PSIHO PROFIL
ZORAN SMILJANK!
O) ^ N<
™ QJ
CO
a>
DJ N
GiD*
n>
Prva režiserka, kije prejela oskarja za režijo, nikakor ni angažirana feministka, ki bi tarnala nad zlo usodo šibkega spola, ampak prej režijska impersonacija Ellen Ripley iz Osmega potnika: močna, žilava, odločna, iznajdljiva in nepopustljiva, pa vendar tudi krhka in ženstvena. Avtorica, ki drži vajeti svojih filmov trdno v svojih rokah in se lahko mirno postavi ob bok najbolj robustnim, trmastim in samosvojim režiserjem ameriškega filma, kot so Hawks, Fuller, Wellman, Huston ali Pec-kin pa h ...
Punčka je!
Režiserka, igralka, scenaristka in producentka Kathryn Ann Bigelow seje rodila leta 1951 v San Carlosu v Kaliforniji kot edini otrok direktorja tovarne barv in knjižničarke.
Deklica.
»Oče mi je pogosto risal sijajne karikature. Sanjal je o tem, da bo nekoč postal poklicni risar stripov, a mu ni nikoli uspelo. To mi je na nek način strlo srce. Mislim, da del mojega ukvarjanja s filmom vključuje hrepenenje za tistim, česar on ni dosegel.«
Slikarka.
Kot nadarjena slikarka je hodila na San Francisco Art Institute, pri 20-ih pa je prejela štipendijo za neodvisni študijski program v New Yorku. Z avangardno skupino Art and Language seje udeleževala raznih umetniških perfomansov, slikala konceptualne slike in čakala, da jo odkrijejo, potem pa je začela eksperimentirati s filmom. Nedavno je na vprašanje, če še slika, odgovorila: »Ne slikam več, vendar slikarsko znanje verjetno vsaj podzavestno uporabljam na filmu. Človek se ne more odučiti tistega, kar zna.«
Razsvetljenka.
V zgodnjih 70-ih je šla v New Yorku na polnočno projekcijo, kjer so v double billu vrteli Divjo bando (The Wild Bunch, 1969, Sam Peckänpah) in Ulice zla (Mean Streets, 1973, Martin Scorsese). »Ta dva filma sta mi spremenila življenje, zadela sta me kot strela. Peckinpah zaradi možatosti, neposrednosti in brutalnosti, kakršne še nisem videla, Scorsese pa zaradi intenzivnega odnosa do čudovito odtrganega podzemlja, ki ga je predstavil. Ne vem, kdo ju je spravil skupaj in zakaj, toda oba filma bosta pri meni za vedno povezana. Ves moj lacanovski dekonstrukti-vizem, konceptualizem, inštalacije in ambientalno umetnost je v hipu odpihnilo.«
Učenka.
Ostali filmi in režiserji, ki so Imeli odločujoč vpliv nanjo: Lawrence Arabski (Lawrence of Arabia, 1962, David Lean) zaradi poguma, širine in veličastne jordanske puščave in Terminator (1984, James Cameron), ki je »game changer«, po katerem filmi ne bodo več isti. Obožuje tudi Alfreda Hitchcocka, pri katerem noče izpostaviti posameznega filma, ker vsi po vrsti, vključno s pogosto spregledanimi nemimi filmi, vsebujejo čarovnijo in neponovljivo napetost. Podobno velja za Ku-
rosawo, Ozuja in Pabsta, pa tudi za Rossellinija in Pasolinija. Fassbinderjev V letu s 13. meseci (In einem Jahr mit 13 Monden, 1978) seji zdi ena najveličastnejših ljubezenskih zgodb vseh časov.
Režiserka celovečercev.
Brez ljubezni (The Loveless, 1982)
Na robu teme (Near Dark, 1987)
Modro jeklo (Blue Steel, 1989)
Peklenski val (Point Break, 1991)
Zadnji dnevi {Strange Days, 1995)
Morje smrti (The Weight of Water, 2000)
K-19: Črna vdova (K-19:The Widowmaker, 2002)
Bombna misija (The Hurt Locker, 2008)
Režiserka kratkih filmov in TV serij. TheSet-Up (1978), 17-minutni študentski film, kjer je lansirala tezo o »zapeljivem nasilju« in Mission Zero (2007), 8-minutni akcioner, kjer se seksi Uma Thurman v rumenem Lamborg-hiniju vozi po mestu, nanjo pa preži kup morilcev. Posnela je nekaj epizod TV serije Divje palme (Wild Palms, 1993), Življenje na cesti (Homicide: Life on the Streets, 1998/99) in Karen Sisco (2004).
Neodvisna.
»ie nikoli nisem posnela studijskega filma. Hočem ohraniti popoln kreativni nadzor nad svojimi filmi, tega pa mi studijski način ne omogoča. Veliki studii so sicer distribuirali moje filme, a nikoli financirali.«
Upornica.
»V60-ih letih, v dobi odraščanja, smo bili prepričani, da je sovražnik zunaj nas ... Policija, vlada, sistem, toda to sploh ne drži. Pravi fašizem se skriva v nas in proizvajamo ga vsak dan.«
Rokerka.
Njeni filmi so polni rock glasbe: v debiju Brez ljubezni požirajo motoristi v črnih usnjenih opravah na rockabilly soundtrack Roberta Gordona in Johna Lurieja; za film Na robu teme so glasbo prispevali Tangerine Dream; Peklenski val je imel delovni naslov Riders on the Storm (pesem skupine Doors), na glasnem soundtracku pa igrajo Ratt, Concrete Blonde, Public Image Ltd., Jimi Hendrix, Sheryl Crow in mnogi drugi, med igralci pa zagledamo tudi Anthonyja Kiedisa in Flea iz benda Red Hot Chili Peppers; v Zadnjih dnevih {ja, Strange Days je album Doorsov) so zastonjske statiste za finalni prizor milenij-ske zabave privabili z rock koncertom, poleg tegajefilm nabit z rock, rap, dub in rave glasbo; v Bombni misiji pa nažiga tež-kometalna skupina Ministry. Leta 1989 je režirala glasbeni videospot za skupino New Order (Touched by the Hand of God), sicer pa tudi sama rada tiči vernih usnjenih jaknah, kavbojkah in kavbojskih škornjih.





MARK BOAL in KATHRYN
Bilderka.
Ko smo že pri imidžu, Kathryn 8igelow je kljub letom (naslednje leto jih bo dopolnila 60) videti izvrstno. Fizično precej spominja na Lindo Hamilton iz drugega Terminatorja (1991), kije pod Cameronovim patronatom doživela radikalno stilsko preobrazbo in se iz miahave razvajenke prelevila v mišičasto amazonko, ali pa na atletsko gazelo Angelo Basset iz Zadnjih dnevov, ki fizično in intelektualno prekaša pomehkuženega junaka Ralpha Fiennesa.
Upornica.
»Odločila sem se, da bom ignorirala določen odpor do žensk, ki snemajo filme, in sicer iz dveh razlogov: prvič - ne morem spremeniti svojega spola in drugič - zaradi tega ne bom nehala snemati filmov.«
Vsiljivka.
Znanstvena fantastika, adrenalinski akcionerji, kriminalke, grozljivke in vojni filmi so bili doslej žanri, rezervirani izključno za moške. Potem pa seje pojavila ona, vdrla na področje, ki so ga označili samci, in si izborila pravico do obstoja ...
Alfa samica.
... še več, v svojih filmih praviloma komandira moškim krdelom: bikerjem (Brez ljubezni), vampirjem (Na robu teme), policajem [Modro jeklo), surferjem oz. bančnim roparjem (Peklenski val), posadki podmornice (K-19: Črna vdova) in demi-nerjem (Bombna misija).
Nasilnica.
»Zakaj igra nasilje tako pomembno vlogo v mojih filmih? Na to vprašanje bi imela rada dober odgovor, na primer, da sem doživela kakšno travmo v otroštvu, kaj takega. Mislim, da je film kot medij lahko katarzičen. Rada imam filme, ki mi eksplodirajo v obraz, ki so provokativni, izzivalni, intenzivni, ki hodijo po robu. Rada imam filme, ki me zadanejo in poženejo adrenalin. In na kar reagiram kot gledalec, reagiram tudi kot ustvarjalec.«
Zapeljiva nasilnica.
»Spogledujem se z idejo o 'zapeljivem nasilju.'Če ga obravnavaš na določen način, je lahko nasilje zelo zapeljivo, nadrealistično, skoraj abstraktno. Filmsko nasilje nima nobene zveze z realnim nasiljem. Verjamem, da si občinstvo v varnem zavetju kinodvo-ran želi sodelovati v nepredvidljivih, nevarnih in neusmiljenih dogodkih, kijih sicer ne bi nikoli izkusili.«
Iskrena nasilnica.
»Ne maram nasilja. Me pa zanima resnica. In resnica je, da je nasilje sestavni del socialnega konteksta, v katerem živimo.«
Katastrofičarka.
»Mislim, da drvimo proti kaotičnem, eksplozivnem, armagedon-skem koncu. O tem govori moj film Zadnji dnevi.«
Počasnela.
»Do tako velikega časovnega zamika (7 let) med K-19 in Bombno misijo je prišlo, ker hočem svoje filme razviti sama in to traja. Leta 2004 sem postala pozorna na pisanje Marka (Boala) iz Iraka, še posebej ko se je pridružil bombni ekipi v Bagdadu. Pomislila sem, da bi bila njegova vojna poročila - če bo preživel, seveda - vredna filmske interpretacije in to se je tudi zgodilo. Ko se je vrnil iz Iraka, sva leta 2005 delala na scenariju, 2006 smo zbirali denar, snemali 2007, potem pa še montaža, distribucija in promocija in zdaj smo tu. To je pač proces, ki terja čas.«
Militantka.
»Umazana mala skrivnost vojne je, da jo nekateri moški ljubijo. Jaz poskušam ugotoviti, zakaj.«
MARK IN KATHRYN NA SNEMANJU
MODRO JEKLO
NA ROBUTEME
Perfekcionistka.
»Sprva smo Bombno misijo nameravali posneti v Maroku, ki ga pogosto uporabljajo kot zamenjavo za Bližnji vzhod, toda, ko sem enkrat odpotovala na Bližnji vzhod, sem Maroko takoj odpisala. Tu so statisti Severnoafričani, ne pa Arabci, kar je ogromna razlika. Sama bi najraje snemala v Iraku, a me zaradi varnosti ni nihče jemal resno, zato smo se odločili za Jordanijo, kije imela poleg popolne arhitekture še eno veliko prednost - iraške begunce, ki so z jezikom in nasveti pripomogli k avtentičnosti filma.«
Antifeministka.
»Nikoli se nisem zavestno odločila, da bom posnela film s feminističnim sporočilom.« Ženskemu pogledu seje najbolj približala v filmu Modro jeklo, pa še to bolj zaradi narave materiala, sicer pa se je Jamie Lee Curtis z Ronom Silverjem pomerila v pravem pravcatem revolveraškem obračunu.
je productral dva filma (Peklenski val in Zadnji dnevi), za slednjega je napisal tudi scenarij. Bogovi melodrame so poskrbeli, da sta se pri letošnji podelitvi oskarjev spet srečala in pomerila v finalu (»war of the exes«).
Neuspešna.
Večina njenih filmov je bila finančno neuspešna (Brezljubezni, Na robu teme, Zadnji dnevi, Morje smrti, K-19: Črna vdova) ali pa so priigrali skromen profit [Modrojeklo, Peklenski val). Veliki met ji je uspel šele z Bombno misijo.
Žirantka.
Članica žirije številnih filmskih festivalov po svetu, med drugim berlinskega in beneškega.
Zaljubljenka,
Njen fantje novinar in scenarist Bombne misije Mark Boal.
Anticenzorka.	Mati?
»Ne verjamem v kakršnokoli obliko cenzure. Vsak mora sam	Ne.
priti do svoje moralne sodbe.«
Ženska, ki razmišlja.*
»Veliko sem razmišljala o tem, kakšna je moja vloga pri ustvarjanju filmov. Ne mislim razbijati predsodkov o spolu ali ustaljenih predstav o žanru, ampak raziskovati in širiti medij.«.
Soproga.
Dve leti poročena z Jamesom Cameronom (1989-1991), kiji JAMES CAMERON IN KATHRYN
* Ko sem nekatere besede skušal zapisati v ženskem spolu, sem ugotovil, da ga sploh ne premorejo ali pa so zelo okorne, oz. opisne (npr. mislec, bizgec, skrivnostnež, po-membnež...) Enakost med spoloma je očitno res še daleč.
NA ROBU TEME
Deset najbolj vplivnih holivudskih žensk
{povzeto po Forbesovi lestvici 2009): 1,2. Suzanne in Jennifer Todd
Sestri in lastnici producentske hiše Team Todd, ki je sproducira-la nekaj inovativnih in uspešnih filmov, kot so Memento (2000), trilogijo Austin Powers {1997, 1999, 2002), Across the Universe {2007) in Alica v Čudežni deželi (Alice in Wonderland, 2010).
3.	Amy Pascal
Sopredsedujoča pri Sony Pictures Entertainment in šefica za nadzor, razvoj in produkcijo filmov pri Columbia Pictures je soodgovorna za uspeh trilogijeSpider-Man (2002,2004,2007), Kvantum sočutja (Quantum of Solace, 2008) in Julie & Julia (2009).
4.	Stacey Snider
Po vodilnih položajih vTriStarju in Universaluje presedlala kSpi-eibergovemu DreamWorks Pictures, kjer je splavila Transformer-je (Transformers, 2007,2009) in Drkajva skupaj (Blades of Glory, 2007).
5.	Ann Daly
Vodja razvoja animacije pri DreamWorks Animation ima v žepu hite, kot so Shrek 2 (2004), Čebelji film (Bee Movie, 2007), Kung fu panda (2008) in Pošasti proti Nezemljanom (Monsters vs Aliens, 2009).
6.	Mary Parent
Izvršna directorica MGM-a, ki je zabredel v 4 milijardni dolg, namerava s predelavo starih uspešnic {Rdečazora, Poltergeistin Ro-bocop) kot tudi novih veleprojektov (HobbitsTomom Cruiseom) studio izkopati iz rdečih številk.
7.	Sarah Green berg
Predsednica za marketing pri Lionsgatu, zadolžena za marken-ting, PR, dogodke in promocijo filmov, je med tistimi, ki so zasnovali goljufivo, a učinkovito spletno kampanjo za Čarovnice iz Blaira (The Blair Witch Project, 1999).
8,9. Drew Barrymore in Nancy Juvonen Leta 1995 sta ustanovili produkcijsko hišo Flower Films, kije realizirala tako avtorske (Donnie Darko, 2001), kot tudi komercialne projekte {Charlijevi angečki, 2000) in pa Divje mrhe {Whip It, 2009), kjer seje Drew Barrymore preizkusila kot režiserka.
10. Diablo Cody
Scenaristka in producentka s pravim imenom Brook Busey je prehodila dolgo pot od striptizete do oskarjevke, in čeprav so bili mnogi mnenja, da gre le za srečno naključje, jih je Codyje-va demantirala z novimi uspehi (serija The United States of Tara, 2009, horor komedija Jennifer's Body, 2009 in projekt v razvoju Breathers: A Zombie's Lament).
1.	Maya Deren (1917-1961)
Avantgardna in eksperimentalna avtorica, najbolj znana po filmu Mreže popoldneva (Meshes of the Afternoon, 1943).
2.	Ida Lupino (1918-1995)
Igralka, kije postala edina holivudska režiserka svojega časa, se je poleg melodram suvereno izkazala tudi v noir žanru s filmom Stopar (The Hitch-Hiker, 1955).
3.	Elaine May (1932)
Po uspešni gledališki karieri je presedlala na film, uspela je s črno komedijo Zapeljivec (The Heartbreak Kid, 1972), pogorela s kriminalno dramo Mikey and Nicky (1975) in katastrofalno strmoglavila s pustolovsko komedijo Ishtar (1987), ki je zapečatil njeno režijsko kariero.
4.	Nora Ephron (1941)
Najprej je bila scenaristka (napisala scenarije za filme Siikwood in Koje Harry srečal Sally), nato je začela režirati, ternoje zadela s srč-kanimi romantičnimi komedijami Romanca vSeattlu (Sleepless in Seattle, 1993) in Čaka te pošta (You've Got Mail, 1998), kjer se kot po tekočem traku zaljubljata Tom Hanks in Meg Ryan.
5.Penny	Marshall (1942)
Igralka, producentka, žena Roba Reinerja in prva režiserka, kije prebila magično mejo 100 milijonov dolarjev s filmom Velik (Big, 1988), gledalce pa je osvojila tudi z Žensko ligo {League of Their Own, 1992).
6.	Mirni Leder (1952)
Zrežirala je ducat epizod serije Urgenca (ER), potem pa se iz televizije zavihtela na visokoproračunske adrenalinske akcionerje, kot so Mirovnik (The Peacemaker, 1997) in Zadnji udarec (Deep Impact, 1998).
7.	Julie Taymor (1952)
Vizualno ekstravagantna režiserka je na film prišla iz gledališča, poznamo jo predvsem po Fridi (2002) in Across the Universe (2007), posrečeni tematizaciji glasbenega opusa Beatlov.
8.	Amy Heckerling (1954)
Film o losangeleških srednješolcih FastTimesatRidgemontHigh (1982) je zaokroiWa z Nimaš pojma {Clueless, 1995), vmes pa posnela še oba dela Glej, kdo se oglaša (Look, Who's Talking (Too), 1989,1990).
9.	Kimberly Peirce (1967)
Scenaristka in režiserka trdih dram, ki z ničemer ne kažejo, da za njimi stoji nežna ženska roka: Fantje ne jočejo (Boys Don't Cry, 1999) in Vrnitev na bojišče (Stop-Loss, 2006).
10.	Sofia Coppola (1971)
Prejemnica oskarja za scenarij in tretja režiserka, ki je bila nomi-nirana za režijo za film Izgubljeno s prevodom (Lost in Translation, 2003).
■vj
z <
3
C
CE 8
Deset izbranih ameriških režiserk
1. Leni Riefenstahl (1902-2003)
Igralka in režiserka se je s Triumfom volje (Triumph des Willens, 1935) in obema deloma Olimpije (Olympia, 1938) zapisala v filmsko zgodovino, njenih sponzorjev pa tokrat ne bomo omenjali.
...in še deset drugih.
2.	Lina Wertmiiller (1926)
Prva Oskarjeva nominiranka za režijo filma Pasquolino lepotec (Pasqualino Settebellezze, 1975), kjer sije veliko pred Beni-gnijem drznila humorno obravnavati holokavst.
3.	Liliana Cavani (1937)
Neenakomerno, a brezkompromisno avtorico si bomo zapomnili predvsem po kontroverznem Nočnemportirju (II portiere di notte, 1974) in naturalistični Koži (La pelle, 1981).
4.	Margarethe vonTrotta (1942)
Na režijski stolček je prišla iz Fassbinderjeve valilnice kadrov, izstopata njeni angažirani drami Izgubljena čast Katarine Blum (Die verlorene Ehre der Katharina Blum, 1975, korežiserVolker Schlondorff) in Svinčeni časi (Die bleierne Zeit, 1981), v obeh obravnava močne ženske s političnim motivom.
5.	Catherine Breillat (1948)
Ženska inačica Davida Cronenberga, ki pa je pogumnejša od njega: v mainstream kinematografijo je v filmu Romanca {Romance, 1999) pripeljala elemente porno filma, česar si Cronenberg ni upal, čeprav ga je mikalo.
6.	Claire Denis (1948)
Parižanka, ki je svoje odraščanje v Afriki opisala v filmu Čokolada (Chocolat, 1988) in šokirala z atmosfersko kanibalsko grozljivko Težave vsak dan (Trouble Every Day, 2001).
7.	Agnieszka Holland (1949)
»Leteča Hollandka« je iz rodne Poljske pred vojaškim pučem emigrirala v Francijo, zatem jo je delo odpeljalo v Nemčijo in Anglijo, nazadnje je pristala v ZDA, najbolj pa se nam je vtisnila v spomin njena vojna drama Evropa, Evropa (Europa Europa, 1991).
8.	Jane Campton (1954)
Avstralska režiserka, ki je za Klavir (The Piano, 1993) prejela Zlato palmo v Cannesu in bila druga nominiranka za oskarja za režijo.
9.	Mira Nair (1957)
Indijka, ki je zahodne gledalce raznežila s socialno dramo Zbogom, Bombay (Salaam, Bombay, 1988) in jih dokončno osvojila z Monsunsko svatbo (Monsoon Wedding, 2001).
10.	Maja Weiss (1965)
Prva prava domača režiserka, ki je posnela slovensko verzijo Odrešitve (Varuh meje, 2002) in kakopak odlični dokumentarec Cesta bratstva in enotnosti (1999)