nje naučila. Srčno prijateljstvo j e 
vezalo vse skupaj in jim sladilo življenje . 

Nekaj časa pa Krutigor dolgo ni prišel nič na Jelodvor ; 
istotako ni maral, da bi ga Branimir in Roza obiskala . Ka r 
prijezdi nekega dne čisto nenadoma zopet na Jelodvor i n 
povabi Branimirja in Rozo, naj se odpravita ž njim n a 
Borograd. Opazila sta na njem, da namerava nekaj posebnega. Vendar se jima ni posrečilo, da bi odkrila skrivnost . 
Odjezdila sta ž njim . 

81 


Ko so dospeli na Borograd, jima je dal Krutigo r 

komaj toliko časa, da sta pozdravila njegovo soprogo . 
»Branimir,« je rekel, »ti moraš takoj z menoj, in Roz a 
tudi .« Skoro s silo ju je potegnil s seboj, Jaromila in Roz a 
sta šli za njima. Prišli so v mračen hodnik k Branimirjev i 
ječi . »Za Boga, kaj hočemo tukaj ?« je vprašal Branimir . 
»Mene je groza,« je rekla Roza ; »kaj hočemo v tej žalostni ječi ?« Krutigor je molčal, odprl vrata — in vsi s o 
stopili v krasno, po tedanji šegi olepšano kapelo . Visoka 
okna s pisanimi podobami na steklu so ji dajala svetlobo ; 
obok in stene so bile modro pobarvane in posejane z 
zlatimi zvezdicami . 

Branimir in Roza sta ostrmela nad to lepoto. »Vedel 
sem,« je rekel Krutigor, »da vama bo to po volji . Hotel 
sem vaju iznenaditi ; zato vaju nisem pustil na Borograd, 
dokler smo zidali . -- Kaj ne, kapela je lepa? Moji pobožni 

Jaromili gre čast za to . Jako modro je znala vse napeljati , 
da sem dal napraviti cerkvico . Naj vama povem, kako j e 
začela! — Ko smo spremili vaju prošlo jesen na Jelodvor 
in se zopet vrnili domov, me je prosila žena, naj grem ž 
njo v ječo, kjer si bil zaprt. Mene to ni veselilo. »Čemu ?« 
sem dejal, »mene pretresa v ječi mraz.« Vendar sem šel ž 
njo. Prosila je tako lepo. Ko sva vstopila, mi je rekla : 
»Poglej vendar, kako je otroška ljubezen premerila mračn o 
ječo v prijazno stanovanje!« - »Res je,« sem dejal , 
»poprej je bilo tu strašno, zdaj pa je svetlo in lepo kot v 
kapelici .« Tedaj je zaklicala moja dobra Jaromila vs a 
vesela: »Ljubi Krutigor, to je krasna misel; tudi jaz sem 
že mislila nato. Najprej na Jelodvoru, ko sem videla lep o 
grajsko kapelico. Ta prostorna, obokana cela bi se dala 
prav lahko predelati v kapelico . Nekaj morava storiti, d a 
se izkaževa hvaležna Bogu za sinovo rešitev . Kapela bi 
bila najlepši spomenik, in prav kapele še nimamo, dasi j e 

82



naš grad v ostalem krasno urejen. Doslej smo hodili v 

dolino, v vaško cerkev, kar je bilo zelo težavno, včasi h 
celo nemogoče. Lastna grajska kapela je spomenik, ki 
bode še najinim potomcem prinašal blagoslova.« Tako je 
govorila. Predlog mi je ugajal. »Popolnoma prav imaš,« 
sem dejal ; »dá, tako je. Tu notri naj ne ječi noben jetni k 
več! Tu bomo hvalili Boga za njegovo milost in usmiljenost , 
da nama je rešil po Rozi sina, me spravil z vitezo m 
Branimirjem in mi vrnil srčni mir.« Tako je nastala ta 
kapela. « 

»In jutri,« je pristavila gospa Jaromila, »blagoslov i 
pobožni opat Bogovlad kapelo. Zmagovit, Borislav in mnog o 
drugih vitezov, ki so nam ljubi in dragi, so prišli s svojim i 

soprogami in otroci na to svečanost . Ali najljubša in naj 
dražja gosta sta nam vidva, cenjeni Branimir, in vi, moj a 
draga Roza. Prepričana sem, da se udeležita z veseljem t e 
slavnosti ; vi ste dali glavni povod, da se je postavil a 
kapela. « 

Posvečevanje cerkvice za božjo službo je bilo jak o 
slovesno. Povabljeni vitezi so dospeli vsi točno, ter se p o 
tedanji šegi, opasani z mečem, obdani z oklepom in s 
čelado na glavi, postavili po obeh straneh oltarja ; njihov e 
soproge so bile po tedanji šegi oblečene v črno svilo, vs o 
z zlatom pretkano, gospodične pa so bile belo opravljen e 
in s cvetjem ovenčane . Mali Gojmir in njegovi sestrici s o 
klečali s povzdignjenimi ročicami pred oltarjem . 

Kapela je bila okrašena z lepimi, pisanimi venci in s 
svežimi rožami . Častitljivi opat Bogovlad je krasno pridigoval ; potem so odšli v veliko dvorano h kosilu . Komaj 
pa so sedli za mizo, so že zadoneli trombe in rogovi n a 
grajskem dvorišču . Krutigor in ostali vitezi so skočili k 
oknom in videli četo oboroženih popotnikov na dvorišču . 
Več strežajev je planilo v dvorano z vzklikom : »Vojvoda, 

83 

6. 

vojvodal« Vitezi so mu hoteli iti nasproti — ali že j e 
stopil v spremstvu mnogih vitezov v dvorano. Bil je mož 

vznesene, visoke postave, lasje so mu že osiveli, a v oče h 
mu je še vedno sijal ogenj . Pozdravil je najprej Branimirja, 
mu podal desnico in rekel : »Ljubi moj vitez Branimir ! 
Prinašam vam novico, da smo sklenili slaven mir! Pripelja l 
sem vam tudi ljudi, ki ste nam jih poslali ; izkazali so s e 
junake. Cesar se Vam lepo zahvaljuje za pomoč. Bil sem 
na Jelodvoru, a tam so mi povedali, da ste na Borogradu . 
Napotil sem se nemudoma sem ter sem prepričan, da j e 
odslej tudi Krutigor naš odkritosrčni in zvesti prijatelj . « 

»Ali ne -« je rekel, obrnjen h Krutigorju in m u 
podal roko, »na takšen napad niste bili pripravljeni? — 

Na izrečno povelje cesarjevo vam javljam, da je prav za 
dovoljen, ker ste se sprijaznili z Branimirjem . Tudi meni 
vrlo ugaja, da vidim dva tako hrabra viteza v lepi slogi i n 
miru med seboj.« Krutigor je bil od samega veselja ve s 
prevzet. 

Vojvoda je opazil sedaj častitljivega, pobožnega opata , 
stopil k njemu in mu izrazil svojo radost, da ga vidi enkra t 
zunaj samostanskega ozidja . 

Potem se je obrnil h Krutigorjevi soprogi in dejal : 
»Zanašam se na vašo prijaznost, plemenita gospa, in s e 
povabljam kot nevabljen gost sam k vaši mizi . Za vas pa, 

ljubezniva gospodična,« je rekel Rozi, »imam še posebn a 
naročila, ki jih izveste pozneje .« 

»Sedaj pa,« je dejal vojvoda ostali družbi, »pozdrav

ljam vse gospode viteze in njihove soproge in gospodičn e 
hčerke, dajem vam dober vzgled in sedam prvi za mizo . 
Povem vam po pravici, da mi je dolga ježa jako izpraznila 
želodec. Gospo Jaromilo in gospodično Rozo prosim, naj 
sedeti na mojo desno in levo stran, vas, častiti gospo d 
opat, pa prosim, da sedete meni nasproti, med viteza Bra 

84



nimirja in Krutigorja. Tako smo vsi skupaj, katerih se v 

prvi vrsti tiče zadnji dogodek, ki je vzrok današnji slavnosti. Ostala gospoda naj izvoli zasesti svoja mesta!« 

Vojvoda je sedel na prvo mesto ; mizo pred njim s o 
pregrnili z dragocenim prtom in postavili predenj zlat o 
kupo. Ko so se gostje utolažili glad, izpregovoril je vojvoda : 
»Že v cesarskem taboru smo izvedeli o razdoru med Branimirjem in Krutigorjem, o njuni spravi, in tudi o tem, kaj 

sta storili gospa Jaromila, zlasti pa gospodična Roza. Ali 
dogodek je zame tako važen, da bi izvedel rad vse po 
drobnosti.« Vojvoda je vpraševal nato zdaj po tej, zdaj p o 
oni stvari . Vsi so mu odgovarjali, zdaj Branimir, zdaj Roza, 
zdaj Jaromila ali Krutigor. Vojvoda je slušal jako pazn o 
in izrekel večkrat vrlemu Branimirju svoje sočutje, plemeniti Rozi pa pohvalo. Jako je tudi hvalil gospo Jelodvorsko 
in odobraval, da je Krutigor popravil, kar je zakrivil . 

Branimir in Roza sta hotela, oziraje se na Krutigorja , 

marsikaj zamolčati ali samo površno omeniti . Toda Krutigor je potem sam vse odkritosrčno priznal . »Pregrešil se m 
se,« je rekel, »to vem . Ali napaka je storjena, in z molko m 
je ne izbrišem . Častnejše je, da pripoznamo svoj greh, in č e 
mogoče tudi popravimo. Menim, da sem to storil pošteno , 
in svetujem vsakomur, ki je grešil, da stori isto . Samo po 
tem potu se vrne zopet v srce mir in zadovoljnost . « 

Po teh besedah je pogledal vojvoda zadovoljno okro g 
sebe in rekel, kazaje na Rozo : »Tej cenjeni gospodični s e 
imamo zahvaliti, da smo tako lepo zbrani pri tej slavnostn i 
pojedini. Brez njenega posredovanja bi si zdaj v sovražnem 
boju stali nasproti. Zakaj to je umevno, da bi ne pustili viteza Branimirja v ječi . V cesarskem taboru je bil o 
že sklenjeno, da vdarim takoj z veliko močjo na Borograd , 
ko bo sklenjen mir z zunanjimi sovražniki . Krutigor bi 
nam bil gotovo pripravil lep vzprejem, in mnogo človešk e 

85



krvi se bi prelilo pod ozidjem tega gradu. Hvala Bogu, da 

je po tej nežni, plemeniti gospodični odvrnil toliko zlo . « 

Roza je zardela. »Ah, milostljivi gospod,« je rekla, 

»tolike časti ne zaslužim! Bog sam je ukrenil tako . Ptičica, 
ki je sedla v vedro, je ravno toliko povzročila srečen izi d 
in spravo med vitezom Krutigorjem in mojim očetom ko t 
jaz. S tem, da je ravno v istem hipu, ko je bil Gojmir pr i 
vodnjaku, a Tekle ni bilo v bližini, priletel in sedel v vedro , 
je odvrnil vojno. « 

Pobožni opat Bogovlad je pripomnil : »Kar je zdaj povedala gospodična Roza, tega ni možno preplačati z zlatom . 
Da, tako je. Tisoč neznatnih stvari je v našem življenju, 
na katere ne pazimo, ki pa imajo često važne posledice i n 
odločajo usodo mnogih ljudij . Ko bi dogodke svojega življenja preudarjali vestnejše, našli bi često, da jih je snoval a 
milostna roka božja. « 

Vsi so pritrdili opatovim besedam. Vojvoda pa je 

dvignil zlato čašo in dejal slovesno : »Na zdravje cesarjevo! « 
Vsi so vstali spoštljivo s sedežev in zaklicali soglasno : 
»Na zdravje!« Vojvoda je postavil kupico na mizo in rekel : 
»V tem svečanem trenotku vam izročam cesarjevo naročilo , 
gospodična Roza. Z velikim zadovoljstvom je cesar poslušal 
vest o vaši plemenitosti in otroški ljubezni, zakaj vi st e 
zabranili krvav domač boj . V svoji modrosti je sklenil, kar 
naznanim takoj vam, vašemu očetu in vsem navzočim . « 

Vojvoda je namignil bližnjemu vitezu, in ta je pri 
nesel veliko, z mnogimi okraski na pergament napisan o 

pismo, na katerem je visel velik, cesarski pečat v zaponki 
od slonovine. Vojvoda je dal pismo Rozi z besedami : 

»Velecenjena gospodična! Ker vaš oče nima sina, pri 
padel bi Jelodvor cesarju in državi, Ker ste pa vi cesarj u 
in državi storili več, kakor bi morda storilo deset sinov , 
vam cesar podeljuje to imetje, kakor stoji v pismu . Lahko 

86



si izvolite najplemenitejšega viteza za svojega soproga ; 
izpolniti mu bo samo en pogoj, to je, pisati se bo moral 
»Jelodvorski«. To ime naj se ohrani do poznih rodov! « 

Branimirja je silno ganila ta izredna cesarjeva milost . 
Rozi pa se je zdelo, da ni vredna takšne milosti in j e 
komaj mogla, da se je zahvalila. Mnogo plemenitih, mladih 
vitezov je prosilo za njeno roko ; izvolila je najplemenitejšega izmed njih, s katerim je živela v najsrečnejšem zakonu — najmlajšega sina vojvodovega. A to se je zgodil o 
šele črez nekaj let. 

Po končanem obedu je izrazil vojvoda željo, da bi s i 
rad ogledal vodnjak in kapelo. Jaromila je ukrenila takoj , 
da se ima vedro obdati okrog in okrog z gorečimi svečami , 
ki bodo razsvetljevale temno globočino . 

Vojvoda in vsa družba so se napotili k vodnjaku ; ko 

je videl vojvoda strašno globočino, razsvetljeno od sveč, 
je dejal Rozi : »V resnici, cenjena gospodična, čudim se , 
odkod ste vzeli poguma, da ste si upali v to grozno temo ? 
Dokler bo stal Borograd, se bo govorilo o vaši hrabrosti . « 

Nato se je napotil vojvoda v kapelico in dejal : »Ke r 
je otroška ljubezen gospodične Roze rešila očeta iz ječe i n 
prestvarila iz ječe kapelo, moral bi stati nad njenim vhodom sledeči napis : »V spomin otroške ljubezni! « 

»Roza je odgovorila : »O, ne, ne! To bi bilo preve č 
časti. Vsevišnjemu samemu bodi posvečena ta kapela!« 

Opat Bogovlad je pohvalil Rozo radi njene ponižnost i 
in dejal : »Predlagam, da se mestu napisa, ki ga je odklonila ta gospodična, vklešejo z zlatimi črkami te besede : 
»Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel i n 
da se ti bo dobro godilo na zemlji.« Zgodilo se je, 
in to, kar je Bog obljubil onim, ki se ravnajo po njegovi h 

zapovedih, je izpolnil na Rozi v največji meri . 


Tisk »Národne tiskarne<< v Ljubljani