Danes otvoritev 25. jubilejnega mednarodnega Gorenjskega sejma Leto XXVIII. Številka 59 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka "» Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 8. 8. 197, Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od janu arja 1960 trikrat tedensko, od januarj 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih GLASILO. SOCIALISTIČNE ZVEZE D E LO V NE G A L J U D 8 T V A ZA GORENJSKO Blaga in zabave na pretek Na letošnjem mednarodnem Gorenjskem sejmu, trajal bo do ponedeljka, 18. avgusta, sodeluje prek 100 domačih in 24 tujih razstavljavcev — Bo lanska bera 11 starih milijard prometa in 150.000 obiskovalcev presežena? — Pomanjkanje prostora terja nove sejemske površine — Priznanja in zahvale zvestim razstavljavcem, ki so pomagali kranjski sejemski organizaciji v najtežjih časih »Za sejemske prireditve v Kranju je značilno, da so bile vedno odsev gospodarske moči in bile hkrati tudi pomoč gospodarstvu. Ta medsebojna povezanost se je iz leta v leto stopnjevala, saj je sejem povezoval tako slovensko tot jugoslovansko gospodarstvo ln potem segel tudi na obmejni Poslovni prostor ter v Švico in Nemčijo...« je med drugim bb letošnjem jubilejnem sejmu zapisal predsednik slovenske skupščine dr. Marijan Brecelj, ki bo danes ob desetih dopoldne po govoru generalnega tajnika Gospodarske zbornice Slovenije Lojzeta Fortune odprl jubilejno kranjsko' sejemsko prireditev. < predsednikove besede drže tudi za 'Hošnjo prireditev, naslednika sejemskega prvenca, organiziranega leta 1949 v delavskem domu pod »nenom Razstava obrti, ki se .je raztezala na (i()() kvadratnih metrih, na njej pa je sodelovalo okrog 40 °brtnikov. Letos bomo srečali v Sav-»Kem logu. prek 100 domačih (.'57 iz (,rUgih republik in pokrajin) in 24 Ujm razstavljavcev, največ iz lta-AJe' zvezne republike Nemčije in - ^Vstri.H'- Upoštevajoč še podjetja, ki 'e Predstavljajo v okviru združenih Prijetij (temeljne organizacije, 'B°vske hiše, zastopstva itd.), pa razstavljavcev povzpne na tu • •••••••••••• J00. Sejemske površine so zasedene. Še več. Notranjih je za okrog 1000 kvadratnih metrov premalo in so morali sejemski delavci nekatere ponudnike odkloniti, drugim pa zmanjšati površine. Letošnja (in tudi pretekle) stiska kliče po novi razstavni hali. Gradbene površine so in je upati, da prostorske stiske čez nekaj let ne bo več. Zunanji prostor je letos večji in privlačnejši, kar bo vplivalo na boljše počutje obiskovalcev (lani jih je bilo okrog 150.000) in . razstavljavcev, ki so imeli okroglo 11 milijard starih dinarjev prometa. Sejem ohranja široko potrošni značaj. V pokritih prostorih bo najti gospodinjsko opremo, zvočne aparate, blago, konfekcijo, prehrambene izdelke, luksuzne in športne predmete, orodja, gradbeni material itd. Zunaj pa kmetijske stroje-in opremo (kranjski sejmi so tudi zaradi nje zelo dobro znani in obiskovani), motorna in druga vozila, gradbene stroje in opremo itd. Opozoriti kaže na boljšo zastopanost Gorenjske, saj na primer letos združeni gorenjski gozdarji in lesarji prvič nastopajo pod isto streho! Računati je na dober promet. Kranjska občina se je tudi letos v prid potrošnikom odpovedala dvema odstotkoma prometnega davka. Razen tega utegnejo k večjemu prome-pr ispe vat i novi ukrepi ZIS o manjšem prometnem davku* za nekatere potrošne dobrine ter stalni popusti prodajalcev in proizvajalcev. Obiskovalce sejemske prireditve čaka bogat zabavni del. Dovolj prostora bo za oddih in pokušino jedače in pijače ter ples. Ob taktih ansambla Toneta Žagarja in pevcev se bo zabavni program vsak večer začenjal ob 19. uri. Trajal bo do polnoči. V petkih in sobotah med osmo in deseto uro zvečer pa bodo še posebni nastopi znanih ansamblov in pevcev. Nocoj se bo v Savskem logu predstavil ansambel Nika Zajca s pevci, jutri zvečer pevca Oto Pestner in Andreja Zupančič, danes teden Franc Flere z godci in pevci, jutri teden pa bolgarski ansambel SI AS 65. Jutri bo pod pokroviteljstvom sejma v Stražišču mednarodni rokometni turnir s pričetkom ob 1(1 uri. Sodelujejo italijanska državna reprezentanca, reprezentanca Koroške, rokometaši Šeširja iz Škofje Loke in rokometna ekipa Gorenjskega sejma. Zmagovalec bo prejel pokal Gorenjskega sejma. Danes, prvi dan sejma, bo prireditev odprta od desetih dopoldne do sedmih zvečer, druge dneve pa se bodo sejemska vrata odpirala ob devetih dopoldne. Ob zaključku sejma bo žrebanje vstopnic. Srečneže čakajo bogata darila! J. Košnjek • ••••••••••••• : na mednarodnem : gorenjskem sejmu • V KRANJU • Od 8. VIII. do 18. VIII. 1975 9 I POHIŠTVO, GRADBEN I razstavljamo ^ MATERIAL, GOSPODINJSKE in proda,amo J |TROJ|, PREPROGE, o vaš obis hali A in čamo za Danes teden je bila v radovljiški kino dvorani .slavnostna seja vseh zborov radovljiške občinske skupščine ob letošnjem občinskem prazniku 5. avgustu. Na svečanosti so podelili tudi letošnja občinska in javna priznanja. Občinska priznanja so podelili Janezu Bezniku z Gorjuš, Petru Kunstlju z Bohinjske Bele. Pašami Mehmedinoriču iz Radovljice, Albinu Završniku z Bleda in narodno zabavnemu ansamblu bratov Avsenik. Javna priznanja pa so dobili planinsko društvo Radovljica, gasilsko društvo Bled in tovarna športnegd orodja Klan Begunje. Na sliki: predsednik občinske skupščine inž. Polde Bernuš izroča občinsko priznanje Petru Kunstlju z Bohinjske Bele. - A. Z. - Koto: K. Perdan Beda rusi domačijo 6. stran Športno srečanje v počastitev dneva obmejnih enot JLA V soboto, 9. avgusta, bo v športnem parku v Podmežaklji na Jesenicah športno srečanje obmejnih enot JLA in delovnih kolektivov jeseniške občine. Srečanje bo izvedeno v počastitev dneva obmejnih enot JLA in JO-letnice osvoboditve, pokrovitelj pa bodo družbenopolitične organizacije občine Jesenice. Udeleženci se bodo pomerili v treh športnih disciplinah, in sicer malem nogometu, šahu in odbojki. J. R. GOSTIŠČE RIKLI _____* Obiščite priznano blejsko gostišče Dobra kuhinjo Senčni vrt — terasa XXV. JUBILEJNI MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 8. DO 18. AVGUSTA Naroč nik: 3 Ustaviti jedrsko oboroževanje Na seji komiteja za razorožitev, katerega delo stagnira, čeprav so delegacije imele že več kot 700 srečanj, je jugoslovanska delegacija kritizirala takšna jalova pogajanja. Šef jugoslovanske delegacije veleposlanik Miloš Lalović je, izhajajoč iz dejstva, da miru in varnosti v svetu ni mogoče graditi ob nenehnem povečevanju vojaških sredstev, razložil jugoslovansko stališče o nujnosti sklicanja svetovne konference za razorožitev. Če bi velike sile še nadalje onemogočale sklic takšne konference, je kot nadomestno možnost predlagal zamisel prve konference neuvrščenih držav v Beogradu, po kateri naj bi sklicali posebno zasedanje generalne skupščine OZN o vprašanjih razoroževanja. Cesta Ljubljana — Vrhnika Republiška skupnost za ceste že odkupuje zemljišča, kjer naj bi do jeseni 1978. leta stekla avtocesta med Ljubljano in Vrhniko. Poskusni nasip na mehkih barjanskih tleh pa je pokazal, kako bo treba graditi trdno podlago. Cene doma izenačiti s cenami na tujem Sto vensk a gospod a rsk a zbornica je dala pobudo in se bo zato zavzemala tudi v zvezni gospodarski zbornici in pri pristojnih organih, da začno podpisniki družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov čimprej uveljavljati tista določila, ki govorijo o prilagajanju domačih cen surovin in reproduk cijskih materialoi' cenam na tujem trgu. To tudi tedaj, ko cene na tujem trgu upadajo. Zbornica sodi, da je usklajevanje domačih cen s cenami na svetovnem trgu eden od ključnih pogojev za konkurenčnost našega gospodarstva zunaj meja. Sava 75 Pred nekaj dnevi se je končala druga izmena delovne akcije Sava 75. Prek 930 mladincev in mladink iz vse države, ki so bili od 9. julija do avgusta v naselju Sedem sekretarjev SKOJ, je usf>ešno opravilo svojo delovno nalogo. Vseh l-'i delovnih brigad, med njimi je bila tudi slovenska, je dobilo najvišje priznanje Trak Sedmih sekretarjev SKO-L Velika ponudba govedi Predstavniki združenja Ko-oprodukt iz Novega Sada so opozorili, da je položaj rejcev živine, tako v družbenem kot v zasebnem sektorju iz dneva v dan bolj negotov. Pitane živi ne še niso prodali, medtem pa so zrasli že novi rodovi pitancev, kar močno vpliva na ponudbo. Združenje zahteva od zvezne direkcije za cene, da za 20.000 glav goveje živine, toliko jo sedaj rejci ponujajo, zagotovi dogovorjene cene. Drage povrtnine Kot kažejo zadnji podatki zveznega zavoda za statistiko, so v sredini preteklega meseca zabeležili najvišje cene najnujnejših kmetijskih pridelkov V Ljubljani in Zagrebu, najnižje pa v Skopju in Prištini. Za kilogram s t račjega fižola so morali v Prištini odšteti 6 dinarjev, v Ljubljani in Sa rajevu pa 12 dinarjev. Enako je tudi s paradižnikom, ki so ga v Skopju in Prištini proda j ali po 8 dinarjev, v Sarajevu in Zagrebu po 12 in V Ljubljani kar po 18 dinarjev. Tudi papriko so najdraže plačevali Ljubljančani, in sicer po 18 dinarjev, medtem ko je bila cena v Skopju za tretjino nižja. Za praznik pet plaket mesta Tržič Prejeli so jih Bombažna predilnica in tkalnica, Občinski odbor ZZB NOV, Občinski odbor Rdečega križa, Anton Kovačič in Peter Rezar V počastitev 5. avgusta, praznika občine Tržič, so se sešli v torek popoldne v dvorani paviljona NOB na slavnostno sejo zbori občinske skupščine, ki so se je udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organizacij združenega dela, predstavniki Jesenic, Kranja, Škofje Loke in Radovljice, prvoborci in nosilci spomenice 1941, predstavniki JLA in UJV in predstavniki interni-rancev v taborišču na Ljubelju. Slavnostno sejo je vodil predsednik družbenopolitičnega zbora Lovro C erar, govornik pa je bil predsednik skupščine Milan Ogris. Temeljito in celovito je orisal tridesetletni razvoj tržiške občine, opozoril na pomanjkljivosti in nanizal glavne smernice prihodnjega razvoja. Sledila je slovesna podelitev zlatih, srebrnih in bronaste plakete mesta Tržič. Zborovalci so s ploskanjem pozdravili predlog, da zlati plaketi prejmeta Bombažna predilnica in tkalnica in Občinski odbor ZZB NOV Tržič, srebrni Občinski odbor Rdečega križa Tržič in Anton Kovačič, bronasto pa Peter Rezar. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič je prejela plaketo zaradi dosežkov pri gospodarjenju in razvoju samoupravljanja. Kolektiv slavi letos 90. obletnico delovanja. 43 ■članov kolektiva je darovalo življenja za svobodo. V začetku septembra leta 1950 so v'BPT izvolili prvi delavski svet. Tovarna se iz leta v leto širi in skrbi za modernizacijo, tako da je lanski dohodek že dosegel 230 milijonov dinarjev. BPT - je znana po skrbi za delavčev standard. Loteva se odpravljanja nočnega dela, gradi stanovanja (po vojni jih je bilo zgrajenih že 700), omogoča ceneno letovanje v počitniškem domu v Poreču (letno je v njem na oddihu 500 zaposlenih in svojcev) itd. Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV združuje K) krajevnih združenj s 1300 člani. Borce je bilo v povojnem obdobju srečati povsod. Utrievali so samoupravni sistem. sodelovali v družbenopolitičnih organizacijah in društvih in veliko prispevali k utrjevanju sistema splošnega ljudskega odpora. Njihova aktivnost ne pojenjuje. Vzorno skrbe za okrog 50 spomenikov in obeležij NOB v občini ter prirejajo proslave ter druge oblike ohranjevanja tradicij NOB in njihovega prenašanja na mlajše rodove. Občinski odbor Rdečega križa združuje 13 krajevnih organizacij, kar pomeni, da je najti aktiviste Rdečega križa v vsaki krajevni skupnosti. Odbor je dober organizator tekmovanj starejših in mlajših članov RK, predavanj, akcij za varstvo okolja in zbiralnih akcij v dobrodelne namene. Aktivisti RK obiskujejo in pomagajo ostarelim, bolnim in oslabelim občanom, obenem pa je v občinski organizaciji že 5659 prostovoljnih krvodajalcev, kar je upoštevajoč dobrih 12.000 prebivalcev občine lep dosežek, vreden tako visokega družbenega priznanja. Anton Kovačič, komandir postaje milice v Tržiču, rojen leta 1924, službuje v Tržiču že od leta 1951 dalje. Številna priznanja in odlikovanja je že prejel za nesebično utrjevanje varnosti družbe in občanov ter njih premoženja. S pristnim sodelovanjem z ljudmi krepi dobitnik srebrne tržiške plakete sistem družbene samozaščite, razen tega pa ga je moč srečati na vseh najpomembnejših občinskih zborih, v organizaciji RK, ZRVS, družbenopolitičnih organizacijah in organih krajevne skupnosti, kjer živi. Peter Rezar je organizator in »motor« planiške skakalne šole v Se-benjah in obenem med najaktivnejšimi člani TVD Partizan Križe, kamor šola sodi. Brez njegovega sodelovanja ne bi bilo skakalnic v Se-benjah in prav tako ne obetajočih skakalcev, ki so že člani ali pa trkajo na vrata najkvalitetnejših republiških in državnih ekip. Peter Rezar ni le ozek športni delavec, temveč uspešen vzgojitelj mladine. J. Košnjek Predsednik občinske skupščine Milan Ogris je v slavnostnem govoru orisal povojni razvoj tržiške občine. — Koto: K. Perdan , Podeljevanje zlatih, srebrnih in bronastih plaket mesta Tržiča ob občinskem prazniku je postalo v Tržiču že tradicionalno. Letos so jih podelili pet. Med dobitniki srebrne plakete je bil tudi komandir postaje milice Anton Kovačič (na fotografiji) — Koto: K. Perdan Mladi prostovoljci prisegli %m JU A** Petek, 8. avgusta 1975 Pri občinski konferenci ZSMS Jesenice so pred časom uspešno izvedli akcijo zbiranja mladih prostovoljcev za teritorialno enoto občine Jesenice. Akcija je potekala predvsem v osnovnih organizacijah ZSMS kjer so se mladi prostovoljci prijavili, da želijo stopiti v vrste prostovoljcev v teritorialni obrambi, kjer bodo skupaj z oboroženimi silami prvi bra- niki domovine in samoupravnega socializma. Skupina mladih prostovoljcev, ki šteje šestdeset članov, je svečano p isegla na prireditvi ob sklepu baki ade mladosti navečer občinskega praznika. Med prostovoljci prevladujejo dijaki, precej pa je tudi mladih delavcev. J. R. Na podlagi sklepa sveta delovne skupnosti Organizacije skupnih služb kadrovsko splošni sektor delovne organizacije Sapa Uraru industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov razpisuje prosto vodilno delovno mesto direktorja marketing sektorja Zahtevane posebne sposobnosti in znanja: - poznavanje raziskovalnih metod za analizo nabavnega in prodajnega trga, - sposobnost organiziranja ekonomske propagande delovne organizacije, — sposobnost usklajevanja prodajne, nabavne, razvojne in proizvodne politike delovne organizacije, — aktivno znanje enega svetovnega jezika. Zahtevane splošne sposobnosti in znanja: — sposobnost programiranja strokovnega dela v skladu z gospodarskim načrtom delovne organizacije, — sposobnost organiziranja delavcev v sektorju za uspešno delo in skladno urejanje samoupravnih odnosov, - aktivni odnos do samoupravljanja in moralnopolitična neoporečnost, - zaključena visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri z več leti uspešne prakse na enakem ali podobnem delovnem področju. Delo se združuje za nedoločen čas. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Sposobnost in uspešnost dela pri uresničevanju nalog in smotrov izbranega kandidata bodo preverjeni vsako leto po sprejetju zaključnega računa kot to določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Prijave z overjenim zadnjim šolskim spričevalom, overjenim prepisom zadnje odločbe o zaposlitvi in morebitna druga dokazila o dosedanji praksi in usposobljenosti sprejema kadrovsko-splošni sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 23. 8. 1975. Obenem vabimo k sodelovanju VEČ KLJUČAVNIČARJEV, REZKALCEV, STRUGARJEV in OBRATNIH ELEKTRIČARJEV CENTER SLEPIH ŠKOFJA LOKA razglaša prosti delovni mesti, in sicer: 1. TEHNIČNEGA ADMINISTRATORJA Pogoji: — ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj ali — štiriletna administrativna šola in 3 leta delovnih izkušenj ali — dvoletna administrativna šola in 7 let delovnih izkušenj. « 2. KONTROLORJA II. Pogoji: — KV delavec kovinske stroke in 2 leti delovnih izkušenj ali — priučen kovinar in 8 let delovnih izkušenj. Prijavni rok je 15 dni po objavi razglasa. Grafično podjetje GORENJSKI TISK KRANJ razglaša prosta delovna mesta 4 delavcev za priučitev v grafični proizvodnji Delo je na dve izmeni, v poštev pri izbiri pridejo mlajši moški, prosti vojaščine, ki se želijo priučiti delu v grafični proizvodnji. Prijave oddajte v tajništvu podjetja GP Gorenjski tisk Kranj* Ul. Moše Pijadeja 1, do vključno 15. avgusta 1975. Jesenice Člani predsedstva tovarniške konference ZSMS Železarne Jesenice so fj* zadnji seji obravnavali Informacijo o aktualno idejnopolitičnih vprašaW uresničevanja resolucije o osnovah skupne politike ekonomskega in social^ ga razvoja Jugoslavije v letu 1975, ki jo je sekretariat predsedstva repubjj^, konference ZSMS poslal vsem osnovnim organizacijam in drugim orga'1'^, ZSM v republiki. Mladi železarji so bili na seji enotnega mnenja, da se z Vfw razpoložljivimi silami zavzamejo za čimprejšnjo gospodarsko stabilnost. Hjj govorili so se tudi, da na podlagi informacije izdelajo konkreten program ( : in nalog, s katerim bodo seznanili vse osnovne organizacije ZSMS v ZeleZa J. R ( V jeseniški občini bodo organizacije združenega dela trgovine podP1' vj-samoupravni sporazum 0 uvedbi novega delovnega časa v jeseniških nah in v trgovinah s spominki v Gozd-Martuljku, v Mojstrani in v Ki*aI,y' gori. Nov samoupravni sporazum, ki omogoča več prostega časa za d«Jav ^ trgovini, kjer so zaposlene večinoma žene, naj bi stopil v veljavo takoj, * bodo vse organizacije združenega dela podpisale. D- Brigada se je vrnila Po štirinajstdnevnem pohodu so se s Kozare, kjer so imeli svoj zadnji tabor, vrnili brigadirji, udeleženci pohoda AVNOJ 75. Več kot 150 fantov iti deklet iz Slovenije in drugih jugoslovanskih republik ter pripadnikov JLA je po prihodu v Ljubljano odšlo k spomeniku revolucije. Tam jih je sprejel in pozdravil predsednik slovenske mladine Ljubo Jasnič, Zatem so pobudniki položili verna hn»c° na spomenik revolucije in g'"0 narodnih herojev. ,,u$vj V dveh tednih so mladi in &j vjgjj starejši tovariši, ki so jih spremi na pohodu, prehodili in prevozu1 sto km dolgo pot, po kateri so n jj, v Jajce odposlanci slovenskeg ^ hrvatskega naroda. Na P()tl „\t obiskali tudi številne kraje, «n8n^j, narodnoosvobodilne borbe, in pravili več srečanj s prebivalci- Srednjeročni program V torek je bila na Jesenicah seja izvršnega sveta občinske skupščine, na kateri so razpravljali o predlogih konkretnega programa dela v zvezi z realizacijo usmerjanja družbenopolitične aktivnosti in uresničevanja ciljev družbenoekonomske politike. Na Jesenicah pripravljajo osnutek srednjeročnega programa razvoja občine do leta 1980 in do 30. oktobra naj bi o njem po temeljiti poprejšnji razpravi sklepali tudi vsi trije zbori skupščine občine Jesenice. Tako so med drugim vse krajevne skupnosti v občini že izpolnile anketo, na osnovi katere so dobili zelo konkretne predloge in stanje, prav tako so o svojih programih spregovorile tudi samoupravne interesne skupnosti ter drugi. Na Jesenicah so se tudi domenili, da bodo temeljito analizirali tudi Podatke gospodarjenja organizacij združenega dela s sedežem v občini 'n dislociranih enot, spremljali nadaljnja gibanja zaposlenosti v občini in v posameznih organizacijah združenega dela, odpravljali tudi nepravilnosti kot so posamezna, nezakonita izkoriščanja občasno zaposlenih skupin občanov, mesečno nadzorovali uvoz in izvoz ter imeli stalen nadzor nad gibanjem cen. Prav za-'adi stalnega nadzora nad cenami nameravajo v posameznih krajevnih skupnostih bodisi od posameznikov bodisi od potrošniških svetov dobivati mesečne podatke o cenah najosnovnejših živil. Z organizirano mrežo poročanja bodo ob letu lahko Primerjali stanje in ugotavljali nepravilnosti. Razpravljali so tudi ° aktivnosti tržne inšpekcije ter o cenah posameznih komunalnih del, ki so na Jesenicah nespremenjene že °d leta 1972 in najnižje v vsej Sloveniji. Na seji izvršnega sveta so odobrili tudi pomoč z dodatnimi sredstvi za novo delovno mesto pri Občinskem sodniku za prekrške in ugodno rešili Prošnjo za dotacijo Radiu Jesenice. Razpravljali in sklepali pa so tudi o določitvi strnjenih naselij v zvezi z odlokom o odlaganju in odvozu snieti in o nekaterih drugih vprašanjih. I). S. NA MOZdANCO (KONČNO) BOLJŠA CESTA - Po dobrih desetih »dolgih« dneh je cesta od Tupalič pri Preddvoru do višje ležeče hribovske vasice Možjance spet usposobljena za promet. Cesto je razrilo zadnje deževje, razen tega pa so promet ovirali še kupi navoženega gramoza, ki so precej dolgo čakali, da so jih razmetali in gramoz posuli. Možjanca je bila dobesedno odrezana od sveta! Vaščani pravijo, da tudi na novo posuti gramoz ni najprimernejši, saj ga utegne voda ob prvem večjem nalivu spet odnesti. Neurejena kanalizacija, podtalne vode in deževnica povzročajo Možjančanom zadnje čase precej preglavic. Najnevarnejša je voda, ki ob vsakem deževju prihrumi z Malega vrha, se razlije po vaški poti in nanaša na nižjeležeča polja kubik" materiala. Zadnje čase je sprožila tudi nekaj zemeljskih plazov, ki so uničili ali poškodovali precej obdelovalnih površin. Možjančani predlagajo ureditev kanalizacije, ki jo kaže speljati proti severu za cerkvijo. Na fotografiji na novo posut cestni odsek tik pred vstopom v naselje, (jk) — Foto: F. Perdan Praznovanje borcev Gorenjskega vojnega področja in 19. udarne brigade Srečka Kosovela na Poreznu 17. avgusta ob 11. uri Enota Komande Gorenjskega vojnega področja je bila formirana^ v Prvi polovici meseca avgusta 1944. .leta v Potoku pod Blegošem na Predlog komande štaba IX." korpusa, zaradi vse močnejše narodnoosvobodilne borbe na tem področju se je Pokazala potreba po teritorialni enoti, ki bi mobilizirala vse žive in Materialne sile za naše operativne ||note na celem področju Gorenjske. Kot teritorialna enota je Gorenjsko v°.)no področje tesno sodelovalo z vsetni operativnimi enotami, ki so se Pojavile kjerkoli na njenem opera-"vnem področju. Operativno ozemlje Komande Go-renjskega vojnega področja je obsegalo ozemlje vse od medvoških hri-P°v. Polhograjskih Dolomitov, cer-^Janskih planin, Porezna, Julijskih "•'P do trome je pri Ratečah, Kara-jOik in Kamniških planin. Zaradi "osežnosti nalog Komande Goreli j-Jk*Ka vojnega področja (KGVP) jako v vojaškem kot tudi političnem P()gledu smo formirali še naslednje *omande mest in partizanske straže: ^omando mesta Kranj s sedežem j, Kropi ali na obronkih Jelovice. \"Oniando mesta Škofje Loke s se-oc'žem v Mart in j vrhu ali v njegovi okolici, Komando mesta Bled s se-??ž?rn na Podjelu ali v okolici Bo-n,nJa, Komando mesta Radovljica sedežem Rodine-Smokuč ali v tem Okolju, Komando mesta Jesenice s sedežem Jeseniški-Javornrški rov t j*o iMavški rovt in okolica. Komando o^-sta Tržič s sedežem pri Ani nad •nestom, partizanska straža Kranj-a gora s sedežem v Srednjem vrhu, *k (->>'■« .-» M-(HV,l-|ll V . JI Vlili Ji m »■••«■«, traža Ziri s sedežem v neposredni °kolici Zirov. S tako organizacijo je Komanda gorenjskega V P laže reševala svoje aloge jn nai()ge višje komande IX. k°rPusa. Borci pa tudi kader enot f-ornande GVP so se rekrutirali po jVeh krajih Slovenije. Nekaj pa je tudi borcev druge narodnosti; j oov, Hrvatov. Zaradi vloge, ki jo |e ta vojaška enota imela se je že pri .°rrniranju in pozneje vedno posveta velika skrb pridobivanju novih °rcev, somišljenikov ter njihovi ('aVesti ter pripadnosti narodnoosvobodilnemu boju. Že od vsega za-,etka je bilo zelo pomembno, da smo °Polnjevali borbene enote s pro-||()Voljci( preverjenimi in predanimi uJudmi. Komanda GVP se je od svoje v?tanovitve pa do konca 1944. raz-IH* v močno vojaško in inobiliza-'Jsko enoto na Gorenjskem. Za kor-jj ne enote je komanda O V P vedla velike preskrbovalne akcije s področja Škofje Loke, Kranja, Stra-žišča. Krope in bohinjske doline, pri katerih je bil dosežen velik učinek v vojaško borbenem pogledu. Z Jesenic in Bleda ter prek Bohinja so se pod zaščito in dobrimi organizacijskimi pripravami vrstile neprekinjeno kolone natovorjenih civilistov z živili in živino za naše ustanove, bolnice in borbene enote v zimi 1944/45. Prav ta zima je bila najhujša za našo narodnoosvobodilno borbo, toda z dobro organizacijo, političnim delom ter aktivnostjo enot Gorenjskega VP so se premagali vsi napori. Področje ni delovalo le v vojaškem pogledu, ampak tudi v vsestranskem sodelovanju s političnimi organizacijami še posebno z Oblastnim komitejem za Gorenjsko ter s pokrajinskim odborom O K, ki se je zadrževal pri Ocvirku v neposredni bližini Komande področja. S skupnimi napori in akcijami se je postopoma oblikovala in utrjevala ljudska oblast na Gorenjskem, Dokazali smo, da more biti ljudstvo in vojska nedeljivo telo, prekaljeno v revoluciji in štiriletni borbi. Zadnja sovražna ofenziva leta 194") je zajela Primorsko in Gorenjsko. Ciljem umikajočega sovražnika je bil uničiti narodnoosvobodilno gibanje in njene vojaške enote na teh področjih. Tudi takrat je GVP v tesnem sodelovanju vseh vojaških enot in političnih enot zmagoslavno opravilo svoje poslanstvo. Pohod prek Črnega Vrha, Porezna, Soriške planine, Bohinjskega Rovta je enota taktično izpeljala. Izgube so bile velike, saj smo v borbi na obronkih Porezna izgubili res dragocene ljudi, med njimi tudi namestnika komandanta Komande GVP Andreja Zvana-Borisa. Rojen 21. novembra 1915 v Gorjah pri Bledu v delavski družini, delavec v jeseniški Železarni, komunist od leta 1930. Sodeloval je v raznih delavskih akcijah za pravice delovnega človeka. Bil je vedno solidaren do sočloveka, posebnost njegovega značaja skromnost in izredna priljubljenost pri delavcih in prebivalcih G o rij in okolice. V partizane je odšel L avgusta 1941 v prvo četo, ki se je takrat ustanovila na Pokljuki. Od vsega začetka je bil zelo hraber borec. Postal je vodnik voda, njegovi borci so ga cenili in mu zaupali. Kasneje je bil imenovan za komandanta Gor-janske čete. Boril se je skoraj po vsej Gorenjski. Izvedel je več zelo drznih akcij, od katerih navajam le nekatere: v zimi leta IUII/J2. ko je Gorjanska četa bila zelo težke boje na Pokljuki v več kot dva metra globokem snegu, se je Boris sam znašel obkoljen z Nemci na planini Lipanci ha višini 1600 do 2000 metrov. S svojim mitraljezom je pobil več Nemcev in se z drznim prebojem rešil iz obroča. Na cesti, ki pelje z Bleda v Gorje čez Poljane na Jesenice, je z dvema tovarišema napadel v neposredni bližini žandarmarije nemške avtomobile z državnim komisarjem za izseljevanje ter ubil komisarja in njegovega spremljevalca. Udeležil se je tudi napada na nemško patruljo na Vaklu, v katerem je bila patrulja j)opolnoma uničena in je bil ubit tudi komandir posadke. V letu 1942 je postal komandant bataljona pod Stolom, potem namestnik komandanta Gorenjskega odreda in končno namestnik komandanta Komande Gorenjskega vojnega področja. Po vojni je bil odlikovan z redom narodnega heroja Jugoslavije. Priznanje za njegovo veliko delo v ljudski revoluciji slovenskega naroda od 1941 do 1945. Gorenjsko vojno področje je pod poveljstvom Albina Drolca-Krtine, ki je bil komandant od ustanovitve Gorenjskega vojnega področja do osvoboditve, uspešno reševalo in opravljalo vse dane naloge, ki jih je predenj postavil štab IX. korpusa ali pa Oblastni komite za Gorenjsko. Tudi pohod s Črnega vrha prek Porezna skupaj z 19. brigado Srečka Kosovela je Področje na čelu z Albinom Drolcem-Krtino kljub [nemoči sovražnika uspešno izvedel in se uspešno uprl neenakemu, bolje opremljenemu sovražniku. Sovražnik je pripravljal veliko ofenzivo na gorenjskem in cerkljanskem območju, v drugem delu pa Trnovski gozd, dolino med Lokvami in Banjiško planoto. Vedeti je treba, da se je takrat glavnina IX. korpusa zadrževala na Gorenjskem zaradi kombiniranega napada na domobransko postojanko Križ. Ta prisotnost glavnine IX. korpusa na Gorenjskem sovražniku ni ostala prikrita, zato je bila tudi sovražnikova koncentracija žive sile in vojaške tehnike na tem teritoriju IX. korpusa zelo močna. Kakšen pomen je sovražnik pripisoval ofenzivi, kaže tudi dejstvo, da je prevzel priprave in vojaške operacije tudi osebno vodil višji SS in policijski vodja 18. vojaškega okrožja Krvin Rosener. JANKO URBANC (Se bo nadaljevalo) Vzgojnoizobraževalni zavod Jesenice Jesenice, Tomšičeva 5 razpisuje prosta delovna mesta v svojih TOZD: TOZD OSNOVNA ŠOLA KRANJSKA GORA: — učiteljice gospodinjstva za nedoločen čas s polovično zaposlitvijo s poukom in strokovnim vodenjem šolske kuhinje do polne zaposlitve. Pogoj: PRU; — učitelja tehničnega . in likovnega pouka za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Pogoj: PRU; — knjižničarja za^^nedoločen čas s polovično zaposlitvijo. Pogoj: TOZD OSNOVNA ŠOLA MOJSTRANA: — učitelja matematike in fizike za nedoločen čas s polovično zaposlitvijo. Pogoi: RRU ali P; — učitelja v oddelku podaljšanega bivanja za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Pogoj: PRU, U aliVZG; TOZD OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VORANC, JESENICE: — učitelja matematike in fizike za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Pogoj: PRU ali P; — učitelja glasbenega pouka za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Pogoj: PRU ali P; / — učitelja v oddelku podaljšanega bivanja za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Pogoj: U ali PRU; TOZD OSNOVNA ŠOLA TONE ČUFAR, JESENICE: — učitelja matematike in fizike za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Pogoj: PRU ali P; — učitelja biologije za določen čas za šolsko leto 1975/76 s polovično zaposlitvijo. Pogoj: PRU ali P; — učitelja v oddelku podaljšanega bivanja za določen čas za šolsko leto 1975/76 s polno zaposlitvijo. Pogoj: U s seminarjem MOM; — hišnika-kurjača za nedoločen čas s polno zaposlitvijo od 1. 9. 1975 dalje. Pogoj: kvalifikacija ključavničar ali elektrikar ali vodovodni instalater. Družinsko stanovanje vseljivo poleti 1976; TOZD OSNOVNA ŠOLA ŽIROVNICA (CELODNEVNA ŠOLA): — učitelja telesne vzgoje za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Pogoj: PRU ali P; — učitelja razrednega pouka za določen čas (za nadomeščanje učiteljice na porodniškem dopustu) s polno zaposlitvijo. Pogoj: U; TOZD POSEBNA OSNOVNA ŠOLA JESENICE: — učitelja tehnične vzgoje za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Pogoj: PRU; — defektologa-ortopedagoga za razredni pouk za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Pogoj: defektolog-ortopedagog; TOZD VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE: — treh vzgojiteljic za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Pogoj: vzgojiteljica. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD JESENICE, 64270 JESENICE, Tomšičeva št. 5, p. p. 4. Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno. OBVESTILO Obveščamo lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju skupščine občine Tržič, da bodo priglasitve sodelovanja v gozdni proizvodnji (sečnja, gozdnogo-jitvena dela itd.) za proizvodno leto 1976 po naslednjem razporedu: v ponedeljek, 11. avgusta 1975, od 7. do 13. ure v Podljubelju v prostorih restavracije Živila v petek, 1 5. avgusta 1975, od 7. do 13. ure v pisarni TOZD Gozdarstva Tržič v ponedeljek, 18. avgusta 1975, od 7. do 13. ure v pisarni TOZD Gozdarstva Tržič. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Obrat za kooperacijo gozdarstva Organizacijska enota Tržič Trosilec umetnih gnojil s kapaciteto 2000 in 30001 ALPETOUR ALPETOUR Škofja Loka TOZD Creina Kmetijska mehanizacija Kranj proizvaja: Deponator za dognojevanje pod zemljo za vinograde in sadovnjake, priključek na trosilec s kapaciteto 4(X) l. cisterne za gnojevko z vakum črpalkami (1000 1, 1700 1, 2200 1, 3000 1, 5000 1) cisterne za gnojevko s polžastimi črpalkami (1700 i, 2200 1, 27001) trosilce umetnih gnojil — Vicon (400 1, 500 1, 2000 1, 3000 1) deponatorje mešalce-miksarje za gnojevko hlevsko opremo-stojišča in rešetke Svet krajevne skupnosti Preddvor na podlagi 75. člena Statuta krajevne skupnosti razpisuje prosto delovno mesto tajnika krajevne skupnosti Kandidati naj bodo vešči pisarniškega in blagajniškega poslovanja. Delo je honorarno za nedoločen čas. Pismene ponudbe je treba poslati do 31. avgusta 1975 svetu krajevne skupnosti Preddvor. DO »VARNOST« LJUBLJANA TOZD Varovanje premoženja Kranj, Koroška 17 objavlja prosta delovna mesta varnostnikov na območju Kamne Gorice in v Lescah. Kandidati morajo imeti dokončano ali nedokončano osnovno šolo, odsluženi vojaški rok in da so moralno-politično neoporečni. Pismene ponudbe sprejemamo do 25. avgusta 1975 s potrdilom o nekaznovanju na naslov VARNOST Ljubljana, TOZD Varovanje premoženja, Kranj, Koroška 17. KOVINOTEHNA EXPORT - IMPORT blagovnica FUŽINAR Jesenice Se NAJCENEJE BOSTE KUPILI V ČASU GORENJSKEGA SEJMA V ■HMHi MHIii.....I WlllllllIMIII iWII>il i II11 MIHI Milili KRANJU OD 8. DO 18. AVGUSTA UGODNI SEJEMSKI POPUSTI BREZPLAČNA DOSTAVA MOŽEN NAKUP Zavarovalnica SAVA PE Kranj prodaja naslednja rabljena osnovna sredstva: 1. leseno barako z opečno kritino v izmeri ca. 3 x 6 m v Radovljici ob hiši Kranjska cesta 19, začetna cena 2000 d'n; 2. ca. 500 kosov rabljene strešne opeke kikinda v Radovljici, Kranjska c. 19, začetna cena 1000 din; 3. pisalni stroj TOPS, začetna cena 500 din; pisalni stroj OLIVETI — električni, začetna cena 1000 din; 4. računski stroj ODVEL, začetna cena 500 din; računski stroj OLIVETI — Zagreb, začetna cena 400 din; računski stroj CITIZEN, začetna cena 300 din; računski stroj (mlinček) Zagreb začetna cena 400 din. Predmeti pod točko 3. in 4. so na PE v Kranju, Oldhamska o. 2, kjer je možen ogled vsak dan od 9. do 12. ure. Prodaja bo v petek, 5. septembra, ob 12. uri v PE v Kranju. Interesenti morajo pred začetkom prodaje položiti 10% denarne varščine od začetne cene. Ponudbe sprejema v zaprti pismeni vložnici splošni sektor PE v 15 dneh po objavi. STANOVANJSKO PODJETJE RADOVLJICA razpisuje prosto delovno mesto referenta splošnega sektorja Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev in pogojev določenih s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu imeti — višjo izobrazbo upravne, ekonomske ali organizacijske smeri oziroma srednješolsko izobrazbo z daljšo prakso na podobnih delovnih mestih. Nastop dela je mogoč takoj. Pismene ponudbe je treba poslati na Stanovanjsko podjetje Radovljica, Cankarjeva ulica 27. Odbor za medsebojna razmerja pri osnovni doli Lucijana Seljaka Kranj ponovno razpisuje za nedoločen čas prosta delovna mesta na centralni šoli: 1. učitelja matematike — P ali PRU 2. učitelja v PB -PRU ali U 3. snažilke Kandidati naj oddajo vloge odboru za medsebojna razmerja pri osnovni šoli Lucijan Seljak. 1 Osnovna šola DAVORINA JENKA Cerklje na Gorenjskem razpisuje naslednja delovna mesta: dveh učiteljev za razredni pouk» U ali PRU učitelja za MA-FI ali FI-TEH. p. Prijave sprejema tajništvo 15 dni po objavi. Svet delovne skupnos*1 osnovne šole Matije Valjavca Preddvor razpisuje prosto delovno mesto učitelja slovenskega jezika — nemškega jezika PU ali P za nedoločen čas. perlit za izolacijske omete in betone Dobra toplotna izolacija hiše občutno zmanjša stroške ogrevanja. Če se pripravljajte na gradnjo, vam priporočamo, da se odločite za fasado iz perlit-ometa. Imeli boste večkraten prihranek. Zidovi so lahko tanjši. Grelna telesa (radiatorji, peč) so lahko manjša, pa tudi poraba goriva za ogrevanje bo precej nižja kot v hišah, ki niso toplotno izolirane. Janko Brane, Slavko Smolej RMIKA ljubljana, kamniška 25 tofinopei SOVODENJ Pred poldrugim desetletjem je bilo v Sovodnju v zgornjem koncu Poljanske doline ustanovljeno podjetje za predelavo plastičnih mas, eno prvih te vrste pri nas. Z vztrajnim delom predvsem pa z dobro kvaliteto smo si pridobili renome in priznanje potrošnikov plastičnih mas. Naši izdelki iz vakuumi rane in varjene plastike imajo vsestransko uporabnost, tako za industrijsko kot za široko potrošnjo. Obiščite nas na XXV. jubilejnem mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju °d 8. do 18. avgusta 1975. Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe lzdelke,ki so primerni tudi za darilo! albume za značke vseh vrst (male, velike) albume za slike in razglednice albume za vizitke albume za kovance (za numizmatike) albume za kasete albume za znamke torhice za kasete mape ivo, reklam, agent itd. Vse izdelke lahko kupite po ugodni ceni na sejmu, ali pa jih naročite (po povzetju) na naš naslov Termopol S o vodenj p. 64225 Sovodenj V galeriji mestne hiše v Kranju so v petek, 1. avgusta, odprli spominsko retrospektivno razstavo Janka Branca in Slavka Smoleja. JANKO BRANC, EFIAP (12. 2. 1902-19. 9. 1963), Kranjskogorčan, dijak kranjske gimnazije, diplomant ljubljanske Univerze (matematika, fizika), docent za višjo matematiko na tehniški fakulteti v Ljubljani, je pričel fotografirati v začetku tridesetih let. Kot fizik, pronicljiv in venomer iščoč analitik se je spočetka lotil znanstvene fotografije, vezane na svoje poklicno delo. Pri tem je kot subtilen opazovalec in čuteč estet zaznal velike možnosti fotografije kot izraznega sredstva. Značilnosti osebnega stila Janka Branca so po formalni plati odlično podajanje svetlobe in sence ob uporabi optičnih mehčal, po vsebinski plati pa za tisto dobo in takratno slovensko fotografijo značilna, v rodno grudo zazrta, nekoliko romantična, a na nov način podana slovenska zemlja, s človekom, ki jo obdeluje, s skrbmi, ki ga tarejo, z veseljem, ki ga oplaja". Žal nam še niso na voljo točnejši podatki o njegovi obsežni razstavni dejavnosti. Z gotovostjo pa trdimo, da je bil Janko Brane eden velikih mojstrov »zlate dobe« slovenske fotografije. Prav tako pomembno je Brančevo publicistično in raziskovalno delo predvsem v zvezi z odkrivanjem zapuščine izumitelja fotografije na steklo Janeza Puharja. Ob iskanju podatkov za prikaz njegovega dela in življenja je pregledal vrsto arhivov in knjižnic pa tudi prenekatere kranjske in kamniške hiše ter tako zbral dragoceno gradivo o tem velikem Slovencu. SLAVKO SMOLEJ, EFIAP (29. 4. 1909-14. 2. 1961), Jeseničan, elektrotehnik, vzgojitelj mladih jeseniških metalurgov, predvsem pa fotograf — planinec je pričel fotografirati v zgodnji mladosti, razstavljati pa v začetku tridesetih let. Bil je gornik, ki se je za vse čase zapisal med pesnike naših gora. Njegove planinske slike pomenijo enega vrhov te zvrsti fotografije. Zaradi zrahljanega zdravja se mu je svet gora prekmalu zaprl — našel pa je nov svet v svoji železarni, svet žare-čega jekla, svet oznojenih lic, svet žuljavih rok jeseniškega železarja. Njegov »Plavžar« bo ostal za vselej eno anjpomembnejših del naše fotografije. • Osnovna značilnost Smolejeve fotografije je po eni strani izredno poznavanje tehnike, po drugi pa tenkočuten pristop in dognanost v izvedbi. Izjemen je v kompoziciji. Trajno mesto v zgodovini naše fotografije si je Smolej zaslužil tudi z neumorno raziskovalno vnemo pri zbiranju slikovnega materiala za zgodovino slovenskega železarstva v tehničnem muzeju na Jesenicah. Omeniti moramo tudi Smolejevo prizadevanje pri načrtnem iskanju fotografskega dokumentarnega gradiva o strahotah okupatorjevega delovanja na Gorenjskem in Koroškem. Sintezo Smolejevega fotografskega in publicističnega delovanja pomeni njegova fotomonografija »Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi«, ki jo je izdal leta 1955. Janez Marenčič Ptujska kulturna srečanja V avgustu in septembru se bodo v Ptuju zvrstila že tretja ptujska kulturna srečanja. Organizator teh srečanj je temeljna kulturna skupnost v Ptuju. Kreditna banka Maribor s podružnico v Ptuju pa financira levji delež teh prireditev, saj bo prispevala v ta namen 90.000 din. Letošnji program ptujskih kulturnih srečanj obsega kar 19 kulturnih prireditev. V avgustu bo kulturno-umetniško društvo Njegoš iz Cetinja priredilo večer črnogorske in druge jugoslovanske folklore. Sledila bo velika domača folklorna revija v Markovcih pri Ptuju. Poleg slikarske razstave akademskega 'slikarja Marijana Remca bo še klavirski recital bolgarskega pianista Antona Dikova ter koncert popularnih dunajskih pojočih dečkov. Zadnje tri dni v avgustu pa bo številne obiskovalce zabaval že tradicionalni VII. ptujski festival domače glasbe. V septembru pa velja omeniti večer hrvatske in jugoslovanske folklore, ki ga bo izvedel folklorni ansambel Lado iz Zagreba. Zvrstilo se bo tudi več razstav. Med njimi je še posebej zanimiva razstava slikarske kolonije Poetovia in letošnji začetek dela te kolonije na Borlu. V tem mesecu bo še teden jugoslovanskega filma, gostovalo bo Prešernovo gledališče iz Kranja ter Komedija iz Zagreba. Višek umetniškega užitka pa bo prav gotovo nudil večer z altistko Marijo Bitenc-Samčevo, basistom Ladkom Korošcem in nia-nistom Andrejem Jarcem kakor tudi gostovanje japonskega gledališča No-theatre. Te dni je izšel, sicer z dveletno zamudo, tudi Ptujski zbornik. Pravkar pa je v tisku Monografija Ptuja z okolico v colorju, ki obsega na 60 straneh nekaj čez 100 slik in 40 strani besedila. S tako pestrim kulturnim programom povezujejo Ptujčani bogato kulturno tradicijo Ptuja z vedno večjimi potrebami po kulturnih storitvah našega delovnega človeka v samoupravni družbi. -ma- Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE K RAN J Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Razstava tržiških slikarjev - ama terjev Med prireditvami, ki se bodo zvrstile ob praznovanju tržiškega občinskega praznika, je tudi že tradicionalna razstava del tržiških slikarjev amaterjev, ki jo bodo drevi odprli v paviljonu NOB. Razstava naj prikaže vsakoletna likovna prizadevanja, odkriva in predstavi nove ustvarjalce in ugotavlja napredek sicer že znanih avtorjev. Letos razstavlja trinajst slikarjev, ki so pripravili prek 40 del. Štirje slikarji se tokrat prvič predstavljajo. Nekaterim se sicer tu in tam še pozna pomanjkanje likovnega šolanja oziroma mentorstva, vendar je videti obilo zdravega hotenja ustvariti nekaj lepega, pa tudi precej je zanimanja za nove načine likovnega izražanja, iskanja novih možnosti in poizkušanja v novih tehnikah. Tržiški samorastniki se nam predstavljajo z zelo različnimi deli: nekateri se ukvarjajo s slikanjem pokrajine in tihožitja, drugi s portreti; nekatere zanima cvetje in rastlinski svet, drugi iščejo svojim delom svojsko vsebino in obliko. Večinoma slikajo oljne podobe, lotili so se pa tudi grafike, akvarela, kolaža in op-arta. Vsekakor ima likovna dejavnost naših delovnih ljudi svoje pomembno kulturno poslanstvo in priča o ustvarjalnih prizadevanjih, ki so vredna naše pozornosti. Razstava bo odprta od 8. avgusta do 2. septembra. V petek, 8. avgusta, ob 18. uri bo ob otvoritvi koncert tržiškega okteta, ki ga vodi Franci Sarabon. S. R. Na Gorenjskem sejmu v Kranju razstavlja in prodaja svoje izdelke Znižane cene do 60 % GORENJSKA OBLAČILA m KRANJ m Ugoden nakup ženskih oblek, plašče v, kostimov in kril. Vlado Uršič V ponedeljek smo ga videli na televizijskih zaslonih, poslušali smo njegovega Vilčnika v drami Lacko in Krefli, v torek pa Vlada Uršiča ni bilo več. Odšel je nepričakovano, sredi načrtov, poklicnih, družinskih in »teatrskih,« star komaj 36 let. Predvsem gledaliških, saj so mu odrske deske in igra že dvajset let pomenile prosti čas, konjiček in umetniško ustvarjanje. Okužen je bil z njimi in radodarno je skupaj z ženo Bibo in z vso gledališko skupino Prešernovega gledališča v Kranju oplajal in prenašal dramsko besedo med gledalce in delil klice velike ljubezni do gledališča med mlajše rodove amaterskih igralcev. Skoraj ni bilo dela na odru Prešernovega gledališča, v katerem ne bi nastopil. Predanost odru ter zavidanja vredne interpretatorske sposobnosti so mu leta 1973 prinesle Linhartovo plaketo, ki jo za najvišje amaterske igralske dosežke podeljuje jugoslovansko združenje Zveze kulturno prosvetnih organizacij. Podatki, ki so ostali v njegovem dnevniku, so nam razkrili, da je nastopil v več kot 50 glavnih in stranskih vlogah in »dal skozi« več kot 700 predstav ter jim posvetil več tisoč ur prostega časa. Debitiral je z vlogo Gabra v Divjem lovcu, potem je nastopil kot Sreča v delu Gozd, kot Scapin v Scapinovih zvijačah, Pomet v Dundu Maroje, Martin v Razvalini življenja, kot Trotter v Mišnici, kot župnik v Hlapcih, kot Ma-cafur v Dveh bregovih, Grozd v delu Za narodov blagor, Wolf v Ukani, Pat v Talcu, Zupan v Pohujšanju v dolini šentflorjanski in še številnih drugih večjih in manjših vlogah. Redno je sodeloval v otroških predstavah ob novoletni jelki, v zadnjem času pa je začel režirati tudi na podeželskih odrih. Pod njegovim vodstvom so v pretekli sezoni igralci z Visokega dokaj uspešno predstavili Nušiče-vo komedijo Žalujoči ostali. Letošnjo gledališko sezono bi Vlado Uršič z glavno vlogo v drami Meteor, ki jo je napisal švicarski dramatik Friedrich Durrenmatt, z vlogo Nobelovega nagrajenca Schwitterja praznoval 20-letnico neprekinjenega dela v gledališču. Toda Vlada Uršiča ni več. Za njim bo ostala vrzel, ki jo bodo občutili v gledališki skupini in gledalci, ljubitelji njegove igre in besede. Brez zanesenjakov, kakršen je bil Vlado, zaljubljenih v kulise in kostume, v napetost, ki prevzame dvorano, ko zastor drsi narazen, še-tako dobre ideje režiserja, še tako dobri dramski teksti in komedije, ne morejo postati resničnost. Petek, 8. avgusta 1975 Beda ruši domačijo Zadnji sončni žarki zahajajočega sonca so se lovili v krošnjah najvišjih smrek in blesteče zelenili gozdiček na hribu, ki kot eden izmed mnogih čepi pod Belščico v Karavankah. Zadnji topel pozdrav je veljal tudi visokogorskim kmetijam, streham domačij, ki so posejane tod okoli. Bežen pogled iz Pristave v Javorniških Rovtih na svet hriba nad njimi in ni bilo moč zgrešiti. Pogled je bil zgovoren, streha domačije, kamor mi je bil namenjen korak, je v zatonu sonca pokazala vse svoje nebogljene obrise. Če/ nekaj časa sem se začela počasi vzpenjati prek zelenega polja in travnika in prišla na njihovo dvorišče . . . Čeprav mi je bila usoda Mihelno-vih prikazana nekaj ur poprej i/, najmanj desetih pogovorov, zelo nasprotujočih si mnenj in domnev, ki so prav vse izhajale iz neprestanega ugibanja., kdo je kriv in kdo ni kriv tako strahotne bede in revščine, me je prvi pogled presenetil, nji je poznejši pogovor razblinil vse tiste misli, ki so drugot nega pomena. Nikar mi ne očitajte preobčutljivosti, nikar mi ne pravite, sami so krivi, lahko bi si pomagali; nikar tega, ker si sami sploh ne morejo pomagati; in prositn vas. ljudje, vsaj enkrat odvrzite kamen, ki ^a navadno niečete tistim.-ki se ne znajo braniti in uhraniti. Tisti kamen, ki se mu drugače pravi tudi zaničevan je, odvrne an je, skomigan je z rameni ob njihovi bedi. oh vsakodnevni borbi samo za to, da bodo enkrat na dan jedli. In še preden zakorakam na njihovo dvorišče, še preden obotavljajoče stopim čez hišni prag, lili dovolite, da si iz spomina iztrgam prizor, ki je dobil svojo pravo obliko šele sedaj, po mojem nedavnem obisku pri Tavčarjevih ali Mihelnovih v -Javorniških Rovi ih. Čakalnica v jeseniški bolnici. Številni bolniki si žele priti čimprej na vrsto. Čakam nekaj ur, nekaj brezkončnih ur in si krajšam čas s sedenjem, vstajanjem, sprehajanjem, branjem, razmišljanjem. Vsi smo nestrpni, vsi nemirni, vsi, če že hočete, strahotno nervozni. Po prvih dveh urah se mi moški štiridesetih let, preozkega in prekratkega suknjiča, a močnega in žilavega" telesa, zdi zaspan in utrujen, kajti v kotu se niti ne premakne. Po nadaljnjih štirih urah je v enaki drži, nespremenjen še vedno tam, miren in do konca potrpežljiv. Zadnji bolnik že odhaja iz ordinacije, on pa še vedno čaka. Nič ne vpraša, nič ne sitnari, mirno sedi... In potem pride nekdo, vprašam ga, kaj pa tale, a samo zamahne /. roko in zaničljivo zamrmra: »Pijan je, dedec!« In za njim pride sestra v belem, se ustavi pred moškim odsotnega pogleda, ga prime pod roko in se neznansko začudi: »Kaj pa vendarle čakate, povejte Tavčar, da ste tu. Sleci te si suknjič in pojdite /. menoj na toplo juhico, gotovo ste lačni, ko ste pa tako dolgo čakali in tako od daleč prišli .. .« Sočutje, ki ga je tedaj izkazala do njega bolniška sestra v jeseniški bolnici, je bil tudi edini občutek v mojih mislih in besedah na obisku pri Mihelnovih ... Mimo podrtega kozolca stopim na ozko dvorišče pred napol podilo bajto z. ozkimi okenci, z že zdavnaj odpadlim ometom., s streho, ki je ponekod že ni. nekje pa se je nevarno nagnila. Bosi deklici svetlih las mencata perilo v Škafu iti si1 oh pasjem lajcžu spiva presenečeni), nato pa skrajno nezaupljivo obrneta vame, popustiti) pranje in se korak umakneta. Neprijetno mi jv. saj me svetle oči starejše opazujejo sovražno, sploh ne več presenečeno. . . »Lahko malo vode'.'. 1'okažem n.i studence pred hišo, starejša m■ kot blisk obrne in zakhčečez prag: -Mn-mi, ali lahko gospa malo vode.'.. Ko dobi mrmrajoč odgovor, se mi široko nasmehni", da, seveda lahko, gre celo z. menoj do vode in se mi še vedno smehlja — nekomu je lahko nekaj dala, nekdo jo je nekaj prosil! "Kar dajte, še. če hočete,« mi ponuia dekle v. raztrgani obleki, mlajša pa se že oklepa mame, ki \> -topila če/, prag. »LAHKO KUPIM KOŠČKK MESA?« »K vam sem prišla, k vam,« in že je drobna in predrobna, v črno oblečena postava poleg mene, obrača se gor k meni, smehlja se, čuti, da prihaja od mene neka ali nekakšna pomoč, roke ji drhtijo, bega za mojimi odmikajočimi očmi, umaknem korak, a tudi ona gre naprej, poleg mene, tik poleg mene mora biti. Prek praga se opoteče Tavčar, nerazumljivo mrmra in kaže na streho. Z »hod no tiho« ga žena nestrpno miri in čaka name. »Jaz sem, veste, od. . .« negotove rldcM*t I isočakov Korak za korakom se pomikamo navzdol, /a mano gredo. Nekaj jurjev dam Tončki, za morje, da mi bo pisala. Mami, ki ob Tončk I m> ril očitajočem pogledu shrani denar, napišem svoj naslov, a ga poda Ivanki, naj ga prebere, (V bi se vsaj malo znašli, (i ljudje, pomislim, če bi lahko prebrali napise it vratih, morda bi /e kdaj prej potrkali na prava. . . Tam gori na hribu stoje, štiri negibne postavi' in zro /a mano, ko odhajam v dolino, po pomoč. Obljubila sem, da se vrnem in zares upam, tla se povrnem polnih rok /alrtinih in pred zimo uresničljivih obljub, ki bodo prinesle vsaj nekaj veselja V to nesrečno siromašno domačijo. '» .»mL , SeifH Motorna kolesa — Tomos — automatic IMT — automatic 3 — 14 TLS colibri Motorna kolesa iz uvoza — jawa 8 % znižanje cen proizvodov TOMOS ROG 2 % znižanje cen pri osebnih vozilih, žag alpina in konfekcije TOPER na XXV. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju od 8. do 18. avgusta 1975. Dvokolesa — Rog otroška kolesa Žage Alpina Športna oblačila TOPER Slovenija avto Cl M O S ZASTAVA gat Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis z n.sol.o. enota Agromehanika Kranj, Cesta JLA 2/1 telefon 2.1-1K"). 24-778 Kmetovalci! Obveščamo vas, da boste v okviru gorenjskega sejma v Kranju od 8. do 18. avgusta lahko kupili vse priključke in traktorje našega prodajnega programa s posebnim sejemskim popustom. Posebej opozarjamo na naslednje priključke in traktorje: - samonakladalnc prikoliee 15, 17 in 22 kub. m - traktorje DEUTZ 42 KM - traktorje URSUS 35 in 42 KM - traktorje TOMO VINKO VIČ s priključki - obračalnike sena FAVORIT, MARATON itd. - škropilnico v desetih izvedbah - razne druge priključke kot so plugi, brane, kultivatorji itd« Možen je tudi kredit. Popust za priključke je od 1 do 5 %9 traktorje pa do 1 %. Popust velja za plačilo v gotovini, Vse več privržencev konjeniškega športa Gorenjci konjskega športa, to lahko rečemo povsem mirno, ne poznamo posebno dobro. No, saj ga pravzaprav niti ne moremo poznati. Pa nismo prav nič sami, krivi. Edini hipodrom, ki ga premoremo, je v Komendi, v kamniški občini. S tem pa še nikakor ni rečeno, da tega športa nimamo radi. O tem nas je prepričala nedelja, 3. avgusta. Kar dve veliki konjeniški prireditvi sta bili v Sloveniji. In obe sta bili dobro obiskani. Nastop v Lipici je prek televizijskih zaslonov spremljalo več tisoč ljubiteljev konjskega športa, na samem prizorišču pa se je zbralo še nekaj sto obiskovalcev, domačinov od blizu in daleč, ter petičnih gostov in turistov iz tujine. Čeprav na videz nekoliko v senci pa je tudi prireditev v Komendi nadvse uspela. Morda je bila za nekatere celo privlačnejša, za večino pa zagotovo mnogo prisrčnejša od one v svetovno znani Lipici. Zanimanje za komend-ske konjske dirke je bilo neverjetno. Prireditelji so nam sporočili, da si je nastop v Komendi ogledalo precej prek 5000 obiskovalcev. Konjeniški klub Komenda je v nedeljo slovesno proslavil 20-letnico obstoja. Proslavil je dve desetletji uspešnega dela. Nemalo zaslug za vse to ima »naš« Janko Juhant, ki je vsa leta predsednik kluba, so mi zatrdili prireditelji konjskih dirk v Komendi. Če pa spregovorimo o komendskem konjeniškem klubu v zadnjem obdobju, je brez dvoma potrebno pripomniti, da je v njem zavel še boljši, nov, svež veter. Predvsem novi podpredsednik Lojze Lah prihaja na dan vedno z novimi in novimi zamislimi. Posebno razveseljiva je nova politika kluba, to namreč, da Konfendčani kupijo čimveč svojih konj. Štiri so dobili prav pred kratkim. Tako imajo sedaj člani konjeniškega kluba na voljo deset konj, ki so zaradi svoje kvalitete ob vsakem času sposobni nastopiti na katerikoli dirki, že v bližnji prihodnosti pa jih bo na voljo še nekaj več. »Konjenike« trenutno najbolj tare prostorska stiska. Nimajo namreč prostorov, strehe, pod katero bi lahko spravili svoje »živalice«. Kljub mnogim prizadevanjem, mnogim prošnjam, jim še ni uspelo najti ustrezne rešitve. Pred nedavnim so prizadevni športni delavci v Komendi ob hipodromu uredili ograjo, v načrtu pa imajo še dokončno, ureditev steze. To bo potrebno prilagoditi meram, ki bodo ustrezale vsem predpisom mednarodne organizacije za konjeniški šport. Na tako pripravljenem hipodromu bo potem mogoče prirejati tudi dirke za republiško in državno prvenstvo. Nedeljska prireditev, tradicionalne konjske dirke, v Komendi se je začela z veliko povorko nastopajočih in narodnih noš po komendskih ulicah. Pogled na pisano kolono je bil zares čudovit. Sprevod je ob prihodu na hipodrom navdušeno pozdravilo več tisoč obiskovalcev. Nastopajoče in prisotne na konjskih dirkah je v imenu pokrovitelja, skupščine občine Kamnik, prvi pozdravil njen predsednik Franc Svetel. Tekmovalcem je zaželel čimveč uspehov, gledalcem čimveč športnega užitka, članom konjeniškega, kluba Komenda pa je čestital ob jubileju. Na nedeljskem tekmovanju je v sedmih tekmovalnih disciplinah nastopilo sedemintrideset konj. Konkurenca je bila povsod izredno ostra. V handicapu za štiriletne in starejše kasače, v dirki najhitrejših konj v Sloveniji so, denimo, sodelovali tudi trije kasači, ki bodo zastopali našo republiko na bližnjem jugoslovanskem kasaškem derbiju, ki bo v nedeljo, 10. avgusta, v Pančevu. To so Kima, Findma in Labizona. Kot posebno popestritev komend-skih dirk vsekakor velja omeniti tekmovanje v dvovprežni vožnji za kmečke delovne konje. Voznik in so-voznica sta morala biti obvezno oblečena v narodno nošo. V hudi konkurenci je zanesljivo zmagal domačin Prane Dimic. Edina predstavnica »nežnega spola«, ki je nastopila na nedeljskih dirkah, je bila Jožica Vavpotič. Zares dobro se je izkazala, pridobila si je simpatije številnih obiskovalcev, vendar pa se jo je nazadnje žal držala neverjetna smola. Sele na ciljni ravnini ji je za las ušlo prvo mesto. In kdo je bil najstarejši voznik na nedeljski dirki. To je bil Ludvik Slavič. 73 let jih že šteje možak, a leta ga niso prav nič motila, da ne bi vseeno zasedel drugega mesta v dirki, kjer so v dvovprežnem handicapu merili moči 3- do 12-letni kasači na 2200 metrov dolgi progi. Besedilo in slike: J. Govekar Rezultati: 1. dirka — mehanični handicap za dvoletne kasače, 1200 metrov: 1. Ladingo (U. Slabič — Ljutomer); 2. dirka — handicap za 8- do 12-letne kasače, 2000 metrov, temelj 1:38: 1. Poldek (F. JureS -Bunčani); dirka — handicap za 4-letne in starejše kasače, 1600 metrov, temelj 1:27: 1. Nimfa (Boljkovič — Maribor); 4. dirka — handicap za.')- do 12-letne kasače, 1H00 metrov, temelj 1:34: 1. Perfnca (F. JureS — Bunčani); 5. dirka — dvovprežna vožnja za kmečke delovne konje, svobodni handicap. 1500 metrov: 1. Franc Dimic (Komenda); 6. vožnja — dvovprežni handicap za .')- do 12-letne kasače, 2200 metrov, temelj 1:45: 1. Labizona-Kima (K. Hojs); 7. dirka — ravna galopska dirka, 700 rne-trov: 1. Magerus (M. KruAič — Ljubljana). V drugi dirki, handicapu za 3 do 12 letne kasače na 2000 metrov dolgi progi, je zmagal konj Poldek z voznikom Feliksom Jurešem iz Bunčanov. Že prva dirka, mehanični handicap za dvoletne kasače na progi dolgi 1200 metrov, je navdušila množico gledalcev. Najboljši je bil Ladingo (desno). Turistično društvo Stari vrh je v nedeljo na Grebljici pod Starim vrhom že četrtič zapored pripravilo zanimivo etnografsko turistično prireditev »dan oglarjev«. Obiskovalci, kijih ni bilo malo, so si na njej lahko ogledali prikaz pridobivanja oglja ter delo oglarjev: pripravljanje drv, urejanje prostora za kopo, pokrivanje ter kuhanje in razdiranje kope. Poleg tega so se lahko seznanili s koparskim orodjem, si ogledali oglarsko bajto ter slišali marsikatero zanimivost iz dela in življenja oglarjev. Prireditev je odlično povezoval študent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Jure Svoljšak. Obiskovalci so se na Grebljici lahko založili tudi z ogljem, obenem pa poskusili to in ono kulinarično posebnost s tega področja, (-jg) — Foto: J. Govekar nagradna križanka od r.scporsod za smeh 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 ■ 16 17 1 19 ■ 20 21 ■ 22 23 24 ■ 25 ■ 26 27 28 29 32 ■ 33 ■35 ■ 36 37 38 ■ 39 V 40 41 42 ■ 44 ■ 45 46 47 48 ■ 49 50 ■ 52 53 54 55 56 57 Vodoravno: 1. pravokotno prerezan papir različnega formata, tudi obrazec, vprašalnik, 5. skalna gmota, 9. konec- molitve, 13. druga beseda za opatinjo, 15. posmehljivo, prikrito norčevanje, 17. terenski delavec, 18. kdor kaj nosi; opornik, 19. avtomobilska oznaka za Kijeko, 20. kronist, pisec analov, 22. ameriška kratica za »vse v redu«, 23. industrijska in prehrambena poljščina, 25. agavi podobna rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi, aloa, 26. ime prve filmske zvezdnice, danske igralke Nielsen, 28. vzdevek družbenopolitičnega delavca, narodnega heroja Dura Pucarja, 30. utežna in votla mera na bližnjem Vzhodu. 31. ime slovenskega pesnika Aškerca, 32. kazalni zaimek. 33. grška črka. 35. del teniške igre, '16. znak za kemično prvino radij, 37. strokovno osebje; vojaški rok, 39. pad, 41. pergamski kralj Atalos. 43. luža, mlaka, jama z deževnico, lokva, 45. slovenski impresionistični slikar, Matija, 48. zadetek v nogometu, 49. rimski cesar, Avgustov pastorek, zmagoviti vojskovodja v Germaniji in Panoniji. 51. vrtinec, jarin, 52. glasbena oznaka za živahno, con anihia. 54. ladja, ki vozi čez Ocean. 56. delo referenta; pismeno ali ustno poročilo ali predavanje, 57. nasprotje podrast a. Navpično: 1. znoj, 2. lažje odrsko delo z glasbo in petjem, 3. grško mesto s tekstilno industrijo v Tesaliji, 4. grška boginja nesreče, 5. prizorišče, gledališki oder, 6. paeek, kacavec. 7. črta, 8. znano zdravilišče in športno središče v Švici, 9. ljubkovalno žensko ime. 10. milostljivost. 11. izmetač npr. nabojev pri puški. 12. skrajšano domače moško ime (Ignac), 14. hrvaška industrija nafte. 16. konica. 21. travnik ob vodi. 23. medmet tišine, tiho!, 24. površina, 26. velikan v grški mitologiji, kije bil nepremagljiv, dokler st je dotikal Zemlje, svoje matere, 27. ime ruske plesalke Pavlove, 29. kratica za in tako dalje. 31. starogrški ljudski pesnik in pevec junaških pesmi, 34, znanstveno fantastična povest ruskega književnika Alekseja Nikolajeviča Tolstoja. 35. slap Save nad Bohinjskim jezerom, 37. vrhovni muslimanski poglavar v dobi kalifata. 38. samodej. človek-avtomat. 39. hodnik na železniški postaji, 40. manjša pletena košara z locnom, polkrožnini ročajem in z neravnim dnom. 41. želatina i/, alg, agaragar, 42. ime slovenskega pisatelja »Ukane«. Svetine, 44. Kurt Kisner, 46. ime slovenskega gledališkega igralca Furjana. 47. grški didaktični pesnik aleksandrijske dobe, 49. himalajska koza, 50. hrana, 53. kratica ameriške zvezne, države Maine. 55. sto kvadratnih metrov. ŠAHOVSKI KROŽEK Lepota šahovske igre Šah je predvsem igra dveh nasprotnikov, vendar pa je ta igra z razvojem vrhunskega šahu pridobila pri zanesljivosti znanstvenega dela. Pa vendar šah ni le zabavna igra, niti le z znanostjo utemeljena procedura. Šahovska igra omogoča igralcu ustvarjanje, ki se lahko primerja z umetniško kreacijo. In ravno to slednje plemeniti šah in mu daje lepotne razsežnosti, ki presegajo golo mojstrstvo. m m m ■ m A! ■ - A ■ ■ & n t lp: ■ m i ■ ......I Kot primer lepe šahovske stvaritve nam lahko služi partija Matulovie — Juhtman (ZSSR - SFRJ, Kijev 1959). Po 23. potezi belega je nastala pozicija, ki jo prikazuje slika 14. Crni je že v otvoritvi igral zelo podjetno, v nastali poziciji pa je pričel s kombinacijo, v kateri je združil vrsto elementov šahovske igre. 1. ... Sc7 x d5! 2. Dc4 x d5 c5 -c4 S prvo žrtvijo je črni deblokiral c4-polje in omogočil prodor svojemu c-kmetu. S tem si je posredno omogočil možnosti napadov po c-liniji in na b2-točko. Z odstranitvijo skakača s c7-polja pa je črni odprl tudi diagonalno pot dami na krilo. 3. Lf4-g5 Dd8-b6 4. Lg5-e3 Lg7-h6!! V tej potezi je jedro kombinacije; vezava belega lovca na kralja in druga žrtev figure. 5. Le3 x h6 c4 x d.3 6. b2-b3 Db6-fi! Črni se je v kombinaciji na videz materialno izčrpal, vendar pa sledi razplet, ki ga je omogočil prodor c-kmeta. 7. Dd5 x d3 Df2 x a2 8. Lh6 x f8 Tb8 - c8 + 9. Dd3 -c4 Tc8 x c4 + 10. b3 x c4 Da2 x c4 + 11. Kcl -d2 Dc4 -d4 + 12. Kd2 -c2 Kg8 x ffi 13. e5 x d6 Ddl-f2+ in črnemu po osvojitvi skakača ni težko zmagati. dr. S. Bavdek 25 let BEATE UHSE — danes pojem po celem svetu Povsod, kjer so ljudje in poštni nabiralniki, tu je BEATE UHSE. Ker na Gorenjskem sejmu v Kranju tokrat ne bomo razstavljali, nas obiščite v naši prodajalni v Lipnici (Leibnitz), Avstrija, Dr Leo-Kleing 3 Nudimo vam bogato izbiro Pri nakupu v času od 8. do 18. avgusta in ob predložitvi tega oglasa, dobite brezplačno obsežen barvasti katalog Beate Uhse in še 10 % popust. Odprto neprekinjeno od 8 30 do 18. ure, ob torkih in sobotah popoldne pa je prodajalna zaprta Kupola se je zrušila 300 ton težka kupola nove športne palače v Pontaberi pri Pizzi se je iz doslej neznanega vzroka zrušila. Športne palače še niso odprli, veljala pa je za mojstrovino moderne arhitekture. Nasilne vselitve »Moj dom je moj dvorec,« pravijo Angleži z neskritim ponosom. V zadnjem času pa vse bolj pogosto po vrnitvi z dopusta najdejo v svojih »dvorcih« nepovabljene goste. Dolgolasi hipiji, pa tudi druga mladina preprosto zasedejo prazno hišo in dobesedno uničijo vso notranjo opremo, pojejo zaloge hrane in popišejo zidove. Ko se lastniki hiše vrnejo, morajo neljube goste sami pregnati, ker se policija noče vmešavati. Neka televizijska serija, ki je prikazovala bedo tistih, ki v Angliji živijo brez primernih stanovanj, je namreč ustvarila vzdušje sočutja z brezdomci. Brezdomci pa so pogosto tudi mladi. Žena ga je dvakrat povozila Štiridesetletni Reed Emerson iz Londona se je spri z ženo in brez besed odšel iz hiše. Žena pa je tudi vsa v jezi zbrala otroke in jih stlačila v družinski avto, se usedla za volan in hotela dohiteti moža, za katerega je predvidevala, da jo maha proti bližnji gostilni. Ko je zapeljala vzvratno prek vrta, je avto zapeljal prek na tleh ležeče ovire in otroci so zavpili: »Mami, povozila si očka.« Šele takrat je ženi postalo jasno, da seje mož vlegel v travo za avtomobilom. V paniki je prestavila avto v prestavo za vožnjo naprej in zapeljala proti hiši. Njen mož, ki si je od prve nesreče že toliko opomogel, da je prilezel nekaj metrov naprej, je tako prišel še enkrat pod kolesa. V bolnišnici so ugotovili, da nesrečnemu, a mišičastemu in žilavemu orjaku ni hudega. Odnesel jo je z le nekaj zlomljenimi rebri. Zgoraj brez — toda ne pri svojih ženah Večina Francozov očitno nima nič zoper kopalno modo »zgoraj brez« pri ženskah. V anketi, katere rezultate je objavil E.xpress, je 64 odstotkov vprašanih moških odgovorilo, da ne bi imeli nič proti, če bi na plaži srečali žensko brez zgornjega dela kopalk. Toda 49 odstotkov poročenih moških je pri tem izreklo omejitev: pri svoji ženi temu odločno nasprotujejo. < cc > tU C/) LU ti •H ti (K O > O * (D E a I LU OC O O > < LU -> Z LU O LU Z LU 0) LU O. O < OC o £ o > (D j2 >(/) "S IŽ U 2 a. (o a co c t: C 0) ~ ^ o CD -§ č/i> a. c/) a. < O I < LU CO JC JE "2 CD J« 0 ZT'F " w n ._ tO cc z UJ o -J (D — "O QQ £ JC O TJ Lf) O > (0 £ o (N -i >c/) in — o N N CD C JC o CD C CD JC O a o C .a > CD ** 00 a. O a. N O iz vp — vO CD wT'' 2 C C0 V) o o a 0) (/> C CD JC O CD JC £ CD v- 0) JC CD "v* CD *•* CD £ C a> -Q TJ CD k. CD Bi O 3 £ -o CD Tristo popevk v dvajsetih letih Srečanje s prvo damo slovenske popevke Marjano Deržaj pred dnevi je bilo zares prijetno. Kljub skopo odmerjenemu času, ki ga ima na voljo, se je že takoj po prvem kratkem telefonskem pogovoru ob koncu preteklega tedna rade volje odzvala, da za bralce Glasa pove.to in ono o njeni bogati dolgoletni pevski karieri. »Kar v ponedeljek se dobiva.« je dejala. »Potlej ne bo časa. Z ansamblom Dobri znanci namreč odhajam na turnejo po ZR Nemčiji, nato pa grem z družino na počitnice na morje.« »Peti sem začela že kot študentka v dvorani študentskega naselja v Ljubljani,« je začela pripovedovati. »V naselju sem takrat stanovala. Sicer sem prava Ljubljančanka, toda starši so se prav med časom mojega študija preselili za nekaj let v Maribor.. No, in nekega večera sem s prijateljicami in prijatelji odšla v bar hotela Slon. Vedeli so, da se ukvarjam s petjem. Po dolgem pregovarjanju so me prepričali, da'nekaj zapojem. Iti zapela sem! Za moje petje se je takoj začel zanimati sedanji član Avsenikovega ansambla Lev Po-nikvar. Tako sem leta 1956 v hotelu Slon v Ljubljani že začela prepevati z ansamblom Jožeta Kelbla, s skupino, ki v Slonu nastopa še danes. Moja pot se je začela vzpenjati. Dobila sem prva vabila za festivale in za snemanja na radiu. Posebno veliko zaupanje vame je imel komponist Moj-mir Sepe. Tako sem že kmalu po prvih snemanjih odšla s plesnim orkestrom RTV Ljubljana na daljšo turnejo po Jugoslaviji. Leta 1958 pa sem nastopila na festivalu v Opatiji. Pot med pevce zabavnih melodij mi je bila tako odprta . . .« Pevcev popevk je bilo takrat v Sloveniji zelo malo. Skoraj na prste ene roke bi jih bilo mogoče prešteti. Med tistimi, ki jih je še danes od časa do časa moč slišati na radijskih valovih in, ki so začeli s pevsko kariero pred dvajsetimi leti, se vsekakor velja spomniti Nina Robiča, Staneta Man-cinija, Rafka Irgoliča, Majde Sepe, Beti Jurkovič, Jelke Cvetežar in Zlate Gašper-šič. »Mislim, da sem doslej posnela kakih tristo pesmi,« je nadaljevala Marjana. »Posnela sem tudi eno veliko in kakih dvajset malih plošč. Med temi pa še niso vštete plošče z raznih festivalov. Sodelovala sem na trinajstih festivalih Slovenska popevka, na enem pa sem imela samostojen nastop. Nastopila pa sem še na festivalih v Opatiji, Zagrebu, na Beogradskom proleču v Beogradu, v Sarajevu, na festivalu vojaških melodij v Beogradu . . . ter na več festivalih v tujini. Samo v Splitu še nisem prepevala. Trenutno na festivalih ne nastopam več. Izjema je samo Slovenska popevka! Kaj ni bolj zanimivo, če se na festivalih pojavljajo .mladi pevci?« Saj res, kako je z mladimi pevskimi močmi v Sloveniji? »Popolnoma novih imen je malo,« meni Marjana. To zatišje bo morda trajalo kako leto, nato bo spet bolje. Trenutno je občutiti precejšnjo krizo zlasti med povsem novimi talenti. Res pa je. da se talenti, kot sta, denimo, Oto Pestner in Ditka Haberl pojavljajo kvečjemu na vsakih pet let. Med mladimi pevci, ki so se na slovenskem po-pevkarskem nebu pojavili pred letom ali dvema, je mnogo zelo kvalitetnih. Lahko trdim, da so nekateri že dobili pravo mesto v naši zabavni glasbi, nekateri pa ga s trdim delom najbrž še bodo.« Marjana Deržaj je v preteklih letih precej nastopala tudi v tujini. To so bili nastopi med našimi rojaki po evropskih deželah, v ZDA in Kanadi. Trikrat pa je bila tudi v Sovjetski zvezi. »V Sovjetski zvezi sem bila prvič že leta 1962. Bila sem med prvimi jugoslovanskimi pevci, ki sem se podala v to daljno deželo. Naše petje je bilo ža poslušalce po sovjetskih mestih povsem nekaj novega, pač, bilo je nekoliko zahodno obarvano. Bili so že od vsega začetka navdušeni in prirejali so nam prave ovacije. Ljudje so izredno kulturni, izobraženi. Plošče so neverjetno poceni. Poslušalci pa so v Sovjetski zvezi izredno kritični. Zato mora biti pevec, ki gre tja, dobro pripravljen. Peti je potrebno iz srca. Na turneji v SZ sem bila zadnjikrat leta 1971. Zdaj sem se tako dolgim potovanjem odpovedala. To so prevelike razdalje in biti dva do tri mesece zdoma je le preveč.« Zadnje mesece Marjana Deržaj v duetu z Bracem Korenom prepeva tudi z ansamblom domače zabavne glasbe Dobri znanci. Kako seje odločila za to zvrst glasbe? »Ansambel Dobri znanci je lani potoval med naše rojake v Kanado. Potrebovali so pevce in povabili so naju z Bracom. Takoj sva se dobro ujela in ostala sva pri ansamblu. Kako gledam na domačo zabavno glasbo? Nobenega dvoma ni, da jo imajo ljudje radi! Naš človek še vedno rad zapleše na ritem polke in valčka. Oe se o domači zabavni glasbi še toliko razpravlja, je vendarle res, da je to še vedno naša prava domača glasba. Z ansamblom Dobri znanci smo problem dobro rešili. Na koncertih vedno izvajamo mešani program: domačo zabavno glasbo, pravo narodno glasbo in popevke. Tako smo uspeli osvojiti zelo širok krog poslušalcev. Sicer pa lahko rečem, da so okusi dokaj različni. Toda zakaj bi vendar ,stregli po življenju' drug drugemu. Glasba bi morala biti veja umetnosti, kjer naj bi vladalo razumevanje med ustvarjalci, med izvajalci in med poslušalci. Igramo vendar za ljudi. No, pomembno je pravzaprav, kako se določena zvrst glasbe izvaja. Tu je pomembna izobrazba, tu je pomemben odnos do glasbe!« Pred dnevi je ansambel Dobri znanci s pevcema Marjano Deržaj in Bracom Korenom odpotoval na daljšo turnejo po ZR Nemčiji. Kasneje bo ansambel odpotoval z Bratom še v Basel v Švici, Marjana pa se je odločila za družinske počitnice na morju. Jeseni pa godce in pevce seveda čakajo mnogi nastopi na prireditvah in koncertih po raznih slovenskih krajih. Bo morda tudi 11-letna hčerka Tina šla po stopinjah prve dame slovenske popevke? »Glasbo ima rada,« pravi Marjana, »in tudi posluh ima dober. Zdaj že tri leta študira klavir. Prav nič je ne silim na popev-karsko pot. A, če se bo za to odločila, ji tudi branila ne bom! Toda govoriti o tem je zdaj še prezgodaj.« J. Govekar radio gledališče kino sobota 9. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 906 Pionirski tednik. 9.25 NaS Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku. 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak. Iti.45 S knjižnega trga, 17.20 Gremo v kino. 18.05 Listi iz albuma lahke glasbe, 18.20 Sobotni glasbeni omnibus. 19.40 Minute z ansamblom Franca Puharja. lil.50 Lahko no«', otroci, 20.00 Radijski radar. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi. 13.25 Vodomet melodij, 14.00 Kaleidoskop popevk. 14.35 Od ena do pet, 15.40 Portret orkestra Buddv Hich 1974. 16.00 Naš podlistek. Hi.15 Glasbeni drobiž od tu in tam. Ki.40 S popevkami po Jugoslaviji. 17.40 Svet in mi. 17.5(1 Deset minut z ansamblom Milana Fei leža in ansamblom Latinos. 18.(K) Vročih sto kilovatov, 18.44) Jaz/ na II. programu Tretji program 19.05 Slovenski zbori pretekle in polpretekle dobe. 19.30 Večerna promenada s Fournierjem. 20.35 Iz oper in glasbenih dram. 22.00 Sobotni nočni koncert. 23.55 I/, slovenske poezije , nedelja 10. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro.1 8.07 Radijska igra za otroke: Radio Huda luknja. 8.43 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljska reportaža. 14.25 Nedeljsko popoldne: prenosi in poročila o športnih dogodkih, humoreska tega tedna. Hi.(H) Zabavna radijska igra — R. Hehar: Mojstrovine Sama Soma — Umirajoči ženini, 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč. otroci. 20.00 V_ nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT — studio Beograd. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro. 9.35 Mladin«: sebi In vam. 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 1035 Naši kraji in ljudje. 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti. 13.20 Film, opereta, musical. 14.00 Pet minut humorja, 14.05 Glasba iz starega gramofona. 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Izbrali smo za vas. 20 35 Športni dogodki dneva. 20.45 Koncert v vrtni lopi. 22.00 Jules Massenet: odlomki iz opere VVerther. 23.00 Stare češke mojstre igrajo. 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 11. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Glasbena pravljica. 9.10 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Nekaj za ljubitelj«' ansambelske in solistične glasbe, 11.20 Z nami doma m na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.45 Vrtiljak. 16.45 Poletni kulturni vodnik. 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 18.05 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute s triom Avgusta Stanka. 19.50 Lahko noč, otroci. 20.00 Ce bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev, 23.05 Literarni nokturno, 23.Ili Za ljubitelje jaz/.a Drugi program 9.00 Ponedeljek na valit 202. 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli. 14.00 Godala v ritmu, 14.35 Poletni pop integral. 15.40 Obisk pri orkestru Janki Nilović, 16.00 Kulturni mozaik. Iti.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba. 17.40 Besede in dejanja. 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.(X) Glasbeni cocktail. 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi. 19.45 Ansam-belska glasba Dunajskih klasikov. 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 20.50 Večeri pri slovenskih skla-skladateljih. 22.30 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije torek 12. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Pojo mali vokalni ansambli, 9.50 Znane melodije, znani orkestri. 10.15 Promenadni koncert, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Naš gost, 17.20 Zvočni portret sopranistke Nade Vidmarjeve kot koncertne pevke, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta. 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00-Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — Ivan Potrč: Srečanje, 21.19 Zvočne kaskade, 22.20 Iz opusa Igorja Štuheea, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program * 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli JRT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Parada popevk, 14.35 Roek-jazz. 15.40 Tipke in godala, 16.0(1 Pet minut humorja. 16.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples. 16.40 Znana imena — znane melodije, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Fltonom Johnom. 18.(K) Parada orkestrov. 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini. 19.15 Poje basist F ran z Crass. 20.00 Slovenska instrumentalna glasba. 20.35 Vidiki sodobne umetnosti. 20.50 Berlinski koncertni večer, 22.30 Skladatelji - interpreti svojih del. 23.55 Iz slovenske poezije sreda 13. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniški pozdravi. 9.35 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe. 10.15 Urednikov dnevnik, T 1.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Pojo naši operni pevci. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. '15.45 Loto vrtiljak. Hi.45 Zvoki in barve Filadelfijskega simfoničnega orkestra. 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana. 18.05 Nenavadni pogovori, 18.25 Predstavljamo vam. 19.40 Minute z ansambli Tomaža Domicelja. Milana Ferleža in Francija Puharja. 19.50 Lahko noč. otroci. 20.00 Koncert iz našega studia. 21.45 Igrajo veliki zabavni orkestri. 22.20 S festivalov jaz/a. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202. 1 J (HI Danes smo izbrali. 13.35 S pevci jazza, lino Ritmi Latinske Amerike. 14.35 Jugoslovanska produkcija plošč. 15.40 Srečanja melodij. 16.00 0 avtomobilizmu. 16.10 Popevke tako ali drugače, 16.40 Moderni odmevi. 17.40 Svetovna reportaža. 17.50 V ritmu mamba. 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 VV. A. Mozart: Koncert za flavto in orkester št. 1 v G-duru. K. 313. 19.30 Ohrid 75. 20,35 Ekonomska politika, 20.50 Iz oper Rista Savina. 21.15 Pesem planin. 22.15 Imena sodobne glasbe: pri Nemcih. 23.55 Iz slovenske poezije , četrtek 14. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Iz glasbenih šol. 9,50 Pesmice na potepu. 10.15 (.'ganite, pa vam zaigramo po želji. 11.20 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Slovenske narodne v različnih priredbah in izvedbah, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak. 16.45 Naš podlistek. 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 18.05 Revija orkestrov in solistov. 8.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana. 19.40 Minute z Ljubljanskim jaz/, ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci. 20.00 Četrtkov vec 'er domačih pesmi in napevov, 21.(K) Literarni večer, 21.40 Lepe melodije. 22.20 Naši umetniki mu/.icirajo — pianistka Zdenka Novak. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202. 13.00 Od nlelodije do melodije. 13.35 Zvoki orkestra Franck Pourcel. 14.00 Otroci med seboj in med nami. 14.10 Zabaval vas bo ansambel Jožeta Kampiča. 14.35 Top albumov. 15.40 Kadi jih poslušate. 16.00 Okno v svet. 16.10 V svetu operete. 16.40 Mozaik glasov in instrumentov. 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 18.00 Popevke na tekočem traku. 18.40 Non stop ples Tretji program 19.05 Z glasbenih tekmovanj Jugoslovanske radiotelevizije - leto 1973. 19.40 V svetu opernih prediger. 20.35 Mednarodna radijska univerza. 20.45 Recital tega tedna. 22.00 Tako muzicira Genadij Roždestvenski 7. velikim radijskim simfoničnim orkestrom Ukrajinske SSR. 22.40 Pesmi noči, 23.55 Iz slovenske poezij« petek 15. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja. SI.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Godala v ritmu, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.20 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Popevke brez besed. 13.30 Priporočajo vam. 14.10 S pesmijo mladih na počitnice. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra. 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Poletni divertimento, 18.05 Ogledalo .našega časa, 18.15 Zvočni signali. 19.40 Minute /. ansamblom Mihe Dovžana. 19.50 Lahko noč. otroci. 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu. 13.35 Iz filmov in glasbenih revij. 14.00 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.35 Za mladi svet. 15.40 Izložba popevk. 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Glasbeni casino, 17.40 Odmevi z gora. 17.50 Prijetni zvoki, 18.00 Stereo jazz. 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Od premiere do premiere - Ferdo Kozak: Kralj Matjaž, 19.55 Iz zakladnice jugoslovanske glasbene literature, 21.02 Z jugoslovanskih koncertnih odrov. 23.00 V nočnih urah, 23.55 I/, slovenske poezije Kranj CENTER 8. avgusta amer. barv. akcij. STARI DIVJI ZAHOD ob 16.. 18. in 20. uri 9. avgusta amer. barv. akcij. STARI DIVJI ZAHOD ob 16.. 18. in 20. uri. premiera "it al.-amer. barv. vestema POSLEDNJA PAST ob 22. uri 10. avgusta amer. barv. risani SNOOPY SE VRAČA DOMOV ob 10. uri. amer. barv. akcij. STARI DIVJI ZAHOD ob 15.. 17. in 19. uri, premiera ital. barv. komed. NORA DIRKA ZA ZAKLADOM ob 21. uri 11. avgusta ital.-amer. barv. vestem POSLEDNJA PAST ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORŽ IC h. avgusta ital. barv. KLOFUTA VSAK DAN ob 18. in 20. uri 10. avgusta ital. barv. KLOFUTA VSAK DAN ob 14. uri, amer. barv. akcij.-PEKLENSKA STEZA IN-DIANOPOLISA ob 16. uri, nem. barv. ljub. VSEM DRUGIM JE IME ALI ob 18. uri, premiera amer. komed. najsmešnejši Človek na svetu ob 20. uri 11. avgusta amer. komed. NAJSMEŠNEJŠI ČLOVEK NA SVETU ob 18. in 20. uri Tržič 9. avgusta amer. barv. CS pust. MOŽ V DIVJINI ob 18. in 20. uri 10. avgusta hongkonški barv. pust. KARATE — JEKLENI FANT ob 15.. 17. in 19. uri 11. avgusta hongkonški barv. pust. KARATE — JEKLENI FANT ob 18. uri Kamnik DOM 8. avgusra amer. barv. CS pust. MO% V DIVJINI ob J8. in 20. uri ii. avgusta amer. barv. CS pust. METULJ ob 17. m 19,30 10. avgusta amer. barv. CS pust. METULJ ob 16. in 18.30 Škofja Loka SORA H avgusta liane. barv. drama VLAK ob 18. in 20. uri 9. avgusta amer. barv. vestern SANTEE ob 18. in 20. uri 10. avgusta amer. barv. vestem SANTF^F] ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE H. avgusta amer. barv. vestem SANTEE ob 20. uri 9. avgusta amer. barv. grozlj. PAST ZA MORILCA ob 20. uri 10. avgusta franc. barv. drama VLAK ob 18. in 20. uri Radovljica 8. avgusta amer. barv. /god. IVANHOE ob 20. uri 9. avgusta ital. barv. zabavni PRAVA ZGAGA ob 1K. uri. amer. barv. /god. IVANHOE ob 20. uri 10. avgusta nem. barv. krim. UMOR NA GRADU HUBERTUS ob 18. uri. ital. barv. zabavni PRAVA ZGAGA ob 20. uri 11. avgusta amer. barv. biogr. LAI)Y POJE BLUES ob 20. uri Bled 8. avgusta ital. barv. zabavni PRAVA ZGAGA ob 20. uri 9. avgusta angl. barv. vojni BITKA ZA BRITANIJO ob 18. in 20. uri 10. avgusta amer. barv. /god. IVANHOE ob 18. in 20. uri 11. avgusta angl. barv. vojni BITKA ZA BRITANIJO ob 20. uri Jesenice RADIO 8. avgusta angl. barv. drama (i l STA V MAHLER 9. avgusta franc. barv. krim. POLICAJ 10. avgusta franc. barv. krim. POLICAJ 11. avgusta šved. barv. drama K HI KI IN ŠEPETANJA Jesenice PLAVŽ 8 avgusta franc. barv. krim. ZLOČIN TUJCEV 9. avgusta šved. barv. drama KRIKI IN ŠEPETANJA 10. avgusta šved. barv. drama KRIKI IN ŠEPETANJA 11. avgusta franc. barv. krim. POLICAJ Dovje Mojstrana 9. avgusta amer. barv. fant. DAN DELFINOV 10. avgusta ital.-franc. barv. krim. VELIKI REVOLVERA Si Kranjska gora 9. avgusta ital.-franc. barv. krim. VELIKI REVOLVERA ŠI 10. avgusta angl. barv. drama GUSTAV MAHLER televizija sobota 9. AVGUSTA 15.55 Bukarešta: balkanske atletske igre — prenos (IVi. 17.55 625 — ponovitev. 18.15 Obzornik. 18,10 Janošik. B. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj). 20.00 Velika sprememba — humoristična oddaja (JRT). 20,10 Zabava vas Josipa Lisac (Sa). 21.10 TV dnevnik. 21.25 Kojak - serijski film. 22.15 Posnetek z balkanskih atletskih iger v Bukarešti (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 18.(X) Kronika. 18.15 Otroški spored. 19,10 TV dnevnik. 20.00 Egipt za časa Tutankamona. 20.40 24 ur. 20.55 Zabavno glasbena oddaja — Zadovoljni Kranjci. 21.25 Sedem dni Oddajnik Sljeme 16.00 Doboj: mednarodni rokometni turnir. 17.10 Jadrnice. 18.00 Kronika. 18.15 Otroški spored. 19.:)0 TV dnevnik. 20.00 Humoristična oddaja: Velika sprememba. 20.30 Zabava vas Josipa Lisac. 21.05 TV dnevnik. 21.25 Iskalci — celovečerni film nedelja 10. AVGUSTA 9.15 Poročila. 9.20 R. M. du Gard: Thibaultovi - TV nadaljevanka. 10.05 Otroška matineja: Vrančeve dogodivščine, B. Egipt za časa Tutankamona. B (Lj). 11.15 Kmetijska oddaja TV Novi Sad (Bg). 12.00 Poročila. 15.35 Morda vas zanima: Lado Leskovar, 16.10 Poročila (Lj). 16.15 Bukarešta: balkansko atletsko prvenstvo — prenos (IV). 18.30 Gospodična Godali in divji šimpan/.i - film. B. 19.15 Risanka. B. 19,30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski gospodarski komentar. 20.00 G. Mihić: Ženske iz Djavoljih merdevin. 20.40 S kamero po svetu: 14 dni Tunisa. B. 21.10 Risanka. B (Lj). 21.15 Športni pregled (Zg). 22.00 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 19.00 Mladina vprašuje. 19,30 T V dnevnik. 20.00 Mont-reux 75 — zabavno glasbena oddaja. 20.50 24 ur. 21.00 Slike vojne — dok. film. 21,30 Leningrajska simfonija — celovečerni film. 22.45 S. Kolar: Smo ali nismo Oddajnik Sljeme 9.35 Poročila, 9.45 Otroška TV, 10.15 Avtomobil in vitezi, 10.45 Narodna glasba, 11.15 Kmetijska oddaja. 12.00 Jugoslavija, dober dan, 12.45 Nedeljski pogovori. 15.50 Gledalci in TV. 16,30 Rokometni turnir, 17.45 Zadnji raj - film. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ženske iz Djavoljih merdevin. 20.45 Dokumentarna oddaja. 21.15 Športni pregled. 22.00 TV dnevnik ponedeljek 11. AVGUSTA 16,35 Madžarski TVI) (Bg). 17.55 Obzornik. 18.05 V. Pečjak: Drejček in trije marsovčki. 18.25 Risanka. B. 18.45 Leta minevajo, čas teče. B. 19.05 Odločamo. 19.15 Risanka. B. 19.30TV dnevnik. 20.00 C. Tu/zi: Vsako nedeljo dopoldne — TV drama. 21.35 Ne prezrite: Koprski muzej. 22.00 Mozaik kratkega filma: Gotska Picardija — film. B22.15 TV dnevnik (Lj) Italijanska TV drama VSAKO NEDELJO DOPOLDNE avtorja Carla Tuziija pripoveduje zgodbo mladega italijanskega zakonskega para. ki si poišče delo v Švici. Protagonista igre sta Anna in Pino. Poročena sta že dve leti. Po švicarskih zakonih sme Pino pripeljati ženo v Zurich šele potem, ko je tam delal štiri leta. Dogajanje se začne z Anninim prihodom v Švico. Z možem se naselita v revno opremljeni sobi stanovanja, kjer živijo štiri družine. Anna se kmalu zaposli, ker se čuti osamljeno in nekoristno. Kmalu zatem odkrije, da je noseča . . . UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila. 17,30 V znamenju dvojčkov oddaja TV Ljubljana. 17.45 TV vrtec. 18.00 Kronika. 18.15 Narodna glasba. 18.45 Književni klub, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Športna oddaja. 20,35 Glasbena oddaja. 21.00 24 ur. 21.05 Bela obleka — celovečerni film Oddajnik Sljeme do 19.:«) isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik. 20.00 V. Malevski: Prvi večer. 20.50 Portret igralca Inokentija Smokttrnovskega. 21.20 Mladi za mlade. 21.50 Panorama, 22.20 TV dnevnik torek 12. AVGUSTA 16.35 Madžarski TVI) (Bg). 18.00 Obzornik. 18.10 L. Su-hadolčan: Naočnik in Očalnik, 18.40 Ikebana: Vodoravni slog. 18.50 Biseri morja. B, 19.15 Risanka. B. 19,30 TV dnevnik. 20.00 Bolognske izkušnje — dok. oddaja. 20.55 J. Pašteka: Adam Šangala — TV nadaljevanka. B. 21.55 TV dnevnik UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila. 17.30 Veliki živalski vrtovi. 18.00 Kronika Zagreba, 18.15 Ohridsko poletje 75, 18.45 Aktualna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Nenavadne zgodbe, 20,35 Vzpon človeka. 21.25 24 ur. 21.30 Vojska brez vojašnice, 21.50 Življenje v močvirju* Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF. 19,30 TV dnevnik. 20.00 V središču. 20.45 Najvažnejši dan življenja - serijski film. 21.45 Srečanja. 22.15 TV dnevnik sreda 13. AVGUSTA 16.35 Madžarski TVI) (Bg). 18.00 Obzornik. 18.10 Vrančeve dogodivščine. B. 18.45 Mladi za mlade. 19.15 Risanka. B. 19,30 TV dnevnik. 20.00 Parnik za ovinkom — film. 21.25 Miniature: Fran« Novini'. B. 21.40 TV dnevnik (Li I PARNIK ZA OVINKOM - ameriški film, 1935; režiser John Ford, v gl. vlogah: Will Rogers, Anne Shirlev, Berton Churcill; John Ford je eden najzanimivejših ameriških režiserjev z celo širokim razponom tem. Najbolj znan je po odličnih vesternih. potem po filmih s socialno tematiko in po filmih, ki govore o Ircih. V filmu Parnik za ovinkom ne gre prezreti vpliva Marka Tvvaina. velikega mojstra v opisu Mississi-pija in prebivalcev na njegovem obrežju. — Gospod Rogers je prijazen mož. lastnik parnika na kolesa. V dirki s parnikom premaga svojega tekmeca Cobba. Vmes pa se odvija še napeta Zgodba mladega fanta, ki je v silobranu ubil tekmeca pri dekletu. Po stričevem nasvetu se preda oblastem, obsojen je na smrt z obešenjem. Njegov a zadnja želja je poročiti se. čeprav v zaporu. Cel proces in potek obsodl>e. celo obešenje ima rahlo komičen zven. Šerifu se namreč nič kaj ne mudi. bolj ga zanima rezultat tekme dveh parnikov. Prav I o obotavljanje pa ima odločilne posledice. L'HF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila. 17.30 Mali svet. 18.00 Kronika. 18.15 legende in balade. 18.35 Znanstveni studio. 19.31) TV dnevnik. 20.00 Stari, dobri časi. 20.45 24 ur. 20.50 Feljton. 21.20 Vidocc- — serijski film. 22.10 G. Dom/.etti; Lucia di Laminermoor — l.del Oddajnik Sljeme do 19,30 isto kot na UHF. 19,30 TV dnevnik. 20.IM) Ne kot tujec — celovečerni film. 22.15 Na prvem mestu: Vatroslav Mitnica) 22.50 TV dnevnik četrtek 14. AVGUSTA 16,35 Madžarski TVI) (Bg). 18.05 Obzornik. 18.20 Napoleon in ljubezen. B, 19.15 Risanka. B. 19,30 TV dnevnik. 20.00 J. Pristlev: Nevarni ovinek — TV nadaljevanka, 20.55 Kam in kako na oddih. 21.05 Pogovor o gospodarski stabilizaciji. 21.35 I/, koncertnih dvoran: M. Ravel. 22 15 TV dnevnik (Ljt NEVARNI OVINEK, drama angleškega pisatelja Johna B. Pristleva je nastala leta 1932 in prikazuje v analitični tehniki, v obliki kriminalke, življenje v angleški meščanski sredini. Uglajena družba, ki se je zbrala v hiši velikega angleškega založnika Caplana in njegove žene. da bi pokram-Ijala in preživela prijeten večer, se na lepem znajde v situaciji ko si mora pogledati i/, ni i v o; i s svojo preteklostjo. Pogovor namreč nanese na Martina, brata založnika Caplana. ki je storil samomor. V rekonstrukciji preteklih dogodkov ne izkaže, da so bili vsi prisotni bolj ali manj usodno povezani z Martinom. Na oko brezhibna, častivredna druščina genetlemanov in dam se pokaže v pravi luči. Na dan pridejo erotične, denarne in narkomaitske afere. Sovjetska televizija je delti posnela verjetno prav zaradi Pristleveve prolimeščanske naravnanosti. Drama-pa je zanimiva Se / druge plati. Afero, ki jo razkriva, je namiw' mogoče razumeti na dva načina: kot da se je Caplanovi družbi res zgodila, ali pa zgolj kot sad domišljije, ki se je sprožila v damah ob poslušanju radijske igre. Avtor in igra prepuščata gledalcu, da si na to vprašanje odgovori sam. UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila. 17.30 Ulica sezam. IH.(K) Kronika Gospića, 18.15 Zabavna glasba. 1H.35 Turizem. 19.05 Kulturni pregled. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Svet okrog nas. 20.45 Profesor Baltazar. 20.55 24 ur. 21.00 S. Pavič: Stare bajte Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF, 20.00 I. Silone: Vino in kruh. 21.05 Odprt ekran. 21.50 TV dnevnik. 22.10 Dokumentarni film. 22.20 Duhiovniške poletne prireditve petek 15. AVGUSTA 16,15 Madžarski TVI) (Bg). |8.(X) Obzornik. 18.10 Morda vas zanima: Taborniški odred Bukova skala 18 45 Tuja folklora: Grčija, B. 19.15 Risanka. B. 19,30 TV dnevnik, 19,50 Tedenski notranjepolitični komentar 20.00 V trdi noči - film, 21.40 625. 22.00 TV dnevnik (Lj) V TRDI NOCl - angleški film, 1945; režiserji Cavalcanti, Basil Dearden, Robert Hamer, Charles Crichton, v gl. vlogah: Mervyn Johne, Roland Culver, Frederick Valk, Antho-ny Kaird. Michael Redgrave; Film je' nenavaden primer omnibus filma, sestavljenega iz petih zgodb različnih avtorjev v smiselno, nedeljivo celoto s skupno poanto. Napetost narašča do vrhunca groze v zadnji zgodbi. Konča se s prebujenjem, s telefonskim pozivom, naj gre glavni junak na neko farmo. Tako pa se film tudi začne. Torej je film zanimiv primer nekakšnega pripovednega začaranega kroga, kjer se realnost prepleta z domišljijo in je interpretacija pač prepuščena gledalčevi domišljiji in razpoloženju. UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 17 25 Poročila. 17 30 Otroški spored. 18.00 Kronika. 18.15 Narodna glasba, 18.45 Reportaža TV Titograd. 19.30 TV dnevnik. 28.00 Mali boksar - TV drama. 21.00 24 ur. 21.05 Večer z Leoni Martinom Oddajnik Sljeme , do 19.30 isto kot na UHF. 19,30 TV dnevnik. 20.00 Staro in novo - zabavna oddaja. 20 50 Kojak - serijski film. 21.40 Leta minevajo, čas teče. 22.05 TV dnevnik. 22.25 Harlem - dok. oddaja poročili so se V KRANJU Outuiič Jago in Zolak Koviljka. Novak Edvard in Kovač Marija. Vančina Ludvik in Kalan Tanja. -Jenko Ivan in Hribar Marija. Koren -Janez in Kava* Majda. Grilc Anton in Jevnikar Marija. Bevk Ladislav in Kajnih Pavla. Bogataj Marjan in Zelnik Mihaela. Klemen-čič Franc Branimir in Pongrac Nada umrli so V KRANJU Zelene Štefanija, roj. 1905. Hočevar Anton. roj. 1896. Vodnik Pran«*, roj. 1922. Mohorič Manja. roj. I90I. Gorjam- Marija, roj. 1900, Ropret Ciril, roj. 1928. Kobal Branko, roj. 191 1' V TRŽIČU Od 29. julija do 5. avgusta ni bila sklenjena nobena zakonska /veza. prav tako ni nihče umrl. tržni pregled JESENICE Solata 10.50 din. cvetača 11.60 din. korenček 8,70 din. česen 24.20 din. čebula 6.20 din. fižol 9 din. pesa 6.20 din. kumare 5.20 din. paradižnik 7 din. paprika 11.50 din, slive 10.90 din. jabolka 16,30 din. hruške 16 din. grozdje 16.50 din. limone 12.70 din. ajdova moka 19.20 din. koruzna moka 5.65 din. kaša 13.15 din. surovo maslo 58 do 60.50 din. smetana 27.85 din, skuta 18.10 din. sladko zelje 5,50 din. klobase 46.60 din. jajčka 1,30 do 1.40 din. krompir .3.80 din TRŽIČ Solata 8 din. korenček 8 do 12 din. česen 25 din. čebula 6 do 7 din. fižol 10 do 12 din, pesa 10 din. kumare 7 do 8 din. paradižnik 8 do 10 din. paprika 12 do 15 din. slive 12 din. jaliolka 12 do 15 din, hruške 14 do 17 din. grozdje 14 din. lx>rovnice 20 din. limone Ki din. ajdova moka 16 din. koruzna moka 6 din. surovo maslo 14 din. smetana (i din. sladko zelje 5 din. orehi 10 do 12 din. jajčka 1,30 do 1.40 din. krompir 5 do 6 din KRANJ Solata 10 din, špinača 14 din. cvetača 18 din, korenček 12 din. česen 20 din. čebula 8 din. fižol 14 din. pesa 8 din. kumare 6 din, paradižnik 12 din. paprika 14 din. slive 18 din. jabolka 10 din. hruške 16 din. grozdje 20 din. lubenice 8 din. med 35 din. breskve 20 din. žganje 40 din. limone 12.80 din, ajdova moka 15 din. koruzna moka 4.50 din. kaša 14 din, surovo maslo 28 din. smetana 20 din. skuta 16 din. sladko zelje 5 din. kislo zelje 7 din. klobase 16 din. orehi 80 din. jajčka 1.60 din. krompir 1 din Hotel BOR Grad Hrib Preddvor Kegljišče, ki je bilo ob neurju poškodovano, spet redno obratuje. Vabimo k obisku. r Poletje naj se nadaljuje Poletje na srečo še vedno traja, čeprav se otroci že vračajo iz kolonij, kolone do-pustnikov od morja proti celini so gostejše, med perilom se pere in čaka na počivanje čez zimo počitniška garderoba. In mi? Vrnili smo se ožgani od sonca, dobre volje, zdravi, gibčni od plavanja, planinarjenja, dolgih sprehodov, igranja tenisa ali tekanja za žogo. Ne recite, da bo s prvim jesenskim dnem vsega tega konec: bleda koža, mla-have mišice kot na pomlad, slaba volja itd. Prednosti poletja je treba ohraniti pozno v jesen in zimo. Zagorelosti se seveda ne bo dalo podaljšati v nedogled, razen, če se boste obsevali z napravo za obsevanje. Vendar pa bo obsevanje bolj godilo vsej koži telesa kot pa samo obrazu, kjer se bo polt lahko preveč izsušila. Za prehod od temne barve k svetli pa je potrebno koži dovajati vlago bodisi z vlažnimi kremami, z oblogami iz čaja. maskami iz sadja, zelenjave, jogurta in podobno. Lasje so po letovanju navadno v dokaj slabem stanju. Će so barvani, ni o pravem tonu niti sledu, zato bo obisk pri frizerju nujen. Prej pa še poskrbimo zanje z oljnimi oblogami, da bodo spet dobili sijaj. Toliko o negi telesa. Še važnejše pa je pu počitnicah, da se potrudimo ohraniti telesno kondicijo in seveda vsaj^ malo pre- Spominki z dopusta Vsako poletje se nabere v stanovanju kup spominkov z dopusta in izletov. Navadno je tako, da otroci navdušeno nabirajo školjke, različno kamenje, metulje, potem pa njihova vnema popusti in spominki pač postanejo neraben kup šare, ki se je hočemo kar najprej znebiti. Pa bi bilo škoda: iz vseh teh školjk, metuljev, posušenih rož, nenavadno oblikovanih kamnov, lahko ob deževnih dnevih imenitno zaposlimo otroke in tudi odrasle člane družine. Seveda moramo prej material, ki se da očistiti, oprati z vodo, odstraniti pesek in alge ter posušiti. Večje školjke lahko uporabimo kot pepelnike ali pa jih pustimo kje na vidnem mestu sobi v okras. Iz manjših školjk pa lahko z lepilom ali mavcem ustvarimo imenitne slike za otroške sohe ali predsobe, najlepše bomo morda radi imeli tudi v dnevni sobi. Sliko, sestavljeno iz školjk, tudi denemo v okvir, če pa smo školjke potopili delno v mavec, pa ta odlitek skorajda na potrebuje nobenega okvirja. Nenavadne kamne lahko denemo v akvarij ali pa kar v navadno stekleno posodo. Barvasti kamni bodo lepi tudi v večji/>osodi z lončnico. Če otrok ne kaze posebnega zanimanja za metulje, ki jih je s trudom nalovil in se zdaj že zanima za kaj drugega, bo gotovo dovolil svoje trofeje uporabiti za prijetno sliko. Potrebujemo ploščato posodo ali globlji leseni okvir: na dno, lahko je to tudi obarvano steklo ali steklo s primerno svetlo podlago, pritrdimo metulje s posušenimi zanimivimi zelenimi ali drugačnimi bilkami. Slika bo učinkovala kot kos travnika v sobi. Zaščitimo jo s steklenim pokrovom. Slike lahko napravimo tudi iz posušenega cvetja, listja in zrnja. šerne volje tako značilne za tople dopust-niške dni. Ohranimo navado, da bomo vsaj enkrat do dvakrat na teden plavali v bazenu skupaj z otroki seveda. Ce to ni mogoče, hodimo na dolge sprehode in pozabimo, da imamo tudi avto. Vsak prost dan porabimo nekaj uric za primeren šport: igranje z žogo. badminton, plavanje, plani-narjenje, tenis, kolesarjenje so športi prav za vsako starost. Vpišite otroke v Športne klube oziroma se na šoli pozanimajte, kakšen šport bi bil za otroka najprimernejši in ga zanj skupaj z učiteljem navdušite. Tudi zase lahko poskrbite na podoben način: obiskujte telovadbo za odrasle pa boste zimo pričakali pripravljeni za smučanje, za mraz in za morebitno gripo. Široka frfotajoča poletna moda se bo z jesen/o zožila in umirila v ravne, tubaste linije. Na sliki je pariški predlog za svet/o svileno obleko. Ima koničast izrez, zapenja se z gumbi po vsej dolžini, spredaj sta našita tudi dva žepa. Bolj enostavno skorajda ni mogoče, kajne? Potrebujemo: 4 velike breskve, pol kg kislih jabolk, pol kg banan, kozarec vloženih češenj, sladkorja po okusu, 5 žlic ruma, sok dveh limon in pol kg vaniljevega sladoleda. Sadna solata s sladoledom Sadje operemo in narežemo na koščke, vkuhano sadje prej dobro odcedimo. Sladkor, rum in limonin sok zmešamo in s tem prelijemo sadno solato. Pokrijemo in pustimo, da se solata napoji. Sladoled odvijemo iz zavitka, ga narežemo na koščke in naglo shranimo spet v zmrzovalnik. Preden solato ponudimo, ji previdno primešamo sladoled. Limona odžeja Kadar je najbolj vroče, imamo eno samo željo: odžejati se. Navadno pa tega ne dosežemo z ohlajenimi sokovi, sladoledom ali podobnimi z ledom ohlajenimi napitki. Odžeja nas kot že dolgo vemo, le topel čaj, če pa tega nimamo, si pomagamo z limoninim sokom, ki ga razredčimo z ohlajeno slatino. Zato pogosto nosijo s seboj limono tudi planinci: požirek, dva limoninega soka odžeja včasih bolj kot pa pol litra mrzle studenčnice. Travniška kadulja Travniška kadulja je zdravilna rastlina, uporabni v zdravilstvu pa so tako listi kot cvetovi. Listi se nabirajo po cvetenju in sušijo v senci in na prepihu. Kadulja ima veliko eteričnega olja in mnoge sestavine, zaradi katerih so jo cenili kot zdravilno že v starem veku. Naša kadulja je v zdravilstvu zelo cenjena in jo tudi precej izvozimo. Njene sestavine se uporabljajo za različne namene, največkrat pa za regulacijo znojenja, pri kašlju in prehladu, ker pospešuje izločanje sluzi iz dihalnih 1 organov. Caj uporabljamo za grgranje pri vnetju grla, pri vnetju mandeljnov in sluznice v ustni votlini. Listi kadulje delujejo tudi na izločanje želodčnega soka, zato dobro učinkuje na prebavo in na zbujanje teka. Liste kadulje zdrobimo v prah in dodamo hrani kot začimbo. Kaduljo uporabljamo tudi pri pljučnih boleznih, ker preprečuje znojenje in obenem krepi organizem. Za tako uporabo liste skuhamo v mleku in dodamo medu. marta odgovarja Jasna iz Kranja — Doma imam platno v naravni barvi. Iz njega bi sešda kostim s kratkimi rokavi in ožjim krilom. Stara sem 24*let, visoka 170 centimetrov, tehtam pa 63 kg. Marta — Kostim ima ozko krilo, ki se zapenja ob strani. Jopica ima kratka rokava in je polopri-jeta. sega do bokov. Okrasni pre-šivi ho razvidni iz skice. izbrali smo za ras gorenjski h raj i POMENKI 0 GORICAH, GOLNIKU, TRSTENIKU in drugih krajih pod gorami (Babni vrt, Čadovlje, Letenice, Pangršica, Povije, Srednja vas, Tenetiše, Zalog in Žablje) t-\ Emona in Pomurka sta pripravili turistični oziroma camp paket za počitnice in izlete. V Emoninem najdete vse od vampov do trim paštete, v Pomurkinem pa vse od prekmurskega bograča do instant kave. V Centralovi DELIKATESI v Kranju jih imajo naprodaj. Cena: 90 in 150 din Vseh vrst živopisanih in zanimivo oblikovanih slamnatih podstavkov za posodo, ki jih lahko uporabite tudi kot okras v stanovanju, imajo v Murkinem ELGU v Lescah. Uvoz iz Kitajske. Cena: od 14,85 do 23,50 din Ce imate rade karo, naj vam povemo, da se dobe v Zarjini trgovini NOVOST na Jesenicah zelo lepe platnene obleke v rdečem, rumenem in črnem karo vzorcu. Podložene so in jih bomo lahko nosile Se v pozno poletje. Cena: 790 din Izredno ugodno lahko te dni kupite na oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU bom-bažaste halje, lepega kroja. Kar za 40 do 50 T so znižali cene. Velikosti: 36 do 44. Barve: rdeča, modra, rumena. Cena: 150 do 250 din _____;_____......... J (16. zapis) Prav blizu, skoro v neposredni soseščini Zabelj, leži na nizki dobravici (nadmorska višina 486 m) večji zaselek — Čadovlje. ČADOVLJE ALI OČADOVLJE Kaže. da je tudi ime tega kraja še neraziskano. Kaj je čad, vsakdo ve (t.j. gost dim, mrč, saje). Od tod tudi ime za kravo črnosive barve — čada. Čadav je tudi zagorelo rjav človek. Dostikrat naletimo na priimek Čadež (kar pa je prvotno veljalo za vola temno sive dlake! >. V starih listinah je ime zaselka zapisano drugače — Očadovlje. In že smo pri drugi razlagi imena: pot za vleko lesa iz gozda je morala biti očedena ali pa zavarovana na obeh straneh (ščedem — zavarovan ). Ne moremo se odločiti ne za to. ne za ono razlago. Naj Čadovljami sami povedo, kaj mislijo o skrivnostnem izvoru svojega krajevnega imena! Ko sem vasico pred dnevi obiskal, sem videl, da velika posestva stoje v gruči, da je svet rodoviten, četudi bolj ilovnat. In da imajo prav zato tudi svojo domačo opekarno. Ta pa daje kruha nekaterim vaščanom. Več pa se jih vozi na delo v Kranj. — Sicer pa je tudi s Čadovljami tako kot z drugimi vasmi tod okrog: pred sto leti je živelo tu 52 prebivalcev, zdaj pa je domačinov le še 36. SAMOTNI UŠLAKAR Zradovednost jo sem se napotil k samotni kmetiji sredi gozda — k Ušla-karju. Na hiši je sicer pritrjena tablica Čadovlje št. H, a je domačija res samotna, svet zase. Brez bližnjih sosedov. Hrabro živi mala družinica na samem in se ubada s precej veliko posestjo. Kot vse samotarje, tudi Ušlakarja odlikuje že redka lastnost — gostoljubje. Le žal, da sem moral tako hiteti. Še to sem ujel. da se tudi pišejo tako kot se pri hiši po domače pravi že več sto let. To je le redkokje tako. Seveda je gospodar organiziran lovec, kot se pač spodobi za življenje tako na samem, sredi gozda. - V LETENICE Seveda domačini pravijo, da so iz Le-tenc, tudi sosedje prihajajo v Leten-ce. Pišemo pa seveda prav: Letenice. In spet iščemo vir. ki je dal kar precej veliki vasici ime. Morda iz osnove leta? Tako imamo še Letišče pri Portorožu, Le-t in je na Koroškem, češke Letovice. poljski Letov itd. — Kaj pravijo domačini? V Letenice smo se morali vrniti zato. da nam bo pot v Gorice bolj pripravna. Vas leži na levem bregu Kokrice, prav blizu Te-netiš. Na zahodni strani se je dotika že Udin boršt. (Tako je treba sedaj pisati ime starega Udenboršta. Kar je seve Vojvodin ali vojvodov gozd. V govorici pa se slejko-prej sliši le — Udenboršt:) Tudi Letenice so. bile pred sto leti bolj obljudene. Imele so'kar 125 stalnih prebivalcev, zdaj jih je le še 75. Zemlja okrog vasi je bolj močvirnata, torej bolj za živinorejo primerna. Vendar pa kaže obisk vasi kar dober vtis — povsod dokazi naprednega kmetovanja. SPOMINSKO OBELEŽJE Na robu vasi je bilo v letu 1959 postavljeno obeležje (blok naravne skale z zglajeno ploskvijo za napis) v spomin na pet padlih borcev, ki so na tem področju izgubili življenja v boju za svobodo. Spominsko obeležje v Letenicah Vklesan napis pove, da so dne 16. aprila 1942 padli: Stane in Karol Bečan iz Tržiča. -Jože Fink iz Križ, Tine Teran iz Dupelj in Slavko Švegel j iz Tenetiš. Morda bo prav. če bi k omenjenim imenom pripisali še ime Luke Podakarja. ki je bil zadet od okupatorjeve krogle v svoji hiši na Kamnjeku 116. aprila 1942) in omembo neznanega borca, ki je padel smrtno zadet dne 15. septembra 1942 pri Mahovi hiši v Letenicah. STAROSLOVENSKO GRADIŠČE Tudi Letenice imajo svojo posebnost — kot skoro vse vasi tod okrog — na Klemenčevem posestvu so arheologi pred leti odkrili sledove staroslovenskega gradišča ali naselbine. Zanimiva najdba izpričuje neko posebnost naših prednikov — čutili so se bolj varne na pobočjih gora .. . Sicer pa bomo kmalu v Svarjah, kjer kar ime kaže na Svaruna. enega od staro-slovenskih bogov. Naravni zanimivosti pa sta v bližini Letenic prav gotovo podzemski jami Mali in Veliki Pekel. Zal sta se vhoda v jami pred leti delno podsula. Č. Z. Izkoristite ugodno priložnost kredit do 25.000 din odobrimo takoj — prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 nebotičnik f-^ n V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadalje- JJ _S vanjih kriminalko Claudea Avelina Mačje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. »In kaj je tako neokusnega v tistem brlogu? Je to lokal za moške, za ženske, za drogirane? Kaj se je dogajalo?« »Izreden spektakel: na začetku sporeda Gina Hermanu, nič posebnega! Moja žena ima vse njene plošče.« — »Vendar pa neprimerne večerne obleke,« pomisli Belot. — »Po polnoči smo dobili rože, darila, trakce za ples. Igral je jazz iz Londona. Sama izbrana družba.« »Lastnik?« »Neka družba, ki ima srečo, da je upravitelju ime Mercier; V družbi ga zelo cenijo. Ze pred tem se je ukvarjal s številnimi lokali, zmeraj zelo razkošnimi, zelo dragimi, v resnici nič neokusnega. V soboto se je zbrala vsa pariška smetana: vedete, svetovljani, umetniki, dva akademika.« »Kakšni umetniki — slikarji?« »Pisatelji, saj so tudi pisatelji umetniki? Knega sem spoznal.« »In tale ženska?« pokaže Belot fotografijo Huguette Sarrazinove v kopalni obleki. »Ste jo videli?« Vavasseur ocenjuje model in pripomni: »Pokazati žensko v kopalni obleki, če hočeš izvedeti, a so jo videli v njeni koži. ne. to ni neumno . . .Oh. oprostite, gospod glavni! Res. videl sem jo. Ne poznam je. toda videl sem jo. Lahko poveste kaj več o njej?« »Sarrazin Huguette. umorjena naslednji dan. v nedeljo, v svojem zasebnem hotelu v Neuillvju.« »Oh!« pravi Vavasseur zbegano. »Boka v kovčku? Fotografije v časopisih ne povedo skoraj ničesar. Prišla je tik za nami. brez družbe. Sedla je za rezervirano mizo. CLAUDE AVELINE MAČJE OKO pogrnjeno le za enega: to takoj opaziš. Moji prijateljici se je zdela sijajna. Pozneje je prisedla k večji mizi. kjer je bilo že nekaj ljudi. Mercier se ji je priklanjal kot vsem drugim. Pila je v glavnem čisto vino. postala je razdražena, živčna. Odšli smo prednjo.« »Je imel ta Mercier kdaj opravka z nami?« »Ah, veste! Veliko igro igra, ker pa je to v demokratičnem krožku v ulici Favart, si lahko mislite, kako je.« »Rezervirati v nočnem lokalu mizo samo zase, pa čeprav je to lokal s štirimi zvezdicami, pomeni, da moraš imeti rahle zveze s Sefom.« Belot pogleda na uro. »Zdaj pa moram na Lvonsko postajo, sprejeti očeta dekleta, ki je včeraj napravila samomor.« »Pravkar sem to prebral,« je rekel Vavasseur. »Simon ga bo takoj odvedel v Cochin, jaz pa . . . Kdaj zapirajo ta Seau Grenit?« »Proti šesti uri zjutraj, ko odidejo zadnji gostje. Mercier ostane še lep čas tam, ker mora pregledati račune in naročiti kar je potrebno. Radoveden sem, ali si ni dal urediti stanovanja tam zgoraj?« »Je samski?« »Da.« »Imam še toliko časa, da bi skočil tja, v Seau Grenu. še preden se v ulici de la Ferme zberejo izvedenci . . .« »Ne razumem vas več,« ga pogleda Vavasseur. »Tem boljše za vas,» odvrne Belot. »Brez kompasa plujem skozi godljo po čedalje bolj obljudenem morju!« Belot preži na nesrečnega Chenelonga ob lokomotivi, ki se je pravkar ustavila v zadnjem naporu, kakor da to obmirovanje ne bi bilo odvisno od zakonitosti voznega reda, temveč bi v resnici šlo za njen zadnji vzdihljaj Množica je gosta in Chenelong ni visok. »Tamle!« pokaže Simon, »tam je. Ves v črnsm!« In stopi za korak naprej. »O, gospod Belot!« vzklikne Chenelong z rz^egnjemmi rokami. - Človek bi rekel, da je potnik naletel na prijatelja, ki ga ni videl že sto let. - »Sami ste prišli! Povejte mi, da v moji družini ni morilca, da moja deklica ni ubila nikogar! Da je podlegla nenadnemu napadu blaznosti!« Ljudje se ustavljajo in ju opazujejo. »Seveda,« odvrne Belot z odločnim prepričanjem, »seveda! Huda nesreča je bila, vendar samo nesreča.« Nekdo za Chenelongom, še manjši od njega, stopi na stran, da bi prišel iz njegove sence. »Dober dan, gospod glavni inšpektor.« »Gospa Berger mati!« Belot je iskreno presenečen. Po tistem pismu Augusti. . . Da ga Chenelong le ne bi našel med hčerinimi papirji! Ne, bilo je sežgano. Tudi Simona je morala spreleteti ista misel. Seznaniti ga mora s Simonom. A že ima besedo-stara mati, ne da bi pojasnila svoj prihod, temveč sprašuje: »Jeana Marca ni tukaj? Ga imate še zmeraj zaprtega kakor kak zaklad?« K vragu z njeno napadalnostjo! Tem slabše zanjo. »V zaporu je gospa. Obtožen ponarejanja.« Belot ne počaka na učinek svojih besed, ampak se obrne k Chenelongu: »Inšpektor Riviere čaka, da vas odpelje ...« Nenadoma začuti potrebo, da bi se otresel službene zadržanosti — gotovo prvič. In pojasni: »Simon Riviere je moj kumič, skorajda moj sin. Bežno je poznal vašo hčer, zelo jo je občudoval.« Chenelong zaječi, ne upa si dvigniti oči, oprime se Belotove roke, da bi krenil naprej. Stara mati stopa za njima ob Simonu. Požrla je šok zaradi ponarejanja in si priznala, da okoliščine niso primerne za pritožbe. »Čez pet minut, ko bodo drugi odšli, se bom prilepila na škrice tej surovini.« Neprikrito opazuje svojega trenutnega spremljevalca in vprašaš tihim glasom, ker hoče, da bi se sklonil k njej: »Ste videli Augusto v zvezi s to zadevo?« »Da, gospa.« »Ste prepričani, da niste s svojimi obzirnimi navadami, značilnimi za svoj poklic, sodelovali pri njeni končni odločitvi?« »Ne smem zardeti,« si pravi Simon, »mislila bo, da se sramujem.« In zardi, stara mati verjame, da od jeze, in se čuti maščevano. On pa je zardel iz sramu. Pred avtom, ki jih čaka, se Belot obrne. »Boste tudi vi spremljali gospoda Chenelonga, gospa?« »Ker ni sam, ga ne bom, gospod.« »Oprostite mi, da ne grem z vami,« reče Belot Chenelongu. »To jutro nimam niti za trenutek časa.« —»To velja meni,« pomisli stara mati, »pa se je zmotil.« — »Srečava se lahko danes popoldne, kadarkoli in kjerkoli želite.« »Ne, kjer in kadarkoli boste želeli vi,« odvrne Chenelong. »Niti trenutka ne smete izgubiti pri iskanju zločinca, ki je ubil tudi mojo hčerko, če ni kriva ona. Žal, vam ne morem ničesar povedati.« S Simonom zlezeta v avto in vozilo odpelje izpred Belota in stare matere, ki nepremično stojita drug ob drugem. Belot pomisli: »Izginem.« »Jaz pa,« spregovori stara mati. v Mora jo pogledati. »Kaj pa, gospa?« »Nekaj vam imam povedati. Samo zaradi tega sem prišla v Pariz.« Hladno ga pogleda in doda: »Frederic« Belot ne trene, vendar si ne sme privoščiti nobene malomarnosti. 4 »Pet minut?« vpraša. »Dovolj.« »Pojdiva prosit za gostoljubje postajnega komisarja.« Sprejmejo ju, namestijo in pustijo sama. Stara mati potegne iz torbice knjižico in jo odpre na pravi strani. »Računi mojega vnuka.« Belot ob pogledu na številke in njihov seštevek reče: »Za vraga! Kdo je gospa B.?« »Prišla sem vas vprašat.« »Gotovo nekdo, ki živi v Parizu, nekdo, ki mu je lahko izročil vsako vsoto brez posrednika in brez sledi. Ne poznate tu nikogar, čigar ime bi se začenjalo z B.?« »Nikogar razen vas.« Belotu uide nasmeh, ki spravi v smeh tudi staro mater. »Vprašali ga bomo. Nenehno se izmika, laže na vse kriplje, toda, ko ugotovi, da kaj vemo, se vda.« V letu 19 ?5 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne cbirtie: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, rom*., Milfauc Mohoiič Hiša umirajočih,' mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan; pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli *e knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. NIKOLI NISTE A ZNIŽANJE KUPILI KVALITETE TAKO POCENI I RAZPRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA LASTNE PROIZVODNJE ■ DO 31, Vili. 1375 Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, tudi ob nedeljah od 9. do 19. ure. DOSTAVA IMA DOM SPALNICE - REGALI — KOMBINIRANE OMARE — VITRINE - OTROŠKE POSTELJICE- — OTROŠKO POHIŠTVO — KOSOVNO POHIŠTVO Za obisk se priporočamo tudi na Gorenjskem sejmu v Kranju — Hala A KRANJ - PRIMSKOUO 1 KREDIT; PRODAJA ZA DEVIZE; DOBAVA NA DOM VELIKA IZBIRA I LASTNE PMHZViliJi Sejemska hala Savski log Kranj v času XXV. Gorenjskega sejma od 8. do 18. avgusta 1975 tflliV Zavarovalnica SAVA PE Kranj razpisuje v šolskem letu 1975/76 pet naslednjih štipendij: 1. dve štipendiji za šolanje v I. letniku srednje ekonomske šole, 2. eno štipendijo za šolanje v I. letniku štiriletne srednje upravno-administrativne šole, 3. eno štipendijo za študij v I. letniku ekonomske fakultete, 4. eno štipendijo za študij v I. letniku fakultete za elektroniko — šibki tok. K prošnji za štipendijo je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o osebnem dohodku staršev in potrdilo o premoženjskem stanju. Prednost pri podelitvi štipendije bodo imeli dijaki oz. študentje, ki so v slabšem materialnem položaju in imajo boljši učni uspeh, ter otroci delavskih in kmečkih družin. Prošnje za delitev štipendije sprejema splošni sektor Zavarovalnice SAVA, PE Kranj, v 15 dneh po objavi. Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis z n.sol.o. Skladišče gradbenega materiala Hrastje, telefon 21-611 Pri nakupu stavbnega pohištva (okna, vrata) »Inles« vam nudimo 5 % popusta Poleg rednega popusta, ki. ga nudimo pri nakupu stavbnega pohištva, pa smo znižali cene vsem kompletnim sobnim vratom v povprečju za 9 %. Nudimo vam tudi ostali gradbeni material: PARKET HI DRI RANO APNO BETONSKO ŽELEZO BETONSKE MEŠALCE - 100 1 Izkoristite ugoden nakup. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu. Neobveščeni gledalci Konec prejšnjega tedna je bilo na letališču v Lescah letošnje republiško padalsko prvenstvo. V soboto je tekmovanje privabilo precejšnje število gledalcev, ki so z zanimanjem občudovali naše zračne junake. Toda žal smo bili gledalci bolj prepuščeni samemu sebi. Čeprav je vodstvo tekmovanja imelo na voljo ozvočenje, nas je napovedovalec pozno in površno seznanjal z rezultati, večji del pa so vrteli glasbo (med skoki, seveda!!). Toda, večina gledalcev bi rada spoznala te junake višin od blizu. Lepo bi bilo, da bi izvedeli za ime tekmovalca še v zraku, ob skoku iz letala, ob pristanku, kdo vodi v skupni uvrstitivi. kakšne rezultate je dosegel do sedaj. Nasploh ne bi bilo odveč nekaj reč povedati o padalskem športu sploh, o disciplini, ki se je odvijala pred očmi gledalcev! Prilika jc hita ca to in verjetno bi tako ta šport />ridobil se Gasilska slovesnost v Hrastjah Gasilsko društvo Hr;>st je-1'reha-čevo si je zadnja leta ustvarilo solidno materialno osnovo, kamor sodi predvsem nakup novega gasilskega avtomobila, motorne brizgahu- in druge opreme. Zato so se v društvu odločili posvetiti večjo pozornost izobraževanju in pridobivanju novih članov, predvsem pionirjev in mladincev. Okrepilo se je sodelovanje z osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine, ki je že dalo prve rezultate. V soboto, 1. avgusta, so slovesno sprejeli v društveno članstvo \H mladincev in 1 1 pionirjev in jim izročili spričevala, pridobljena na osnovi uspešno opravljenega gasilskega tečaja. Po slovesnosti, udeležil se jo je tudi predstavnik Občinske gasilske zveze Kranj Marjan Ceferin, so starejši gasilci povabili nove člane na piknik. \ -jk nove privržence. Skoda tudi zaradi tega, ker je sicer organizacija bila brezhibna in se je tekmovanje odvijalo nemoteno! - f>' Darilo organizaciji ZB Kot uvod v proslavo ob 30-letnici osvoboditve od 3. do 6. julija letos v Begunjah na Gorenjskem je bil 3. julija zvečer koncert ansambla bratov Avsenikov. Koncert, ki je trajal dve uri in pol, je poslušalo več kot 4000 ljudi. Ponoven koncert bratov Avsenikov je bil tudi naslednji dan, 4. julija, na dan borca; koncert je poslušalo še več ljudi kot prejšnji dan. Cisti dobiček obeh koncertov pa je ansambel podaril krajevni organizaciji ZB Begunje na Gorenjskem, za kar se jim organizacija lepo zahvaljuje. V Križah taborni- ška brigada Taborniški odred Kriška gora iz K rižev se je letos vključil v praznovanje tržiškega občinskega praznika. Prizadevni taborniki so osnovali delovno brigado, ki je začela z delom v ponedeljek. 15 tabornikov, med katerimi je skoraj tretjina deklet, urejuje taborniški prostor in njegovo okolico. Za prihodnje leto načrtujejo taborniki še obsežnejšo akcijo. V Gozdu nameravajo urediti taborniški prostor, ki sčasoma ne bo le shajališče tabornikov, temveč kriške mladine nasploh. K. Slavka Ranfelj: Sirovi štruklji pa hrustljave žemljice... Ze dolgo se pripravljam, da bi jih naredila. Veliko, več metrov in jih potem razrezala in dala v skrinjo. No, kar imam jaz še vedno v mislih, ima Ranfljeva Slavka iz Lesc že dolgo v skrinji: sirove štruklje namreč. Si jih zamišljate? Vse sočne, mehke, bogato polnjene s skuto in povrhu zabeljene z maslom in drobtinicami... Jaz imam že polna usta slin. Vi tudi kajne? Samo k takemu delu se spraviti, je pa druga pesem. »Nič težkega ni to„ če se jih spraviš delat, ko si ravno pri volji za kaj moč natega,« pravi Slavka. »Pa narediš toliko več in daš v skrinjo. Ko si jih spet zaželiš, jih samo vzameš iz skrinje, malo posuješ z drobtinicami, da se ne primejo prta, vržeš v mrzlo vodo, prevreš, odcediš in štruklji so tu. Prav tako je s češpljevimi cmoki. In tako kot surovo, lahko shranjuješ tudi že pečeno. Novoletno potico smo julija zadnjo pojedli. Moram reči, da je bila dobra, kot bi bila pravkar pečena. Potem žemlje. Za zajtrk imamo radi vedno sveže, pa jih ni vedno mogoče dobiti tako zgo- Izbh daj, ali pa se človeku ne da od doma. Zato jih večkrat nakupim po več skupaj in denem v vrečke ter zamrznem. Zvečer jih vzamem iz skrinje in zjutraj so mehke, kot če bi jih pravkar prinesla od peka. Ce jih pa še za nekaj minut porinem v pečico, so hrustljave, kot bi jih pek pravkar potegnil iz peči.« Veliko smo že pisali o zamrzo-vanju zelenjave. Vsaka gospodinja ima svoje izkušnje in Slavka tudi. Zelenjavo za raguje pobira z vrta vse poletje, tja do pozne jeseni, pač kakor zraste: cvetačo, grah, stročji fižol, kolerabo itd. Sedaj bo redčila korenje. Kasneje, ko bo vse v vrečkah, bo stresla vso tako pripravljeno zelenjavo — vsa je že narezana — v veliko skledo, premešala in s to zamrznjeno mešanico napolnila vrečke, vsaki dodala še po en paradižnik in vrečke spet shranila v skrinjo, da bo za enkratno uporabo. Zeleni peteršilj Slavka seseklja in spravi v jogurtove kozarčke. Ko ga potrebuje, ga vzame iz skrinje in kozarček postavi v zamrzovalnik hladilnika tako, da ga ima vedno pri roki. Pri špinači je včasih vso vodo od-lila, pa je bilo napak. Saj so tam tudi vitamini in sedaj gleda na to, da špi-načo prekuha v čim manj vode in špinačo zamrzne z vodo vred. Ce je je prej potrebovala en kozarček za kosilo ali večerjo, zdaj dva, ker je več tekočine, toda je tudi bolj vitaminsko. Sadeže, kot na primer borovnice, maline, rdeči ribez, je včasih pred zamrzovanjem posipala s sladkor-'jem in so bili potem sadeži preveč mokri. Sedaj se sladkorja ogiba in vlaga čim bolj suhe sadeže; vnaprej jih zamrzne in potem spravi v vrečke in kozarčke. Ko mi je pokazala skrinjo — tudi v njej vlada, kot povsod v Slavkinem domu vzoren red in res lahko takoj najde vse, kar išče — sem med zavitki opazila tudi kumare. »Kako pa te pripravite?« »Zdi se mi, da so najboljše, če jih ne ribaš na ribežen, temveč na tanko narežeš z nožem in spraviš v vrečke. Pa nič soliti.« Piščance je že malo večje kupila in jih do konca sama odredila. »Cisto drugačno meso imajo, če jih spitaš z žitom in koruzo,« pravi Slavka. Potem jih razkosa in embalira po porcijah. Posebej zamrzne drobovino. Tudi nog ne zavrže; odlične so za juho. Gleda, da prestarih stvari nima v skrinji. Lepo sproti vse rabi. Pri mesu ima označene datume, kdaj ga je vložila, za 'zelenjavo in sadje pa tako ve. kdaj je zraslo. Dve leti ima že skrinjo LTH. Največjo, ;}8()-litrsko so vzeli, pa ji včasih kar zmanjkuje prostora. »Neprecenljive vrednosti je skrinja, posebej še za zaposleno ženo in težko bi si danes moje gospodinjstvo predstavljala brez nje,« zatrdi Slavka na koncu našega razgovora. MESO Kamnik v Komendi V torek, 5. avgusta, je Podjetje MESO Kamnik odprlo v Komendi pri Kamniku svojo poslovalnico, kjer bodo poleg redne prodaje mesa I. in II. vrste in mesnih izdelkov — MESO Kamnik slavi po svoji odlični šunkarici, za katero meso še vedno na roke režejo in okusnem kamniškem že-lodčku — prodajali tudi večje količine mesa za zamrzovalne skrinje. Ker se Gorenjci močno zanimajo za tovrstno prodajo mesa, naj vam povemo, da bo poslovalnica odprta vsak dan neprekinjeno od 7. do 17. ure, ob nedeljah in ponedeljkih pa bo mesnica zaprta. — D. D. 2IVIL.A Živila Kranj TOZD Maloprodaja . Obiščite nas na XXV. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju od 8. do 18. avgusta 1975 i Mercator MERCATOR na Gorenjskem sejmu od 8. do 18. avgusta v hali C pohištvo • akustika • bela tehnika • preproge • zavese • tekstil • mali kmetijski stroji • motorji • kolesa • mopedi • betonski mešalci bife s kavo MERCATOR • alkoholne in brezalkoholne pijače UGODNOSTI NAKUPA PRI MERCATORJU V HALI C • konkurenčne cene • občutni sejemski popusti • dostava na dom • možnost nakupa na potrošniška posojila NA SVIDENJE PRI MERCATORJU V HALI C Kmetovalci! Na XXV. gorenjskem sejmu v Kranju, od 8. do 18. avgusta vam nudimo: vse blago našega širokega asortimenta z 2 % sejemskim popustom izvensezonski popust od 3 do 5 % nudimo za: škropilnike METALNA TFN 400 S, TFN 600 IO, TFN 600 S, s pripadajočo opremo. Nakladalna prikolica Silažni kombajn MENGELE Motorne kosilnice BCS, model 622 Trosilnike umetnih gnojil CREINA VICON B 75 in FERTI, obračalne zgrabljalnike sena FAVORIT 220, PANONIJA O - 220-V, SONCE 0-3, SONCE 0-4, MARATON 140-B. Kabine ceradne BREŽICE, snopovezalke za kosilnico BCS z vitlom. Hladilnike za hlajenje mleka LTH 1 + 1, kosilnice parkovne HARRY, mline, kladivarje, hidroforje. Za nakup se priporoča Traktorski obračalnik za seno trgovsko Mt^AmmmM^^l L "1 A PHOI/VODNO ^■^^■B^^^»| IN SERVISNO ^S^Mfl 1 ^^dW 1 L Vrl II II ffVCI PODJETJE ^"iJVTu B L J A N A /n. >ol. o./ T O Z P TRGOVINA /b. o./ mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam TELICO, 4 mesece brejo. pšata 5, Cerklje 4281 Prodam nerjaveč mizni ŠTEDILNIK, kombiniran trdo gorivo in elektrika z dvema pečnjakoma. Ogled Medvode 3 4282 Mladiče, čistokrvne nemške BOKSARJE z rodovnikom, odličnih star-šev, prodam. Medvode 3, tel. 71-368 °d 14. ure dalje 4313 Prodam 6 kub. m BUKOVIH °RVA. Srednja vas 4, Golnik 4283 , Prodam SLAMOREZNICO znamke KREMŠER. Srednja vas 5, Golnik 4284 Poceni prodam RADIO z gramofonom in nizko OMARO. Pagon, Planina 12, tel. 24-970 4285 ŠIVALNI STROJ veritas cik-cak, Polavtomatik, ugodno prodam. Ma-Jer, telefon 77-292 4286. SONCE 3 in KRAVO po izbiri p/odam. Srednja Dobrava 4 pri Kropi 4287 Prodam KRAVO in 4 mesece starega TELIČKA za rejo. Gobovce 9, Podnart 4288 Prodam PRAŠIČKE mesnate Pasme. Luže 2, Šenčur 4289 Poceni prodam elektronske ORGLE vox jaguar. Cegnar, Dor-forje 26, Žabnica 4290 Poročne prstane po naročilu in ostale zlatarske storitve hitro opravlja in se priporoča LEVICNIK ŽIVKO, zlatar Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) .Prodam električno PIŠTOLO za ri2ganje barv in lakov — Iskra. Je-Zerskac. 124 A, Kranj 4174 . Prodam TELICO, 5 mesecev bre-fo- Suha 25, Škof ja Loka 4325 .Prodam CEMENT. Strahinj 7, Naklo 4326 . PSA, dobrega čuvaja, poceni prodam. Predoslje 28 4327 Prodam mlado KRAVO s teletom m »rez. Ljubljanska 22, Radovljica ..Prodam žepni KALKULATOR j^otne funkcije, logaritmi, spo-• ■ •) za 2600 din. Naslov v oglas-ner^ oddelku 4291 Prodam enoredni PLETILNI ^rROj EMPISAL 313 na kartice -norveški vzorci. Rozman, Gregorčičeva 22, Radovljica, tel. 75-941 4292 Prodam delovnega VOLA. Sred-Ja,vas 12 pri Golniku 4293 * podani STREŠNO OPEKO špi-*&Voglje68 4294 R prodam PUNTE, dolžine 3,20 m. a^n> vrt 9, Golnik 4295 _ prodam dva KAVČA in skoraj • p0v<> PISALNO MIZO alples - tik. JJ0rJUpt Kuratova 24, Kokrica, ^ranj 4296 oJ^odam starejšo prenovljeno rJRUZNlCO. Možna izdelava vseh J8* navojev. Stružna dolžina 2 m. aslov v oglasnem oddelku. 4297 Tb lo ugodno prodam RADIO tlUANSLSTOR, kombiniran elek-lfa in baterije. Radovljica, Sta-UeJf Žagarja 18 4298 Prodam zelo lepe PUJSKE, 7 ted-,.?.v stare. Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce 4299 Prodam globok OTROŠKI VOZI-Predosljel51 4300 Prodam suhe borove PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku. 4308 Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) in skoraj novo POMIVALNO MIZO. Jakša-Mubi Romana, Predoslje 118 4309 Prodam TRAVO, mešano z deteljo. Zg. Brnik 1 a 4310 Prodam borove PLOHE. Podreča št." 12 4311 Prodam po zelo ugodni ceni star, poškodovan dekoracijski DIVAN (star okrog 80 let). Informacije in ogled dnevno od 14. do 15. ure v Kranju, Na skali 3, 8. in 9. avgusta t. 1. 4312 Prodam PRAŠIČE po 40 kg. Srednja vas 29, Šenčur 4329 SHRAMBO (kasto) za žito ca. 200 mernikov ter suhe hrastove DESKE 50 in 30 mm, prodam. Vomberger, -Britof 180 4330 Prodam MAGNETOFON STE-REO 2 X 16 W. Snemanje možno z odmevi in eho efektom. Verlič, Gol-niška 95, Kokrica 4331 Prodam 80 kg betonskega ŽELEZA — 6 mm. Oman, Strahinj 6, Naklo 4332 Prodam STROJ za trganje žime. Rautar Srečko, Lesce, Šobčeva 13 4333 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Dvorje 21, Cerklje 4334 Prodam 20 kub. m suhih bukovih DRVA, nekaj tramov za ostrešje, DESKE 25 mm ter PUNTE in BANKINE. Apno 7, Cerklje 4335 Prodam PEC na olje, OTROŠKI VOZIČEK in rabljeno ZASTAVO 750. Bradeško Anton, Zg. Pirniče 94 c, Medvode 4336 Prodam rabljeno zakonsko SPALNICO. Jugovic Rozalija, Godešič 23, Škof j a Loka 4337 Prodam dvobrazdni OBRAČALNIK KMF. Zore, Zg. Pirniče 116, Medvode 4338 Prodam bukova DRVA po 200 din za kub. m. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 4339 Prodam 3 kub. m suhih hrastovih PLOHOV debeline 5 in 10 cm Janko Junstelj, Nova vas 8, Radovljica 4340 Prodam KRAVO simentalko, dobro mlekarico, 8 mesecev brejo, šestega teleta, težko 500 kg, zna voziti. Koncilia Franc, Vrhpolje 76, Kamnik 4341 Zelo poceni prodam SPALNICO in KAVC. Informacije po telefonu Radovljica 75-846 4342 Prodam ŠIVALNI STROJ BA-GAT. Fojkar Doroteja, Valjavčeva 5, Kranj 4343 Prodam TV SPREJEMNIK atlas. Plavčak Katarina, Ljubljanska 6, Kranj 4344 Prodam GLAVO za skobeljnik. Vodice 37 ali tel. 061-843-038 4345 Prodam ZASTAVO 101. Britof 83 4315 Prodam po delih FIAT 750. Jeko-vec Franc, Žiganja vas 26, Tržič 4316 Prodam CITROEN DS 19, letnik 1964, nevozen, z brezhibnim motorjem ali zamenjam za CAMPANO-LO. Jelovčan, Martinjvrh 30, Železniki 4317 Za ŠKODO 1000 MB prodam rezervne dele, vrata, blatnike in kompletni stroj. Moša Pijade 3, stanovanje 2, Kranj 4318 Po delih prodam PRINCA tip 110 in ZASTAVO 750. Predoslje 67 4319 Prodam ZASTAVO 750. Zupin, Britof 331 4320 stanovanja Zakonca nujno Iščeta SOBO in KUHINJO ali veliko sobo v Kranju ali bližnji okolici. Po možnosti garaža. Naslov v oglasnem oddelku. 4324 Za eno leto v Kranju ali bližnji okolici najamem enosobno ali dvosobno STANOVANJE. Ponudbe pod'»Predplačilo« 4325 Zamenjam enosobno novo STANOVANJE v Ljubljani - Šiška za večjega v Kranju ali bližnji okolici Kranja. Ponudbe pod »Doplačilo« 4326 Nudim STANOVANJE mlajši upokojenki za pomoč v gospodinjstvu tričlanske družine. Ponudbe pošljite pod šifro »Zaupanje« 4327 Mlad zakonski par išče SOBO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 4328 podani otroški KOŠEK in CE-9 v za zastavo 750. Moša Pijade '£ranj 4301 bjTodam lepo ohranjeno kuhinjsko (^KOENCO, MIZO, STOLA in /a za drva. Ogled od 15. ure dalje. £na, Šorlijeva 15, Kranj 4302 Jjodam mlado KRAVO, dobro parico. Voglje 76 4303 IMUNSKI KUHALNIK z bombo K kampiranje prodam. Vidmar J1*, Smledniška 3L, Kranj 4304 prodam 8 m CEVI za puhalnik 0h£.a. Tempo, Eple itd., vprežni l^ACALNIK in vprežni OKO- Mh£i)cmo Pro(lani skoraj novo POKALNO MIZO (rostfrei) z dvema \ ^alnikoma. Benedik, Benediko-Kranj, Stražišče 4300 ^Ab°,dam 2 novi vezani OKNI NA-^oiK, Z ro,eto 220 x 17()' hrastove ^Tfc? ^* suna trda drva, levi vzidljiv TILNIK. Tenetiše23 4307 Breg ob Bistrici 5, Križe 4305 kupim Kupim ohranjeno KRALJICO PECI ali LUTZOVO PEC. Iva Slavca 2, Kranj, Omejc. 4355 Kupim KOTEL za žganjekuho, 40 do 50 litrov. Carman, Gaberk 1, Škofja Loka 4356 Kupim hrastove PLOHE in DESKE 30 in 40 mm. Dobnikar Aleš, Visoko 93, Šenčur 4321 Kupim KRAVO za zakol z nekaj litri mleka. Bešter Janez, Podblica 1, Zg. Besnica 4322 Kupim rabljen KAVC za dve osebi. Tel. 60-801 4323 vozila PEUGEOT 204, letnik 1967, prodam. Mesaric, telefon 24-892 Kranj, Planina 27 4346 Prodam P()NY EKSPRESS. Praše 25 4347 DKVV F 11 DE IAJXE, odlično ohranjen, registriran do konca leta, K).O(M) km po generalni z novimi gumami radial, prodam. Poleg dajem veliko rezervnih delov: menjalnik, blatnike, stekla itd. Hafnarjeva 13, Stražišče, Kranj 4348 Prodam NSU 1200. Milenkovič Peter, Valjavčeva 17, Kranj 4349 Ugodno' prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Zalog 67, Cerklje 4350 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964 v voznem stanju. Zg. Brnik 130, Cerklje . 4351 Prodam enoosno traktorsko kiper PRIKOLICO in ZASTAVO 750, letnik 1968. Dvorje 32, Cerklje ' 4352 Prodam MOPED T 12 na tri prestave v voznem stanju in P()NY EKSPRESS. Velesovo 35, Cerklje 4353 Prodam po delih ali v nevoznem stanju MOTOR DKVV, letnik 1956. Grabič, Suha 3, Škofja Loka 4354 Prodam PRIKOLICO za osebni avtomobil, Nasovče5, Komenda 3985 ' KOMBIBUS IMV 1600, letnik 1972, ugodno prodam. Frlic Franc, Suša 9, Gorenja vas 4187 Za 2000 din prodam FIAT 1100 v voznem stanju, neregistriran, starejši letnik. Rant, Cankarjeva 1, Tržič i 4314 loterija 'i -o E « S K o * ^ in •- -O a. Is — o X -* * 5 i- S x x s X c o x -V 4(K) 330 9550 09200 70750 85680 421910 .308110 01 31 73261 94451 06381 37161 329121 2 99742 46982 059142' 3 16753 83743 95043 04 494 1044 76324 221934 25 75 59205 80 100 300 6. avgusta 1975, ol) Ki. uri izpred hiše žalost i na pokopališče na Kok rici. Žalujoči: žena Minka. hčerke Minka. Ana in Milgd« z družinami ter ostalo srni>dsivo Kokrica. 7. avgusta 1975 Zahvala Oh boleči izgubi drage žene, mame in stare mame Marije Mohorič se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so jo spremili na zadnji pot i. Posebna hvala za nesebično pomoč vsem sosedom in sorodnikom, kolektivom Planika, I kos in Mladi rod ter ostalim za podarjene vence. Hvala dežurno zdravniškemu osebju za zdravniško pomoč. Posebna hvala i\ župniku Pavlinu za tople besede in opravljeni obred. Žalujoči: mož Vinko, hčerka Marija, sinovi Albin, -Janko z. družino, Vinko z. družino m ostalo sorodstvo. Njivica. 4, avgusta 1975 Ogenj v shrambi V torek, 5. avgusta, okoli 22.30 je v shrambi stanovanjske hiše Vinkota Hudovernika na Taleški cesti na Bledu izbruhnil požar. V shrambi je bil vključen pralni stroj, ki je pral perilo, za pranje pa je bilo v shrambi pripravljeno še več perila. V času, ko ni bilo nikogar doma, je verjetno v stroju prišlo do kratkega stika, vnelo se je perilo v shrambi, začela pa so goreti tudi vrata. Škode je za okoli 10.000 din. Obiščite naš paviljon -prepričajte se - zadovoljni boste. Na mednarodnem Gorenjskem sejmu od 8. do 18. avgusta boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki po konkurenčnih cenah v hali A. MODNO CKVLJAR8TV0 K KRN STANKO, Kranj, Partizanska 5. Na Gorenjskem sejmu v Kranju vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah. Priporoča se Markič Katarina Bečanovn 1, Tržič Zahvala Oh smrti dragega sina in brata Marjana JankoVca še iskreno'zahvaljujemo vsem sosedom ter vsem ostalim, ki so nam priskočili na pomoč v težkih urah in pospremili na zadnjo pot. Iskreno se zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja, g. župniku, pevcem za zapete žalostinke in Marjanovim prijateljem za spremstvo. Zahvala tudi gasilskemu društvu Stara Loka za poslovilne besede- in Slevilfih udeležbo. Vsem še enkrat posebej iskrena hvala: Žalujoči: oče -Jakob, brat -Jakob, sest ra Tončka, sest ra Francka z. družino. Marija z družino in bral Tone z. družino. Stara Loka. Kranj. Žiri. 7. avgusta 197") Zahvala , ()l> izgubi naše drage sest i e in t et e Marije Gorjanc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje, izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo upokojenskemu pevskemu zboru iz. 9 Kranja, dr. Bajžlju za zdravljenje v času njene bolezni in gospodu župniku za pogrebni obred. Vsem iskrena hvala Žalujoči: sestra Angela, brat Vencelj ter ostalo sorodstvo. žg. Bit u je, (i. avgusta 1975 Zahvala Ob hudi izgubi drage žene, mame. stare mame in sestre Marije Anderle se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju v jeseniški bolnici in še posebej osebju doma dr. Franca Berglja za dolgoletno zdravljenje, nego, skrb in trud. da bi nam jo ohranili pri življenju. Iskreno se zahvaljujemo sosedom za darovani venec in še posebej Tončki Merkeževi. Ajstrovim in Koroščevi za vso pomoč v dneh hude izgube in ostalim darovalcem vencev in cvetja. Prav tako se zahvaljujemo sosedu Jaku Klinarju za ganljive poslovilne besede, voznikom osebnih avtomobilov ter vsem. ki so z. nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poli na Breznico. Žalujoči: mož -Jože. sinova Marjan z. družino, -lože, snaha Angelca, vnuk Vojko, brat Malevž, sestra Ivanka in ostalo sorodstvo. Zahvala ()l> boleči izgubi naše ljubljene žene, mame in tete Ivane Rehberger rojene Maselj se iskreno zaliv al ju jemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvet je, nam izrazili sožalje in jo v lako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Milanu Udirju za nesebično pomoč v njeni bolezni, duhovniku za cerkveni obred, pevcem za lepe žalostinke, zvonarjem in ko lektivu KZ »Sloga« Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož in olroci Kranj, Radovljica, 7. avgusta 1975 14 Petek, H. m gusta 1975 oi. Zahvala nenadomestljivi izgubi, ki nas je prizadela s smrtjo našega dobrega moža, očeta, sina, brata, st rica in brat ranca Cirila Ropreta Gostilničarja iz Čireič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočust v ovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili m« njegovi zadnji poti V mnogo prerani grob ter ga zasuli s cvet jem in vencem ter nam izrekli ustno in pismeno sožalje. Še posebej se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem ter sindikalni organizaciji, sodelavcem K. O G. P. K. Vino Kranj m AMD Šenčur Posebno zahvalo smo dolžni za dolgoletno zdravljenje dr. -Janezu Bajžlju. Zahvaljujemo se tudi g. župniku m g. kaplanu iz Šenčurja, bratrancu g. Kaliju za opiav jjen pogrebni obred, pevcem 'a zapete žalostinke. Zaluioči žena Slavna, sin Mart in, hči Nad« m ostalo sorodst vo Curice, Kranj. I. avgusta 1975 Alpinistične novice KRANJSKI ALPINISTI V DOLOMITIH Medlem ko se je dobršen del članov a M nisiičnoga odseka Kranj mudil na Kavka/-" — ZSSR. dejavnost odseka ni zamrla. 1» članov odseka je od II VII. do .i. VIII. "tišin v italijanske Dolomite — območje Iflj ("in. kjer so opravili 2"> lepih v/.pnno?. ^ plezalski paradiž Dolomitov so odpotovali: Milena Kkar. Noje /.aplotnik. Matjaž j*'' lem. Robert (Jaberšček. Dušan Moštiok»J-Nnnde Kern. Jože Ciperle. Frani Kavgi Riilo' GartuVr. Luka Karničai in Vojk" Mike«-. !)-kral so preplezali Preiissovo por v IV-colissimi (Vi. 2-krat ('assinovd direktno smer \ 1'uiil" di Fridi (V-Vl>. 2-krat Rumeni raz \ Mali ("ini t Vil. -'-a -">-krat Dibonov ra/. v Veliki ('ini (IV). . |B i-kral limav erjevo smol v Mali Cim (I Vi h i'-krat Mazzuranov ra/. \ Veliki Čini VI i. "2 - krat Demuthov ra/ v Zahodni Cini t*^ Vil. V domačih stenah sta Nen /.aplotnik i" Nande Kern preplezala Zajedo v Travnik* Milena Kkar. Robert Gaherščok. Luka Kritičar. Vojko Mikee pa so preplezali prvenstveno varianto na Kaširtovo smer — se-verna stena Grintavca. Imenovali so h1 I'" dena variant a 11 V- V + t. POMEMBNA PONOVITEV Dušan Srečnik in -Jare/ Lončar i.AO lr' žič) sta 2<). VII. preplezala v/hodno sien«' Sass Maor v skupini Pala (italijanski Dolomiti). Za ekstremno smer K. Solleder " F. Kummer sla porabila komaj s ur. Stein' je v isoka 100(1 m. na težko ple/arijo pa osld' ne hik) m stene (21 ra/.težajev i. Smer V edinsiverni, /sestavljena i/ izpostavljen^ pročnic. Težave se prenehajo šele m I"K vrhom. Z vrha sta sestopila na bivak p"" Cima della Madona in po markirani poti * dolino Val 1'aradidali. kjer sta taborila. - DVE PONOVITVI V SFINGI Navpičen skalni /id Sfingo v severni steij' je dolgo veljal za enega'zadnjih nerešeni'1 problemov Triglava. Vanj so zapisali svo.m' ime le najvidnejši plezalci slovenske povojne generacije. 2S. VII. so dve od treh smeri \ Sfingi I1"' novi I i člani AO Tržič. Jane/ Grohar Slavko Frantar sta opravila 2 ponovit« smeri Kunavcr — I)rašloiv Plezala sta ' ur. Dolgemu času plezanja je botroval " metrski padec prvega v navezi. Naleiela-^' na i/bit e s\odrovce. Dušan Srečnik in Dušan Mat kič pa d* kot celila ponosila smer Mojstranških veveric I'le/ala si a 7 ur. I. VII pa sta Zeljko in Matjaž Perk«M dobrih osmih urah ponovila smer I lude"''" — -Iu\an v severni si eni Travnika. Začetnega tabora \ Vratih se je iiileh'ž1!! (i članov \<> Tržič Trije kot instinkt »'.i1, t rije pa kot pripravniki. -SK.JA PODKOMISIJE G RS ZA' RKSK VAN.JK N. julija je bila \ prostorih P/S 2. podkomisije G RS za reševanje /. letal"11]: Ing.'Samec je podal poročilo o ih's".'<> dežurstvo nekoliki) okriil"11"' Vsem post m jam GRS so poslali navodil"' uporabi helikopterja /a reševanje v gor«'1'. Navodilo obsega predvsem: — v katerih primerih se zaprosi najbliži" enoto milice /a uporabo helikopterja, — /a kakšne poškodbe je dovoljena i'l"1' raba helikopt erja, — določilo o mednarodnem sodelovanj1 •d- iin" in medsebojni pomoči članic I KAK - "1( narodne organizacije /a reševanje v gori - določilo o podatkih, ki jih mora dwj (isti, ki prosi za pomoč helikopterja pri r< ševan ju v gorah. Navodilu je priložen tudi seznam p'"^! di v naših gorah. k|ei je možen pristal" helikopterja. Namesto tragično preminulega dr.*' ta/da Zavinika jo v podkomisijo (JRS talsko reševanje imenovan dr. France I" lešič Franci Si«* Didić na Švedskem •Jugoslovanska mladinska polska re|)rezen tatica do 20 '\' letošnji balkanski prvak, bo med 11 in 17. avgustom nastopala na e\|(,|| skem prvenstvu na Švedskem- izbrani vrsti t okra I ni Kranjca"? -Janeza Sveglja in Zmaga Malavi ča. Obetajoča igralca sta potreb"' Triglavu, ki se bori za povratek , prvo zvezno vaterpolsko ligo. Ki'1"' pa bo vseeno zastopan na Svedsk*f* Razen zveznega kapetana Mira c", kovica potuje v daljnjo deželo K trener Kranjčan Peter Didić. T" ■', ko' zanj novo priznanje, saj ho t ud' sodnik vodil najpomembnejša uranja našega državnega vaterpnl^** prvenstva. -dl1 Atrakcije na Zbiljskei^1 jezeru V soboto in nedeljo bo na ^ skem jezeru tekmovanje v srn^^fj)-na vodi za pokal »Zbilje 75«. tfi Jjfi dicionalno tekmovanje je vključeno v tekmovalni k°. ^ Mednarodne zveze za smučanJ^jf vodi. Organizator Klub za srnU^ je na vodi »Olitnpija« iz LjubljaJJJjV' poslal vabila za nastop v 13 ^r Po že prejetih prijavah sodeč, b%l' stopilo rekordno število tekn10 0-cev, saj bo moč doseči oziro' 1»*\ 1 trditi kategorizacijo - uvrsli^^e' enega od treh mednarodnih rH dov v slalomu, likih in skokih- bP0 Od naših tekmovalcev !><> P°. ) fn j zanimiv nastop Mušiča (Olimp1]' Bašića (Zagreb), ki bosta / ^ \^ rezultati in uvrstitvami skl.vt.f upravičiti odhod na svetovno I" Z st vo. Prvenstvo v plavanju Na radovljiškem kopališču je bilo v ponedeljek, 4. avgusta, v počastitev občinskega praznika odprto občinsko prvenstvo v plavanju. Udeležilo se ga je prek 50 plavalcev 2 Jesenic, iz Radovljice in z Bleda. Prvenstvo je uspešno pripravil Plavalni klub Radovljica, ki bo H. avgusta tudi organizator občinskega sindikalnega prvenstva v plavanju. V dvoboju med Jesenicami in Radovljico so zmagali domačini, ki so zbrali 129 točk, medtem ko so Jeseničani pristali na 91 točkah. REZULTATI: 50 m prsno ml. Pionirke: 1. Meta Jovan (Radov-Jjica), 2. Boj ana Ivnik (Radovljica), 3- Kati Benedik (Radovljica); 50 m Pfsno ml. pionirji: 1. Rudi Klučanin (Jesenice), 2. Bogdan Jug, 3. Matej Zbontar (oba Radovljica); 50 m hrbtno ženske: 1. Lavra Korošec (Jesenice), 2. Bojana Ažman, 3. Re-nata Ažman (obe Radovljica); 100 m hrbtno moški: 1. Lado Hrustelj (Radovljica), 2. Rado Tolar Igralni prostor otrok Igra v otroštvu odjekne skozi vse življenje. V rasti, dozorevanju in razvoju otrok poceni prav toliko kakor pravilna in zadostna prehrana, kakor materinska nega, kakor sonce, zrak ali kopel. Otrok Prikrajšan igre, sc bo počutil »zobčenca, ne bo doživljal pridnega in pravega otroštva, osiromašen bo naravnega, Pristnega gibanja, doživljanja 'gre, ki razvija gibalne sposobnosti, oblikuje prve družbene odnose in neobhodne življenjske izkušnje. Ali danes vsi otroci resnično doživljajo slast igre, ali jim namenimo dovolj igralnega prostora? V mestih in stanovanjskih blokih prav gotovo ne preveč. Otrokom primanjkuje igralnega prostora. Povsod je veliko opozoril: ne hodi po zelenicah, ne skači po stopnicah! Dvorišča — nekdanji igralni prostor mestnih otrok so polna avtomobilov. Lastniki jih gladijo in čistijo kakor konje. Obremenjeni s porabniškim nemirom in nestrpnostjo zelo grdo gledajo otročad, če se Igra z žogo, posebno če se tuji otroci pode okoli njihove pločevine. Dvorišča niso več otroška igrišča, vse bolj postajajo parkirišča. V stanovanjskih soseskah je težko najti sožitje med otroško igra-v°stjo, neugnanostjo in gibljivostjo ter miru, reda in oddiha tlečimi občani. Drugače in bolj bogato je *jyljenje otrok zunaj mest. Njihovo otroštvo je bolj prijetno, vsebinsko in doživljaj-8k°. bogatejše, poznajo vse ®krite predefe gozda, vedo, *Je rastejo gobe, kje gnezdijo Ptice in kje se zadržuje divjad, skalnato pobočje nad vasjo je nJ>hov mali Trigl av, mlad 8°zd skrivališče Indijancev, v Potoku so njihova gusarska ^•stanišča, v votlini, iz kate-e teče voda, pa je njihova v°jna luka. Za vsako igro je Primeren prostor, skoraj vse J'ni je na voljo: dovolj gozda, ravnikov, livad in skalovja, j*® teka, skokov, guganja in pezanja. Vse je njihovo. Vsak eP sončni dan jim pomeni novo doživetje — nov dan probosti, prostosti njihovega otroštva. Zadovoljni bi bili, če bi J^ogli vsem otrokom dati več Prostora in svobode pod son-^ern. A žal so mnogi otroci Prikrajšani najbolj prvobitne-*a stika z naravo, mnogi pa ni življenjsko nujnega Rralnega prostora. Ločeni so o narave in ne morejo zazna-, at| njenih zakonitosti. Še . °»j kot odraslim prostorska PJ gibalna omejitev škoduje trokom. Za njih je Se bolj j raSna, saj jih ovira v razvoju aje že prvi korak h krajšanju Jihove življenjske dobe, kajti ajanje življenja se snuje že v ftroštvu. Veliki ljudje se niso .°dili v asfaltni in betonski «*ungU. Otroci niso člani samo-. Pravnih organov. Za njiho\ pralni prostor se moramo za-*emati starejši in skrbeti za Radnjo otroških igrišč v okr? a'' organ'z'rat' razne ^'•ke aktivnosti v naravi. To J*.bo najdražji in najdragoce-JŠi dar otrokom. L Jože Ažman (Jesenice), 3. Franci Hrustelj (Radovljica); 50 m hrbtno st. pionirji: 1. Bogdan Jug, 2. Igor Podobnik, 3. Iztok Jug (vsi Radovljica); 50 m prosto ženske: 1. Lavra Korošec (Jesenice), 2. Zora Kukič (Radovljica), 3. Milena Kos (Jesenice); 100 m prosto moški: 1. Lado Hrustelj, 2. Ciril Globočnik, 3. Andrej Artiček (vsi Radovljica); 50 m prosto st. pionirke: 1. Lavra Korošec (Jesenice), 2. Bojana Ažman (Radovljica), 3. Milena Kos (Jesenice); 50 m prosto st. pionirji: l. Bogdan Jug (Radovljica), 2. Rudi Klučanin (Jesenice), 3. Igor Podobnik (Radovljica); 50 m delfin ženske: 1. Lavra Korošec (Jesenice), 2. Bojana Ažman, 3. Bojana Ivnik (obe Radovljica); 50 m delfin moški: 1. Andrej Artiček, 2. Janez Kržišnik, 3. Ciril Globočnik (vsi Radovljica); 50 m hrbtno st. pionirke: 1. Lavra Korošec (Jesenice), 2. Bojana Ažman, 3. Renata Ambrožič (obe Radovljica); 50 m prsno pionirke: 1. Meta Jovan, 2. Kati Benedik (obe Radovljica), 3. Milena Kos (Jesenice); 50 m prsno pionirji: 1. Aleš Remec, 2. Iztok Jug (oba Radovljica), 3. Rudi Klučanin (Jesenice); 100 m prsno moški: 1. Ciril Globočnik, 2. Andrej Artiček, 3. Tomaž Mandeljc (vsi Radovljica); 100 m prsno ženske: 1. Meta Jovan, 2. Bojana Ivnik (obe Radovljica), 3. Milena Kos (Jesenice); 50 m prosto mL pionirke: 1. Renata Ažman, 2. Bojana Ažman, 3. Bojana Ivnik (vse Radovljica); 50 m prosto ml. pionirji: 1. Bogdan Jug (Radovljica), 2. Rudi Klučanin, 3. Klemen Čebulj (oba Jesenice); štafeta 4 X 50 m prosto ženske: 1. Radovljica, 2. Jesenice; štafeta 4 X 50 m prosto moški: 1. Radovljica I, 2. Radovljica II, 3. Jesenice. M. Faganel Kavčič, Udovč in Kladnikova prvaki SRS Na XXIX. članskem atletskem prvenstvu Slovenije je bilo doseženih nekaj zelo presenetljivih rezultatov. Tako je 18-letna Nada Šober v teku na 800 m premagala državno reprezentantko in branilko naslova Danico Urankar. Med člani je na isti progi zmagal Kranjčan Kavčič, ki je spet pričel tekmovati. Presenetil je tudi mladinec Čop, ki je skočil v višino 2,09 m. Na prvenstvu so bili doseženi tudi štirje rekordi prvenstva. Dosegli so jih Penca v teku na 400 m z ovirami (52,5), moška štafeta Olimpije na 4x100 m (42,2), Pergarjeva v teku na 1500 m (4.29,4) in Urankarjeva na 4(K) m (57,0). Od Kranjčanov je zmagal še Udovč v skoku v daljino in Kladnikova v metu krogle. REZULTATI: MOŠKI: 110 m ovire: 1. Penca (Olimpija) 14,9, 3. Bi-tenc (Triglav) 10,5; 1500 m: 1. Lisec (Kladivar) 3.54,9; kopje: 1. Špilar (N. mesto) 07,18; daljina: 1. Udovč (Triglav) 7,10; 400 m: L Prstec (Ptuj) 48,8; 100 m: 1. Cankar (Olimpija) 10,8; krogla: 1. Štimec (Olimpija) 10,07 3. Satler (Triglav) 14,80; višina: L Cop (Kladivar) 2,09, 2. Dušan Prezelj 2,06; 10.000 m: 1. Balek (Velenje) ' 32.07,0; 4 X 100 m: 1. Olimpija 42,2, 3. Triglav 44,0; 200 m: 1. Prstec (Ptuj) 21,9; 800 m: 1. Kavčič (Triglav) 1.55,9: 5000 m: 1. Lisec (Kladivar) 14.49,4; 4 x400 m: 1. Olimpija 3.20,0; 400 m ovire: 1. Penca (Olimpija) 52,5, 4. Sagadin (Triglav) 57,0; 3000 m ovire: 1. Žužek (Olimpija) 9.09,0; hoja 20 km: 1. Majcen (Olimpija) 1.47,32; palica: 1. Roleta (Olimpija) 430, 3. Cvet kovic (Triglav) 380; troskok: 1. Šimu-nič (N. mesto) 14,70, 2. Prezelj (Triglav) 11.13; disk: 1. Pečar (Kladivar) 55,86; kladivo: 1. Pristovnik (Kladivar) 55,50. 4. Pristov (Triglav) 48,20 ŽENSKE: 100m ovire: 1. Lorenci (Maribor) 15,0; 100 m: 1. Cotič (Koper) 12,2; 1500 m: 1. Pergar (Branik) 4.29,4; 100 m: 1. Urankar (Kladivar) 57.0; disk: 1. Pajtler (Maribor) 35,60; daljina: 1. Potnik (Olimpija) 5.57; 4X100 m: 1. Olimpija 49.4; 200 m: 1. Seleškar (Olimpija) 25,4, 3. Jesenovec (Triglav) 27,2; 800 m: 1. Šober (KAK) 2.09,0. 0. Reja (Triglav) 2.31.0: 300 m: l. Pergar (Branik) 9.42,2, 3. Reja (Triglav) 11.41.2; 100 m ovire: 1. Potnik (Olimpija) 64,6; 4X400m: 1. Olimpija 4.09.0; višina: 1. Lorenci (Maribor) 175; kopje: 1. Kovač (Kladivar) 45,02: krogla: 1. Kladnik (Triglav) .12.22. K. P. Udeleženci mednarodnega balinarskega tekmovanja na Jesenicah med slovesno otvoritvijo — Foto: B. Blenkuš Balinarski turnir na Jesenicah Pod pokroviteljstvom občinske skupščine Jesenice je Balinarski klub Jesenice, ki slavi letos 20. obletnico delovanja, v počastitev občinskega praznika in 30-letnice osvoboditve organiziral na balinišču v Bazi mednarodni turnir. Razen domačinov in balinarjev iz Postojne, Maribora, Ljubljane in Radovljice so se tekmovanja udeležile tudi štiri ekipe iz sosednje Italije. Po zanimivih in izenačenih borbah je zmagala druga ekipa Jesenic pred Radovljico in balinarji iz Postojne. Sledijo pa: prva jeseniška ekipa, Gradiš Jesenice, Orzano iz Italije, Metalna iz Maribora, Predil iz Italije, Ljubljana-Polje in Bueres iz Italije. Štiri prvouvrščene ekipe so prejele pokale občinske skupščine. Železarne Jesenice, občinskega sindikalnega sveta Jesenice in krajevne skupnosti Plavž. J. R. Uspeh kljub težavam Rokometni klub Šešir iz Škofje Loke letos praznuje 10-letnico delovanja. In prav v jubilejnem letu je moška ekipa dosegla do sedaj največji uspeh — 6. mesto v republiški ligi in uvrstitev v finale pokalnega tekmovanja. Čeprav so jih skozi naporno prvenstvo pestile težave z igralci, so jih z vestnim izpolnjevanjem trenerjevih navodil in dobrimi pripravami na spomladanski del prvenstva premostili ter dokazali »strokovnjakom«, da zaslužijo mesto v družbi najboljših slovenskih ligašev. Tudi za nastop v prihodnji tekmovalni sezoni so si zadali cilj — obstanek v ligi. Na videz preskromni želji pa je treba dodati, da bodo glavno breme nosili mlajši igralci, medtem ko bodo starejšim dali možnost nadoknaditi zamujene študijske obveznosti. S pripravami bodo pričeli 10. avgusta v Kočevju, kjer bodo vadili teden dni. Nato bodo odigrali več prijateljskih tekem z močnejšimi nasprotniki (Piran, Medveščak) ter upajo, da bodo dovolj pripravljeni startali v novo prvenstveno sezono. Ker so končno dobili električno razsvetljavo na igrišču, bodo lahko trenirali v večernih urah, kar bistveno izboljšuje njihove pogoje dela. Trener Igor Stupnišek ima za novo tekmovalno sezono na voljo 14 igralcev, in sicer bodo barve Šeširja branili: Debenc, Verbinc, Koželj, Kalamar, Trobec, Jordan, Mehonič, Oblak, Jeršin, Kristan, Orešnik, Jamnik, Kopajtič in Krek. -fr Kolesarji, športniki, pozor! Najnovejši model šprinteric dobite na Gorenjskem sejmu v Kranju od 8. do 18. avgusta 1975 v hali A pri modnem čevljarstvu KERN STANKO, Kranj, Partizanska 5. Na Kredarici zmagala Kozeljeva Smučarski delavci iz Radovljice so organizirali v torek na ledeniku pri Kredarici 0. poletno prvenstvo Slovenije v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo razmeroma malo smučarjev. Največ uspeha sta imela brata Andrej in Tone Koželj, člana mariborskega Branika. Pri članih je zmagal Andrej Koželj. Drugi je bil Bojan Križaj, 3. Lovšin (Olimpija), 4. Pašovič iz Sarajeva, 5. Magušar (Olimpija), 0. Komar (Tržič) in 7. Cerkovnik (Akademik). Pri starejših mladincih, ki so prav tako vozili na 900 m dolgi progi z 39 vratci, je zmagal Tone Koželj. Za njim so se zvrstili: Strel (Transtu-rist), Zibler (Tržič), Babnik (Novinar). Ščurk (Akademik) itd. Pri mlajših mladincih je bil najhitrejši Oherstar (Olimpija) pred Tonetom Virkom (Akademik) in Fortetom (Olimpija), pri članicah pa je zmagala Pikonova (Radovljica). Sledijo ji Podgoršek (Olimpija), Fon (Bled). Prehitra odločitev Nogometna zveza Gorenjske je iz nepojasnjenih vzrokov registrirala tekmo Kropa : Filmarji s 3:0 za K i 1 -marje, čeprav je v dvoboju zmagala Kropa. Zveza je na pritožbo kluba iz Reteč. nogometnega kluba Kondorja in nogometnega kluba Krope odločitev spremenila in priznala dosežen rezultat. Tako je Kondor osvojil 2. mesto. Reteče 3. in Kropa 8. v gorenjski ligi I. razred. J. Starman Zirovnik (Akademik), Kuzmič (Rade Končar) itd. Med starejšimi mladinkami so prva tri mesta zasedle Urhova iz Radovljice, Križajeva iz Tržiča in Tomšičeva (Akademik), pri mlajših mladinkah pa so bile najuspešnejše Blažejeva in Juvančičeva iz Olimpije ter Rotarjeva iz Akademika. — jk PLAVANJE: na plavalnem mitingu v Floridi je Američan Andy Coan dosegel nov svetovni rekord na 100 m kravi s časom 51,11. Prejšnji rekord je imel njegov rojak Jim Montgomerv z le eno stotinko sekunde slabšim časom. NOGOMET: rezultati prijateljskih tekem v pripravljalnem obdobju za novo prvenstvo: FC Hamburger : Leeds 5:2, St. Etiene : Leeds 4:1, SZ : Island 2:0, FC Burgges : Ajax 3:0, Hannover : Tottenham 1:1, Kaiserlautern : Everton 2:1, Vojvodina Borussia (M.) 2:4, Crvena zvezda Borussia (M.) 4:2, Tvventte : Slavija 7:2, Olimpija : Den Haag 1:0, Dinamo : Den Haag afib, Espanol : Hajduk 10:9, Seville : Hajduk 1:0, Bayern : Niča0:0. MOTORISTIKA: v Anderstropu je bila dirka motoristov za »Grand Prix Švedske«, ki je Štela tudi za svetovno prvenstvo. Rezultati: — do 50 cem: 1. Lazzarini (Italija, provatieci), 2. Nieto (Španija, kreidler); za SP: Nieto pred Lazzarinijem; — do 125 crm: 1. Pileri (Italija, morbidelli), 2. Bianehi (Italija, morbidelli); za SF: Pileri pred Bianchijem; — do 250 ceni: 1. Villa (Italija, harlev-davidson), 2. Busherini (Italija); za ŠP: Villa pred Rougeriem (Francija, harlev-davidson); — do5(K)ccm: 1. Sheene (Velika Britanija, suzuki), 2. Read (Irska. MV Agusta); za SP: Read pred Agostinijem (Italija, .vamaha); — do 750 ceni: 1. Sheene (Velika Britanija, suzuki), 2. I.ansivouri (Finska, vamaha); za SP: Sheene pred Ditchburnom. TENIS: v tekmovanju za Grand Pri« '75 je Argentince Vilas še povečal vodstvo pred zasledovalci. Sedaj ima 4(K) točk. drugo-•uvrščeni Španec Orantes 259, tretje uvrščeni Sved Boru pa 255. ATLETIKA: Sanjejev (SZ) je dosegel letošnji naiboljsi rezultat v trnskoku z dolži no 17.i'i m. VValker (Nova Zelandija) je pretekel 1500 m v času '1.24,4. kar je le za dve desetinke sekunde slabše od svetovnega rekorda. Margunova (SZ) je dosegla najboljši i-ezuliat te sezone v teku na 800 m s časom 1.59,4. Blacke (Velika Britanija) je pretekel 10 km v času 27.54.2. kar je drugi najboljši rezultat te sezone. Gesicki je dosegel nov poljski rekord v teku na H00 m s časom 1.45,4. Petrescn je izzenačil romunski rekord v teku na 100 m s časom 10.2. Anders-sonova pa je dosegla najboljši letošnji rezultat--v teku na 1500 ni s časom 4.07.5. NAMIZNI TENIS: v Zagrebu se je končalo mladinsko evropsko prvenstvo. Rezultati: - mladinci: I. SZ. 2. CSSR. .). Jugoslavija. 4. Anglija; — mladinke: 1. Jugoslavija. 2. SZ. J. Madžarska. 4. ČSSR; -pionirji: 1. Švedska. 2- Madžarska. ■'!. CSSR, 4. Jugoslavija; — pionirke: 1. SZ, 2. Romunija, J. Jugoslavija. 4. Madžarska. KAJAKAŠTVO NA MIRNIH VODAH: v Beogradu se je končalo XII. EP in SF v kajakih kanujih na mirnih vodah. Svetovni prvaki za leto '75 so postali: — C I 1000 m: Vourčenko (SZ), - K 2 1000 m: Slatnov in Rummel (NI)Rt, — C 2 1000 m: Arva in I'ovazsax (Madžarska). — K 4 1000 m: Rodriguez, Celorio, Flor in Misione (Španija), - K 1 500 m: 1'etrenko (SZ). - C 1 500 m: Scapo (Madžarskal. - K 2 500 m: Vorobiev in Os!apkovič (SZ), — C 2 500 m: Vinogradov in Lobanov (SZ), — K I 4 x 500 m: Madžarska. — C 2 10 km: Cesiunas in Lobanov (SZ). — C 110 km: Jurčenko (SZ). - K 2 10 km: Szabo in Bako (Madžarska), - K 1 10 km: IVeri (Italija). - Ki 10 km: Norveška; ženske: — K I 500 m: Ohde (NI)R). - K 2 500 m: Koster in Zirzov (NI)R). - K 4 500 m: Koster, Oede. Muler in Zirzov (NI)R). Izreden uspeh pa je dosegel Jugoslovan Mat o Ljubek, ki je v C 1 na 10 km osvojil tretje mesto in s tem prvo medaljo, ki jo je Jugoslavija osvojila na tako pomembnih tekmovanjih. AVTOMOBILIZEM: Argentince Carlos Reulemann (Brabham) je zmagovalci dirke avtomobilov F I za »VN Nemčije«, ki so jo vozili na zelo znani progi,v Nuerburg-ringu. Reutemann je 14 krogov (1 krog — 22,8 km) prevozil v eni uri 41 minutah in 14 sekundah s povprečno hitrostjo 189,47't km/h. Drugi je bil Francoz I.affitc (Williams, vodeči za El' F 2), tretji Avstrijec l.auda (Ferrari), četrti Anglež Priče (shadovv), peti Avstralec Jones (leda) in šesti Nizozemec van Lennep (ensign). Ker so do konca prvenstva ostale le še tri dirke (v Kanadi bo odpadla), je l.auda skoraj zanesljivo že novi svetovni prvak. Vrstni red za SI' po enajstih dirkah je naslednji! 1. I.auda (Avstrija, lerrari) 51 točk. 2. Reutemann (Argentina, brabham) .!4. .!. E. Fittipaldi :!•'), 4. Hunt (Anglija, hesketh) 25, 5. 1'ace (Brazilija, brabham) 24, (i. Scheckter (JA, tvrrel) 19, 7. Regazzo-ni (Švica, lerrari) Ki, H. Mass (ZRN. McLaren) 14,5. . . . Naslednja dirka bo 17. avgusta v Zcltvvegu (Avstrija), kjer se bo tudi odločilo o novem prvaku. F. V. Globočnik zmagal, Kreč vodi V 1. kolu ZCNL igrata Korotan in LTH doma, Kamnik pa gostuje Na sestanku zastopnikov klubov republiških lig z organi Nogometne zveze Slovenije so potrdili koledar tekmovanj v vseh republiških ligah. V slovenski nogometni ligi se ho pričelo tekmovanje 24. avgusta, v obeh conskih ligah pa teden kasneje. V zahodni conski nogometni ligi so dobili klubi naslednje startne številke: I. Korotan, 2. Koper, 3. Vodice, 4. Adria. 5. Usnjar, 0. LTH, 7. Litija, 8. Tahfr« 9. Bela Krajina. K). Kamnik, II. Ljubljana, 12. Renče. V 1. kolu bosta kranjski Korotan in LTH iz Škofje Loke igrala doma z Renčami oziroma Litijo, Kamnik pa bo gostoval v Vodicah. F. P. Pred 15.000 gledalci je bila v Orehovi vasi pri Mariboru četrta dirka za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 250 ccm. V I. ligi je zmagal Karlovčan Šoštarić, v II. ligi pa Tržičan Globočnik. Ekipno je zmagala Orehova vas. Tržič je bil tretji, Kranj pa peti. V I. ligi si je lanskoletni državni prvak Leno Soštarič že zagotovil peti naslov državnega prvaka. Šo-štaričeva prednost pred drugo-uvrščenim Frasom iz Orehove vasi znaša kar 37 točk. Tako kot na prejšnjih 3 dirkah je tudi v tej Šoštarić zmagal z veliko prednostjo pred Krasom, Kranjčan Nahtigal pa je bil enajsti. REZULTATI: I. vožnja: 1. Šoštarić, 2. Fras, 3. Živoder (Kutina); 11. vožnja: 1. Šoštarić, 2. Šegula (Ptuj), 3. Šinkovec (O. vas); Skupna uvrstitev: 1. Šoštarić 30 točk, 2. Fras 20. 3. Šegula 18, 4. Živoder 10, 5. Zorić 13, 0. Šinkovec 10. . . 11. Nahtigal 1; Vrstni red za državno prvenstvo po štirih dirkah: 1. Šoštarić (Karlovac) 117 točk, 2. Fras (O. vas) 80, 3. Šegula (Ptuj) 00, 4.-5. Vese-njak in Šinkovec (oba O. vas) 45, 0. Živoder (Kutina) 41, 7. Zorić (Karlovac) 40. V II. ligi je Kranjčan Kreč uspel obdržati prvo mesto v tekmovanju za državno prvenstvo, čeprav je v Orehovi vasi zasedel šele tretje mesto. V obeh vožnjah pa je zmagal Tržičan Globočnik in tako zmanjšal zaostanek za K rečem na osem točk. REZULTATI: 1. Globočnik (Tržič) 30 točk, 2. Krti (O. vas) 22, 3. Kreč (Kranj) 10, I. Lacko (Ptuj) 12, 5. Bele (INA) 10, 0. Hribar (Mengeš) 10... Skupna uvrstitev po štirih dirkah: 1. Kreč (Kranj) 08 točk, 2. Globočnik (Tržič) 00, 3. Ertl (O. vas) 52, 4. Uršič (Tržič) 50, 5. Lacko (Ptuj) 50 . . . Med ekipami so imeli največ uspeha tekmovalci iz Orehove vasi, ki so zbrali 58 točk, pred Karlovcem 48, Tržičem 32, Ptujem 30, Kranjem 22, Mengšem 10. Skupna uvrstitev ekip po štirih dirkah: 1. Orehova vas 241 točk, 2. Karlovac 170, 3. Tržič 110, 4. Ptuj 110, 5. Kranj 101. F. P. Jesenice : Renče 2:2 Pred dnevi so gostovali na Jesenicah nogometaši iz Renč, ki so člani zahodne conske slovenske nogometne lige. Z domačimi nogometaši so odigrali prijateljsko srečanje, ki se je končalo neodločeno 2:2. V prvem polčasu so bili domačini boljši, v drugem pa je gostom uspelo izenačiti. M. J. Jeseniški hokejisti trenirajo v ČSSR Hokejisti Jesenic so pod vodstvom novega trenerja Bubnika iz Češkoslovaške zaključili prvi del priprav doma in odpotovali v češkoslovaško mesto Karvino. Tu bodo na ledu trenirali 8 dni, nato pa odšli v Brno, od koder se ImkIo vrnili domov 22. avgusta. V Karvinu bodo odigrali dve, v Brnu pa tri prijateljske tekme. Na Češkoslovaško je odšlo 24 igralcev, med katerimi je tudi nekaj mladih, ki bodo letos prvič nastopali v moštvu Jesenic. F. P. vvseh šolah 9e/rcr šolsko nalivno pero — s prijemnim sedlom — za lepo in lahko pisanje — z drsečim peresom in z rezervnim tankom — A-pero v načelu za začetnike 5e/icr flomaster (tanek) — s patentiranim oblikovalcem konice — za pisanje in risanje — svetlih barv — piše vedno tanko 5e/icr flomaster za risanje s široko konico — s patentiranim oblikovalcem konice — za črtanje in risanje — v različnih in svetlih barvah Se/tcf »Tinten-Sheriff« — odstrani vse napake — točno in brez sledu — s patentiranim oblikovalcem konice m m i i Presenečenje na našem razstavnem prostoru! VELIKO žrebanje — Udeležijo se ga lahko šolarji od 12. do 14 leta. Izrežite spodnji kupon, vpišite ime.' priimek in naslov, dajte kupon v kuverto ter ga pošljite do 14 avgusta 1 975 na naslov: HERMES, zastopstvo inozemskih firm, 61000 Ljubljana. Moše Pijadeja 27 — ali oddajte na Gorenjskem sejmu v našem paviljonu, hala A. Žrebanje bo 18. avgusta 1 975 ob 16 uri na sejmu NAGRADNI KUPON za veliko žrebanje na Gorenjskem sejmu od 8. do 18. avgusta 1975 na razstavnem prostoru Hermesa Ime in priimek__starost_ naslov HIMES J U Uspešna vrnitev s Kavkaza '/unija in julija so huda neurja na Pokljuki napravila veliko škode. Močan veter je podira/ smreke s koreninami vred. Ocenjujejo, da seje v neurjih polomi/o za več kot .iO.OOO kubičnih metrov lesa. Lesni delavci QQ Bled že pospravljajo škodo, ruzžugujejo in vozijo hlode v dolino. — Foto: J. Ambrožič ZEMELJSKI PLAZ POVZROČIL RAZDEJANJE IN ŠKODO - Tri tedne je od hudega neurja, ki je v popoldanskih urah besnelo nad Preddvorom in okolico ter marsikje povzročilo pravo razdejanje. Najhujše posledice jc opaziti v bližini Savsove in Mihčeve domačije na skrajnem robu Potoč nad Preddvorom. Voda je po gozdni vlaki prihrumela s Potoške gore, skopala na zemljiščih, kjer je drla, tudi meter in več g/obok jarek, prinašala drevje, ka menje in ogromne skale. Dobro uro je trajala neurje, se spominjajo pri Šavsu. Premikanje zemlje, deroča voda m padanje kamenja so povzročili grozeče hučanje, hrumenje in pokanje, ki tudi uro po neurju ni pojenjalo. Večji del edine poti s ceste proti Kokri do Savsu in Mihca je bil zasut z metrsko plastjo materiala, ki mu je bil buldožer komaj kos. Pri Savsu je popolnoma zasulo in uničilo mernik pšenice, razen tega pa uničilo ali poškodovalo travnike in pašnike ter njive, posejane s koruzo. Če bi gmota prihrumela v dolino nad domačijama, poslopja sile ne bi zdržala. Posledice neurja je pred kratkim ocenila posebna komisija kranjske občinske skupščine. Prizadeti sodijo, da so do odškodnine upravičeni, hkrati pa bi se morale nedonosne, poškodovane in neuporabne površine upoštevati pri odmeri davka. Na fotografiji le det materiala, ki ga je hudourna voda porinila v dolino, (/k) — Foto: F. Perdan V prejšnji številki smo že poročali o uspešni alpinistični ekspediciji, ki se je v ponedeljek vrnila s kavkaskih gora. Alpinisti, člani sedme jugoslovanske alpinistične odprave na Kavkaz, odpravo je organiziralo kranjsko planinsko društvo, so se po treh tednih vrnili zdravi in kar je še posebno važno brez vsakih poškodb, zadovoljni, ker so preplezali nekaj težjih smeri v kavkaškem pogorju in seveda z zalogo novih izkušenj, ki so dragocene tako za vse nadaljnje odprave na Kavkaz in pa seveda za plezanje v višjih gorstvih. »Vračamo se res zadovoljni,« je povedal vodja odprave dr. Matija Horvat, »čeprav nam je slabo vreme prekrižalo tudi nekaj načrtov. Vseh 15 alpinistov se je naenkrat povzpelo na najvišji vrh evropskega dela Sovjetske zveze na 5633 metrov visoki Elbrus. Vzpon na to goro je težak brez poprejšnje dobre aklimatizacije. No, naša odprava ni imela hujših problemov z višinsko boleznijo. Od 4200 metrov višine pa do vrha smo hodili 17 ur. Pot je težavna zaradi ledenih razpok, v katerih se je izgubil že marsikateri alpinist. Toliko jugoslovanskih alpinistov naenkrat še ni stalo na Elbrusu. Nismo tekmovali, kdo bo prej na vrhu, pač pa je hitrejša skupina pod vrhom počakala počasnejše in smo tako kot res povezana skupina stopili na ta vrh,« Drugi pomemben uspeh, ki ga alpinisti prinašajo s Kavkaza, je plezanje v 1600 metrov visoki severni steni okoli 4200 metrov visoke Nakre. Naši alpinisti so pred leti Nakro že osvojili, vendar po navadnem dostopu. Rjio največjih in najtežavnejših sten, tako so jo ocenili tudi odlični sovjetski alpinisti, so naši alpinisti preplezali v treh smereh, tako da je bilo na vrhu Nakre po tem težkem dostopu 12 naših alpinistov. r »Zaradi slabega vremena pa smo opustili načrte, da bi prečili dolg greben Šelde, tudi vzpon na Centralno Šeldo in pa plezanje v ledeni steni Svobodne Španije smo morali opustiti. Vendar nam ni žal, da smo morali odnehati, saj smo kljub temu nabrali veliko izkušenj o plezanju po ledenih skalah, to je po predelih, ki so povsem drugačni kot v Centralnih Alpah, ki jih vsi naši alpinisti dobro poznajo. Vsak alpinist si namreč želi preizkušati svoje sposobnosti čim više tudi v himalajskih gorah, kjer so seveda podobne z ledom pokrite skale.« Odprava, v kateri so bili poleg osmih kranjskih alpinistov Se dva oficirja -JLA, dva Tržičana, dva Ljubljančana in alpinist iz Medvod, bo tako lahko dopolnila dosedanje izkušnje jugoslovanskih odprav na Kavkaz. Slobodan Lončar, kapetan JLA: »Šli smo skozi šolo ledu. To in pa nOve izkušnje ter izredno homogena skupina so glavne odlike te odprave. Še posebej pa moram poudariti udeležbo JLA v tej odpravi. Prvič se je namreč zgodilo, da sta bila člana alpinistične odprave tudi aktivna oficirja JLA, kar pomeni, da se pri nas resneje razmišlja o usposabljanju vojakov alpinistov tudi na tako visoki stopnji. Naše tovarištvo in razumevanje v odpravi, kar je izrednega pomena za uspeh vsake alpinistične odprave, so opazili tudi naši gostitelji, krimski alpinistični klub in nas znova povabili na Kavkaz. Gostoljubje pa jim vračamo že prihodnji teden, ko se bo skupina sovjetskih alpinistov, gostov kranjskega planinskega društva, spoznala z našimi Alpami.« Tone Perčič, AO Kranj: »Zdaj vemo, kakšno je plezanje v ledu, kako boli glava na taki višini, kjer se v enem koraku ne smeš zmotiti. Ogromno izkušenj smo nabrali na nam neznanem področju. Še vreme bi nam moralo biti bolj naklonjeno, pa bi bili še bolj zadovoljni.« Marjan Ručigaj, AO Kranj: »Spoznali smo se tudi s sovjetsko gorsko reševalno službo in njihovo tehniko reševanja, nekaj bi bilo uporabno tudi za nas. Pri gostiteljih smo v primerjavi z drugimi alpinisti v mednarodnem alpinističnem taboru napravili zelo dober vtis. Pohvaliti pa moram tudi našega vodjo odprave in zdravnika dr. Horvata, ki je bil res pravi vodja.« Franc Šter, AO K ranj: »Opazili smo, da je v Sovjetski zvezi alpinizem res cenjen šport, vse drugače ga cenijo kot pri nas. Izredno skrbe za fizično kondicijo, tako da je alpinistični tabor bolj podoben športnemu parku, saj imajo tudi bazen poleg športnih igrišč.« Janez Dornik, APD Ljubljana: »Spoznali smo povsem drugačen način plezanja kot ga imamo mi> Sovjetski alpinist oblega goro kot vojak, ne zadrži ga megla* sneženje, medtem ko se evropski alpinist umakne, počaka boljše pogoje plezanja in nato spet poskusi.« Tone Bučar, 10 Planinske zveze Slovenije: »Odprava zasluži vse naše čestitke, še posebej, ker je v organizaciji občinskega pla-ninskega društva tako uspela-Spoznavanje ruskega alpinizma ki je na zelo visoki stopnji, je 2* naše alpiniste zelo pomembno. Odpravo so financirali kranjsko planinsko društvo in ostala pl*' ninska društva, pomemben delež pa so imeli predvsem v osebo1 opremi tudi vsi člani odprave.« Franci Ekar, predsednik Kranj: »Naj dodam, da odprave v celoti ne bi moglo društvo samo financirati, predvsem zato ne, ker zaradi ene odprave v visoka gorstva ne sme zastati tudi ostala alpinistična in planinska dejavnost.« L. M. Sedma jugoslovanska alpinistična odprava na Kavkaz: Marjan RuČiČaJ' Marko in Andrej Stremfelj, Tone Perčič, Frane Šter, Drago Šegregur, Frafl( Gselman, dr. Matija Horvat, Slobodan Lončar, Spiro Nikovič, Filip BerC€> Borut Bergant, Janez Dornik, Drago Bregar in Janez Kalan. — Fot°-Zaplotnik TUDI NA TRST EN IK ASFALTIRANA CESTA - Številnim vasem kranjski občini, do katerih je mogoče priti po asfaltirani cesti, se je v tor priključil tudi Trstcnik. Cestno podjetje iz Kranja je vgradilo 5 metrov šf|' asfaltni trak, hkrati pa ublažilo nekateri' ostre ovinke in utrdilo zemlji* ± Graditelje čaka še urejevanje jarkov za odvodnjavanje in urejevanje ter " stran/cvanje materiala, ki se je ob cesti nakopičil pri gradnji. Urejevalen trsteniške ceste je financirala kranjska občinska skupščina. Vrednost dosega 4,6 milijona dinarjev, (/k) — Foto: F. Perdan Voknau v avgustu • Vuknou v avgustu • Vssknfr veletrgovsko podjetje W KRANJ Potrošniki! V mesecu avgustu vam nudimo: 10 — 30% tovarniški popust na posamezno stanovanjsko opremo 3 — 5 % popust na stanovanjsko opremo določenih proizvajalcev 30 — 50 % znižanje moški, ženski in otroški letni konfekciji 30 % znižane tapete iz uvoza v naših enotah: Veleblagovnici Globus, Blagog niči Kranj, Salonu kuhinjske opreme Deko* Kranj, prodajalni Kokra Jesenice, prodajal*11 Slon Ziri in prodajalni Manufaktura GorenJa vas. Izkoristite ugoden nakup VoUjul v avgustu • VcUjiol v avgustu • VcUsi&