TRBOVtae, 21. JUNIJA 1962 ZasaM&c T E D NIK LETO ŠTEVILKA 26. CENA 20 DIN GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE - UREJA URED NIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK Lidija Šentjurc v Trbovljah V petek dopoldne je prispela v Trbovlje članica Izvršnega odbora Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije ter zvezna ljudska poslanka za Zasavje, Lidija Sent-jurc. Tu se je sestala s političnim aktivom trboveljske, zagorske in h častniške komune In se z njim zadržala v večurnem prisrčnem razgovoru. V nekajurnem razgovoru je zvezna ljudska poslanka Lidija Šentjurc seznanila člane političnih aktivov omenjenih komun s tezami nove ustave, nadalje z notranjo politiko, dotaknila se je pa tudi nekaterih nalog in težav našega gospodarstva. V tej zvezi se je dotaknila tudi razmer na svetovnem tržišču in poudarila, da so potrebne konkurenčne sposobnosti ter temeljite analize gospodarskih zmogljivosti. Članica Izvršnega odbora Zveznega odbora SZDL Jugoslavije tovarišica Sentjurčeva je poudarila, da je nujno, da so politični aktivi usmerjeni v izpolnjevanje nalog, ki jih postavlja pred nje tako gospodarsko kot tudi politično stanje. »Nujno je,« je nadaljevala, »da se občani seznanjajo z vsemi problemi, kajti le tako se lahko najdejo prave rešitve določenih problmov, ki velikokrat vzbude upravičeno ali pa neupravlčno negodovanje med ljudmi.« Tovarišica Šentjurc se je zanimala za potek priprav za izdelavo novih občinskih statutov. Predstavniki političnega aktiva so seznanili zvezno ljudsko poslanko s političnim stanjem in aktivnostjo v komunah ter z nekaterimi proizvodnimi problemi v gospodarskih organizacijah, nadalje z notranjo organizacijo dela v nekaterih podjetjih ter z ostalim komunalnim življenjem in problemi. — J. S. Za boljše obveščanje Proces našega družbenega razvoja zahteva maksimalno obveščenost vseh. Razvoj družbenega upravljanja, delavskega samoupravljanja in komunalne samouprave je v odvisnosti od stopnje obveščenosti, od poznavanja problemov, seznanjanja z načrti, analitskih ocen družbenih in ekonomskih gibanj, do poznanja občih teženj vseh problemov, ki se porajajo. Jasno je. da tudi najboljše misli in predlogi nimajo nobene veljave in meči, če ne najdejo poti do proizvajavcev, do občanov. Ob tem je opaziti vrsto pomanjkljivosti. Nekateri še vedno menijo, da je obveščenost stvar dobre volje, da je to stvar subjektivne ocene. Takšno gledanje je pa škodljivo. Obveščenost je namreč nujna potreba v današnjem družbenem sisellmu in eden od pogojev, da bi naš sistem še bolj nemoteno in spodbudno deloval. Opaziti je, da še vedno vse premalo prisluhnemo utripu in delu življenja v kolektivih in drugih ustanovah, premalo tudi utripu Glavno: doseči letni plan Družbeni načrt trboveljske občine predvideva za letos za 75 milijonov dinarjev večjo realizacijo na račun Tovarne pohištva Trbovlje. Tudi proizvodni načrt podjetja je precej povečan in predvideva znatno večjo realizacijo. V zadnjih letih, ko je začel kolektiv s serijsko proizvodnjo pisarniškega pohištva, se je občutno povečala produktivnost. V ilustracijo naj navedem podatek, da so rabili prvotno za izdelavo ene pisalne mize 30 delovnih ur, zdaj Sodelovanje gospodarska nujnost Najbolj obetajoča oblika sodelovanja gospodarskih organizacij je trenutno vsekakor združenje RUDIS, ki pa posega na tržišča vseh republik in tudi na tuja tržišča. Bodočnost takega sodelovanja je predvsem v prizadevanju, da angažira združenje kar največ kapacitet gospodarskih organizacij, katere povezuje, pravo moč pa utegne predstavljati šele takrat, ko bo sposobno zaposliti večino kapacitet vseh sodelujočih gospodarskih organizacij. To pa zahteva še dokaj časa, kajti pri takem gospodarjenju tudi desetletje ne pomeni kdo ve koliko. 7.asavsko gospodarsko območje je zaradi svojih velikih zmogljivosti že navezano na sodelovanje v širšem obsegu, kot ga dajejo samo potrebe tega področja, v nekaterih primerih pa zopet Zasavje zahteva sodelovanja gospodarskih organizacij izven svojega območja. Ob tem pa je potrebno omeniti tudi to, da hkrati s tem odkrivamo marsikatere neizkoriščene rezerve in ponekod tudi pomanjkljivo organizacijo, ki je do neke mere bila ali pa je tudi še zdaj pogojena z raz-liičnimi lokalnimi gledišči. Takšen je bil nemara nastanek gradbenih podjetij v vseh štirih občinah — izrazito za potrebe komun. V trenutnem stanju ie gradbeništvo pred dilemo: ali se bo omejevalo na vse manjši obseg realizacije in dejavnosti ali pa bo poiskalo poti za svojo okrepitev. Trenutno je stanje takšno, da o večanju kapacitet in tudi finančne realizacije posameznih gradbenih podjetij ne moremo govoriti. Tako so se tudi računi za tvečevanje zmogljivosti gradbenih podjetij pokazali kot nerealni. To dokazuje zlasti to, da je mehanizacija nekaterih od teh podjetij še Znatno premalo izkoriščena, ponekod pa še vedno podražuje storitve točno delo. Znani so neuradni razgovori med direktorji gradbenih podjetij iz Za-tavja, ki so vzpodbujeni s predvidevanjem kritičnih časov za gradbeništvo, spregovorili o gospodarskem sodelovanju. Skupni nastopi gradbenih podjetij Zasavja bi vsekakor omogočili le-tem poseganje f zahtevnejše gradnje, zlasti industrijskih objektov in tudi primerno konkurenčnost z drugimi močnimi gradbenimi podjetji. Dosledno sodelovanje teh podjetij bi pomenilo »oč gradbeništva v Zasavju, izraženo v letni realizaciji do dveh filljard dinarjev. Ob tem pa se Zaustavlja tudi povezanost gradbeništva z elementi gradbene industri-ki so v opekarnah, kamnolomih, betonarnah, kamor sodi tudi obrt. ” trboveljski občini je govora ie v družbenem elanu o združitvi ^Pekarn (rudnika in elektrarne), kamnolomov in betonarn v gradbe-Industrijo, vedar smatrajo pn-nekod v Zasavju, da bi bilo za za-roropirev enotneta nastopa na tr-*"{u in za potrebe Zasavja in nekoliko širšega okoliša dovolj tudi sodelovanje na osnovi preci-*,r*nih medsebojnih obveznosti, t občanov. Kakor je važno obveščanje v kolektivih in ustanovah, tako je tudi važno obveščanje javnosti nasploh. Pri tem je pa opozoriti na važnost virov in posredovanja informacij. Dosedanje ugotovitve kažejo, da viri informacij še vedno niso najboljši. Prav tako so nezadostne tudi informacije novinarjev, ki naj bi bili živ organizem družbe. Velikokrat je mogoče zaslediti razprave o tem in onem, vendar pa podatkov ni mogoče dobiti, če pa so na razpolago, so pa pomanjkljivi, preveč načelni itd. Mnogokrat je opaziti, da imajo ponekod strah pred dajanjem podatkov, pač iz razloga, da ne bi bilo objavljeno v časopisju. Za dosego boljše obveščenosti občanov je izredno važna organizacija informativne službe in še lo odpraviti vrsto težav, ki se po- 1 novinarji potrebni samo takrat rajajo pri iskanju informacij, da bo lahko lokalni tisk v celoti izvrševal svojo nalogo in da postane v resnici tribuna občanov. Ob tem bi bilo važno, da ima vsaka gosptriarska organizacija, vsaka organizacija SZDL in vsi drugi svojega sodelavca v lokalnem tisku, ki bo redno obveščal in opozarjal na določena dogajanja. Naj še enkrat tudi naglasim, da je treba za boljšo organizacijo informacij doseči tesnejše sodelovanje uredništva z družbo, stalno in aktivno sodelovanje s Socialistično zvezo in drugimi. Omeniti je tudi treba, da je opaziti še vse prepočasno obveščanje občanov, informacije pa so včasih tudi dokaj nejasne. Zaradi tega je treba doseči, da bi se tesnejšega stika novinarjev z or- ! novinarji vključili v celoten pro-ganlzacijami SZDL, ljudskimi od- i ces in sistem obveščanja, ob tem bori in drugimi. Pri tem bo kaza- pa je odpraviti mišljenje, češ da so čimer bi lahko enakomerno angažirali vse zmogljivosti sodelujočih obratov ali gospodarskih organizacij. Menijo namreč, da ni odločujoča oblika, temveč vsebina. Več variant sodelovanja se je zadnje čase pojavljalo tudi v avto-prevozništvu. To vprašanje so reševali v dveh obsegih: najprej v zagorski občini s priključitvijo osebnega prevoza k močnejšemu podjetju (SAP), pozneje pa je slab gospodarski položaj trboveljskega Avtoprevozništva zahteval podobno rešitev. Tukaj pa je bil dan predlog, naj bi združili ves avtomobilski prevoz pod eno streho, torej da bi vsa avtomobilska prevozna sredstva, razen osebnih avtomobilov, predstavljala osnovo razširjenega avto prevozniškega podjetja. Zaradi določenih pomislekov, do take združitve ni prišlo, zato pa je bila 1 _ , odločitev kompromisna - združi- lak> V Tovarnl pohl5tva V Trbov- pa samo še 17. To je vsekakor posledica uvedene specializacije, serijske proizvodnje in kadra. Zdaj izdelujejo serijško že dvanajst izdelkov. Kljub visoki doseženi produktivnosti in vpeljani serijski proizvodnji je pa opaziti precejšnjo zalogo izdelkov oziroma polizdelkov, in to predvsem zaradi omejitve investicijske potrošnje in zaradi nasičenosti tržišča s pisar- , niško opravo. To je opaziti vse , katerimi se bori 108-članski de-od februarja naprej. Ce bi bil ko- lovni kolektiv podjetja »Elit« v SPET BOMO PRAZNOVALI Zasavje je sredi priprav na praznovanje dveh pomembnih praznikov — 3. julija — dneva slovenskih rudarjev in 4. julija — dneva borca. Praznovanje obeh pomembnih praznikov bo združeno tudi s praznovanjem krajevnega praznika v Hrastniku. V vseh štirih zasavskih občinah so pripravili za to praznovanje vrsto prireditev, tako športnih, kultumo-zabavnih in drugih. Spet bodo oživela športna igrišča, ld bodo priče številnih tekmovanj sindikalnih podružnic. Spet bodo zasavski rudarji na svoj praznik oblekli slavnostna oblačila, in še enkrat obudili spomine, hkrati pa kovali načrte za prihodnje. O tem, kako bomo v vseh štirih zasavskih občinah praznovali 3. julij — dan slovenskih rudarjev in 4. julij — dan borca, bomo podrobneje pisali v naslednji številki našega tednika. Podjetje »Elit« izpolnilo polletni plan lektiv trboveljske Tovarne pohištva vezan le na ozko specializirano proizvodnjo, ne bi mogel izvršiti planskih obveznosti. Zaradi tega so uspeli, da so v prvih petih mesecih letos predvideni plan fizičnega obsega proizvodnje za to obdobje dosegli s 96 odstotki. Čeprav zdaj beležijo precejšen Izpad v prodani proizvodnji, v kolektivu upajo, da bodo ta izpad nadoknadili In do konca leta v celoti dosegli predvideni letni plan realizacije. Zaradi tega, ker je bilo H ni na tržišču precejšnje povpraševanje po nekaterih izdelkih, ki jih de- i Trbovljah zaradi neprimernih obratnih prostorov, mu je vendar uspelo, da je že izvršil svoj letošnji proizvodni plan. V »Elitu« sedaj pripravljajo vse potrebne načrte za izgradnjo novih delovnih prostorov, kjer bo kolektivu mogoče povečati storilnost in tudi stalež moštva za približno 80 ljudi. Seja UO RUDIS Člani upravnega odbora združenja RUDIS so na zadnji seji razpravljali o nekaterih važnih vprašanjih nadaljnjega dela združenja. Na seji so člani upravnega odbora ponovno izvolili za predsednika UO združenja RUDIS Franca Slapnika, direktorja STT, kadar so na voljo podatki, in je treba pritegniti javno mnenje in podobno. V Zasavju je v tem pogledu še precej dela. Novinar mora biti družbeni in politični delavec in je zato treba spremeniti odnos do novinarjev. Ne bi bilo tudi napak, če bi posamezni organi prirejali z novinarji redne konference in da bi tovariši našli čas za novinarje in jim odprli ponekod še zaprta pota de virov Informacij. Jasno je, da tisk in radio nista sama sebi namen. Zaradi tega naj v prihodnje veljajo vsa naša prizadevanja kar najhitrejši obveščenosti in sodelovanju vseh v tiske. Stane SuSTAR O inšpekciji V občini Zagorje ob Savi so nedavno pregledali dejavnost zasebnikov. Ugotovili so, da je takšnih zgradb 236 in da od teh zgrajenih poslopij 117 lastnikov nima potrebne dokumentacije oziroma gradbenega dovoljenja. Ugotavljajo pa še zdaj takšne primere. Torej število gradenj brez gradbenega dovoljenje ni dokončno. To so tako imenovane »črne gradnje«, ki ne upoštevajo nobenih načel urbanizma niti kakršnih koli drugih načrtov, ki bi jih lahko imel kdor koli v komuni, ali pa-vsa komuna v objektih, ki bi služili vsem. Takšno stanje je zelo porazno, toda je v zvezi z dejstvom, da v tej občini ni gradbenega inšpektorja, ki bi gradnje uravnaval in nadziral gradbeno dejavnost v komuni. Naj ob tem pripomnimo šr to. da po zadnjih informacijah ta komuna nima niti delovnega niti tržnega inšpektorja. Na njunih delovni!' območjih je nemara položa: nekoliko ugodnejši. V. Sirec tev s SAP. Taka rešitev trenutno tudi ustreza in se ves osebni prevoz razvija nemoteno in zadovoljivo. V Zagorju so lani šli dalje in je tamkajšnji rudnik pod nekaterimi pogoji odstopil podjetju SAP v upravljanje vse svoje avtobuse, ki so v trenutni situaciji postali očitno btyme rudniku. Na ta način so dobili za obseg komune več avtobusnii prog za vse Prcbivavce, obenem pa je zagotovljen tudi prevoz rudarjev na delo. Vsa dosedanja razprava okrog avtoprevozništva in različnih možnosti rešitve tega vprašanja pa je tudi v ostalem Zasavju privedla do spoznanja, da je avtomobilski park pri podjetjih v sedanii obliki še premalo izkoriščen in da vsebuje še znatne rezerve. Tako je tudi s preostalim avtomobilskim transportom v Zagorju, vendar s to pripombo, ia se v Zagorju nekatera podjetja usmerjajo v avtomobilski transport v taki meri, da nameravajo opustiti večino dosedanjega železniškega transporta. Avtomobilski transport jc namreč cenejši od železniškega, zlasti zaradi neposredne povezanosti z naročniki (rudn-k in IG M), Vprašanje avtomobihkega transporta torej še ni tako, da bi ga mogli odložiti v arhiv. Podobno nerešeno vprašanje je trgovina. Lahko bi govorili še o manjših oblikah sodelovanja med posameznimi gospodarskimi organizacijami, dozorevajo tudi potrebe po sodelovaniu, o katerih trenutno še ne moremo govoriti v večjem obsegu. Za oba rudnika je, na primer, skupno vprašanje prodaje premoga in s tem v zvezi sodelovanje pri gradnji toplarne v Ljubljani in pri rekonstrukciji trboveljske elektrarne in podobno. Toda le-teh nekaj primerov je dovolj za ugotovitev, da postaja gospodarsko sodelovanje nujnost, ki se ne ozira nc na mete občin in prav tako ne na meje Zasavja in celo presega območje Slovenije. Bistveno pri vsem tem ie le vprašanje, ali smo dovolj dovzetni za gospodarski razvoj v celoti, katere del je tudi Zasavje. Viktor Sirec ljah, in se je tovarna zaradi za-dostitve naročilom morala povezati z nekaterimi sorodnimi gospodarskimi organizacijami, je lahko letos občutno povečala proizvodnjo. Zraven tega je pa pro- , izvodnjo prilagodila tudi tržišču. Tudi leto« je zavzela precejšen j obseg kooperacija, tako z Lesno 1 Industrijskim kombinatom »Savinja« Iz Celja za izvoz v Zahodno Nemčijo. Sklenjene pa že imajo pogodbe za opremo nekaterih šol. Železničarske akademije v Beogradu, nekaterih internatov, vojnih pošt itd. Kolektiv Tovarne pohištva iz Trbovelj torej upa, da bo zamujeno nadoknadil. - J. S. Hrastnlška razglednica iz junija 1942 •mmimiiii’'ui kl bo odvisno zlasti uspehe. Začele so z redno prolz-vod njo vrste Izdelkov, tudi kvaliteta Izdelkov postaja vse boljša, In prav zagotovo v večini primerov ne zaostaja za kvaliteto inozemskih tovarn. Kljub temu pa v mnogih gospodarskih organizacijah zdaj ugotavljajo, da realizacija ni taka, kot so jo pričakovali, čeprav so el mnogi tovariši Iz nekaterih tovarn prizadevali, da bi prodali čl m več izdelkov. Na zasedanjih organov samoupravljanja neposredni prolzva-javci vse češče v razpravah o nazadovanju prodaje opozarjajo na CENE. Podatki posameznih sektorjev gospodarskih organizacij kažejo, da ponekod obračunske kalkulacije izkazujejo znatna zvišanja, kar pravzaprav pomeni, da še od cen izdelkov, njihove kvalitete in Izdelave proizvodov do določenih dogovorjenih rokov. Pri tem bo kazalo še posebej zaostriti boj proti zmanjšanju Izmečka, in bi bilo zato povsem umestno, da bi v gospodarskih organizacijah Izdelali člmprej tudi ustrezne pravilnike. Čeprav že nekaj let nenehno opozarjamo na potrebe po varčevanju ter po skrbnejšem ln načrtnejšem iskanju notranjih rezerv, nismo dosegli znatnejšega napredka. Izkušnje kažejo, da »mo iskali notranje rezerve vse doslej le pri neposrednih proizvaja velh .čeprav nihče ne trdi, da Jih ni tudi tam. Iskanje notranjih rezerv »navzgor« v gospodarskih organizacijah pa, kot vse kaže, ni bilo »aktualno«, čeprav zadnje so gospodarske organizacije ho-čase mnogi neposredni prolzva- tele v izvozu najti dobičkanosen javci na sejah organov samoupravljanja opozarjajo na neizko-riščenost nekaterih zaposlenih v posameznih službah tovarn. Ob tem poudarjajo, da škodi podjetju pogosta odsotnost tovarišev, zaradi sej, zasedanj, posvetovanj in podobnih oblik med delovnim časom, čenčav bi bilo mogoče večino teh sklicevati popoldan. Na rešetu so v zadnjem času tudi službena potovanja. Seveda bi bilo pa napak, če bi ob Iskanju notranjih rezerv v navedenih primerih povsem pozabili in zanemarili skrbnejše ravnanje z reprodukcijskim materialom, na čuvanje sredstev za proizvodnjo in na boljši odnos do teh sredstev ter na boljšo organizacijo dela, ki li-hko mnogo prispeva k znižanju obračunskih kalkulacij oziroma dosegi cenejše proizvodnje izdelkov. Seveda pa ob vsem tem ne bo mogoče prezreti tudi vprašinja proučevanja cen za zunanje torišče. Mnogokrat sc je dogajalo, da posel, kl jim seveda ob koncu ni uspel. Seveda potem nihče ni boleh iskali vzrokov za neuspeh v samem kolektivu oziroma gospodarski organizaciji, pač pa v vseh mogočih in nemogočih zunanjih činiteljih. Te dni bo na zborih občanov, zborih proizvojaveev in na sestankih organov samoupravljanja verjetno ponovno stekla beseda o proizvodnji in cenah. Kake pavšalne ugotovitve ne bodo dale pravega odraza stanja cen v posameznih gospodarskih organizacijah. Verjetno je le, da bodo uspeli predvsem tam, kjer bodo najprej sami poiskali vse mogoče notranje rezerve in storili vse, da bodo proizvajali ceneje. Tako jtm bo omogočena tudi večja prodaja. Seveda pa velja pridati, da ni samo kvaliteta izdelkov vse, kar Je mogoče ugotoviti, da nekateri izdelki kljul> odlični kvaliteti spričo visokih cen ne »gredo«. In o tem velja tudi razmišljati. (ma) «*»■ - -'»n 38 „To je najboljši odred!" ostrem streljanju v tarčo. Sli- kaj drugega v odmoru in ko ni Ob poti pred čistino sta se „ „ pritajila. Stiskala sta puški in šali so, da vojaška puška hudo taktične vaje, pa mečejo bom-drug drugega vzpodbujala: »Daj tolče, toda skoči!« in »No, idi ti!« Pertinač streljanju s in' Benko sta bila izvidnika. Za tako hudo. njima je kolona v pohodu, pred opazili so, da pri slepimi naboji ni ■To je najboljši odred, kar njima nekje zaseda. Nad njima jjh spoznal v vseh zadnjih okrogla luna ... Potem sta skočila. Enega so zajeli .drugi je zbežal in zadihano raportiraf komandirju o .položaju sovražnika v zasedi. To je bila nočna vaja odreda predvojaške vzgoje. Končala se je z napadom in močnim streljanjem. Ostali so lepi vtisi in želja po naslednji nočni vaji. Bilo je to v noči na petek. V petek je zastava ob domu predvojaške vzgoje in treh šotorih v Starem Hrastniku plapolala v vročini. Stražarja sta zagorela. Kuharica je pripravljala srbski pasulj za kosilo vsem 43 članom družine odreda predvojaške letih,« je ponosen nastavnik. Med obleko, kovčki in ostalim je tudi harmonika. Ob večerih jo nateguje Rajko. Z njim skupaj pa dela razpoloženje Mekše — ki je prima humorist. Za naiboljšega politika pa imajo Rubina, ki je iz Zerovinec. Kdo bi rekel! Iz vseh vetrov bližine Ormoža. Tukaj v tej koso. Tudi iz Karlovca, ne le iz muni so pač zaposleni, in čeprav je cel niz dialektov zastopanih, se prav dobro razumejo. »To pa kar domov odnesi, jo bom pospravil, ko se vrnem,« je rekel fant svoji mamici, ko mu je nedavno prinesla celo šunko. No, če je »repete« udo- vzroje. Prišli bodo s taktične mačen, ni sile za hrano. Kdo pa vaje in »repete« bo zopet deloval brezhibno. V času odmora bodo zopet posegli za zračno puško. Radi streljajo tudi z malokalibrsko. Zelo Pa so radovedni, kako bo pri je največji repetaš? »Imamo ga,« pravi učitelj. bo, streljajo in ocenjujejo daljave od oka. Temu pravijo v učnem programu: troboj. Najboljši so Senegačnik, Napred in Hafner, po vodih pa II., III. in nato je šele I. vod. Srbski pasulj je kuhan, odred se bo kmalu vrnil. Zvečer bodo praženi makaroni in črna kava, mogoče pa bodo dobili še pravočasno tudi krompir ... Ponoči pa sledi nočna vaja. Da, popoldne je politična ura in dnevne informacije. Komisar odreda je Nande, predsednik hrastniške LMS. Rekli so mi tudi, da. so se zmenili za obisk in pogovor s predsednikom občine in sekretarjem Občinskega komiteja Zveze komunistov. Tudi o gospodarstvu in družbenih vprašanjih bodo torej zvedeli marsikaj. Med tem ko to berete ,je tamkaj že druga skupina. Ena skupina je na taborjenju le dva- Toda tega ne smem povedati,« najst^ dni. ^ Skoda. se smeje. Kadar ne čitajo časopisja, ne knjig, ne uganjajo športa ali je razšlo... VIKTOR SIREC Neizpolnjevanje plansKin predvidevanj Iso zato poudarili nujnost, da se gospodarske organizacije z inten-Izivnim delom in vso resnost jo lo-„ . tijo izpolnitve te družbeno važne Prejšnji torek je bila v predavalnici Delavskega doma v Trbov- , naloge ljah razširjena seja občinskega zbora proizvajavoev, katere so se udeležili tudi predsedniki delavskih svetov in direktorji gospodarskih organizacij. Obravnavali so gibanje gospodarstva v trboveljski komuni v prvih štirih mesecih letošnjega leta ter proučili poročilo občinske komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov. Glede gibanja gospodarstva v komuni v času od 1. januarja do 30. aprila letos je značilen manjši zastoj v aprilu. V celoti so dosegle panoge industrije, prometa, obrti, in komunalnega gospodarstva v tem obdobju 32,1 odstotka letnega plana, kar pomeni, da je družbena bruto proizvodnja za 1.2 odstotka izpod planskih predvidevanj. Nekoliko višji odstotek je bil dosežen v dohodkih (32,5 odstotka), kar kaže, da so se zmanjšali materialni stroški. Zaloge surovin, polproizvodov in skandanih izdelkov eo se v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zmanjšale za 8,8 odstotka. Zaposlenost je za 2 odstotka manjša od predvidene, kar pomeni, da se giba na lanskoletni ravni. V'"tem obdobju je industrija dosegla letni plan z 32.5 odstotka, kar pomeni, da je za 0,8 odstotka izpod plana. Na to je vplivala Stanje, kakršno ne ustreza V soboto so na seji občinskega ljudskega odbora v Hrastniku ine šole. Odborniki so izrazili zlasti živahno razpravljali o štipendiranju, o gostinstvu in turizmu bojazen, da v osnovnih šolah Irt Stanju trgovine. Razen tega so govorili tudi o zborih volivcev, potrdili so letni račun uprave za dohodke ObLO Hrastnik za lansko leto in sprejeli Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna za lansko leto. Sklepali so tudi o pripojitvi hrastniške klavnice h klavnici na Dolu, o razširitvi predmeta poslovanja komunalnemu podjetju »Usluga«, o kreditih in garancijah ter o razrešitvah in imenovanjih. Vprašanje štipendiranja je že dalj časa na dnevnem redu vseh občin v Za.savju. Ves čas je slo za po: nc 'nje štipendiranja, vendar so v hrestniški občini ugotovili še vedno neenotnost kriterijev štipendiranja. Zaradi tega in perspekt vnosti štipendiranja, ki se pojavlja trenutno v drugačnih oblikah in potrebah kot doslej, bo potrebno ustvariti sklad za šti- pendiranje, kajti primeri, ko so podjetja štipendirala tudi za potrebe komune, so se izkazali nesprejemljivi, zlasti zategadelj, ker štipendisti v teh primerih nimajo obvez proti komuni, temveč zgolj proti podjetju, kar omogoča fluktuacijo. Izkazalo se je tudi, da je prevelika usmerjenost v poklice, ki niso proizvodni, tako v učiteljišča in administrativ- Pomanjkljivo Komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v občini Hrastnik doslej ni storila dovolj. Izgubo časa opravičuje ta komisija z dejstvom, da je zelo zaposlena zlasti zato, ker so vsi njeni člani tudi člani komisije za pripravo statuta občine. Znano je, da je ta komisija za statut pri hrastniškem občinskem ljudskem odboru zelo delavna In prizadevna, In je 7ato nrloravllen predlog statuta že v sedanji obliki In vseskozi doslej najboljši v primerjavi z ostalimi občinami, lahko rečemo vse Slovenije. To pojasnjuje, da članom komisije In podkomisij za pripravo statuta to delo odvzame res veliko časa. Zaradi tega je ljudski odbor občine Hrastnik začasno razrešil tiste člane komisi le za nrinravo statuta, ki delujejo v komisiji za Izva janje prednikov o delitvi čistega dohodka. Na ta način naj bi deio te komisije bilo neovirano In pospešeno. Naj ob tem še ugotovimo, da v vsej komisiji le en član ni tudi član komisije omenjene komisije. Komisija za Izvajanje predolsov o delitvi čistega dohodka Je doslej obiskala le obe lekarni, zdravstveni dom, steklarno In »plošno gradbeno podjetje. Tl obiski so bili namenjeni le še razgovorom, tako da o dokončanem delu v posameznih podjetjih trenutno ne moremo govoriti. Obveščeni pa smo, da so se zlasti v večjih podjetjih resno lotili dela ln da so pripravili že vse potrebno gradivo, ki ga komisija potrebuje za svoje delo. Ker Je razmeroma kratek rok za to ooravilo, bo morala komisi la zelo hitro delati, kar pa utegne škodovati njeni natančnosti In zlesti nreudarnostl. Za Izgubljen! čas v bistvu niti ni dpravlčMa, če vemo, da 1e delo te komisije med najvažnejšimi opravki, ki so v tem obdobju pred nami, -or. vzgoja ne vrednoti proizvodnega dela dovolj sodobno in da zatb še vedno obstaja pojmovanje, da je delo v proizvodnji mafij častno in dobro kot v ostalih uslužben-skih poklicih. Po poročilih sveta za gostinstvo in turizem, sveta za tržišče in tržne inšpekcije so ugotovili, da sta gostinstvo in prav tako turizem premalo razvita, in zlasti premalo perspektivna. Gostinstvo se preveč ravna zgolj po ugotovitvi, da v trenutnem položaju gostje zahtevajo predvsem roali-gansko stopnjo, manj ali pa sploh ne kakovost. V tem je izražena želja, »naj bo od enega litra pijan in ne ozdravljen«, kot se je izrazil eden izmed odbornikov. — Razveseljiva pa je ugotovitev, da se je znatno povečala prodaja brezalkoholnih pijač in jestvin. V zvezi s perspektivo turizma je bila izražena misel, da je treba močneje podpreti turistične postojanke ln izkoristiti takšno možnost, kot je ponujena gradnja motela nekje tned Zidanim mostom in Radečami, zlasti zato, ker bi ta objekt gradili s sredstvi, ki ne prizadevajo občinske vire. To navezujejo na Zasavsko cesto, ki pa bo zahtevala znatno večje kapacitete prenočišč in drugo. V zvezi s trgovlflo eo ugotovili, da je veliko število poslovalnic ne samo nerentabilnih, temveč tudi iz higienskih in drugih vzrokov neprimernih, in da jih bo treba ukiniti ali pa obnoviti. - Za slednje pa majhna trgovska podjetja, kakršna so vsa tri v hrast-niškl občini, nimajo dovolj sredstev. Ob tej priložnosti je bilo govora tudi o tem, ali ne bi bilo potrebno ta podjetja »družiti ali pa celo misliti na fuzijo v bazenskem obsegu. Eden od vzrokov je nedvomno tudi kakovost blaga in postrežbe. Za zelenjavo je ,bila izražena ugotovitev, da je preskrba neprimerna, če jo pri« merjamo z JUS standardi, toda tržna inšpekcija ne ukrepa strože zaradi tega, ker bi v trenutnem položaju to prizadelo preskrbova-nje prebivalstva. Bo pa treba tudi to postaviti na pravo mesto in zahtevati primerno eskrbo, ki bo upoštevala tudi obstoječe standarde. Tudi razprava o združitvi klavnic in o obrti je pokazala, da ljudski odborniki niso posebno zadovoljni z gospodarjenjem na manjša proizvodnja v trboveljski cementarni, ker je tovarna iz objektivnih razlogov začela z novimi stroji poskusno obratovati namesto v februarju šele junija. Pričakovati pa je, da se bo ob uspešno dokončani rekonstrukciji plansko izpolnjevanje te tovarne v naslednjih mesecih povečalo za 100 odstotkov (letnega plana). Na drugi strani je pa v trboveljski elektrarni glede na vremenske razmere pričakovati v bližnjih mesecih nekoliko nižjo proizvodnjo. Industrijske gospodarske organizacije v komuni so na področju trgovanja z inozemstvom v prvih Štirih mesecih realizirale že 96 odstotkov celotnega lanskega izvoza, kar pa je še premalo, če upoštevamo realne motnosti industrijskih podjetij. Na področju proizvodne obrti se stanje v zadnjih mesecih ni bistveno spremenilo, saj je za 7,1 odstotka pod planom. Na seji Je bilo poudarjeno, da je glede zahteve družbenega plana, po katerem naj delovni kolektivi skrbe za 100-odstotno izpolnjevanje planskih nalog, in po stališču, ki ga je zavzel okrajni zbor proizvajavcev, nujno potrebna vsestranska aktivna akcija delovnih kolektivov, da se planske naloge v polnem obsegu realizirajo. V zvezi s tem je nujno potrebna izvedba priporočila zbora proizvajavcev IO, po katerem naj delovni kolektivi mesečno: analizirajo svojo realizacijo in v Analiza tržišča teh področjih. Združitev klavnic [skladu z njo sprejmejo ustrezne je bila prvotno mišljena v večjem obsegu, in tako, da kmetijska zadruga zgradi novo klavnico za vse območje. Združitev obrtnih obratov v Hrastniku pa je sprožilo pomisleke tia način izračunavanja rentabilnosti pri komunalnem podjetju. Bilo je iz-riženo mnenje, da je več načinov za zagotovitev enake rentabilnosti, da pa se je poslužilo omenjeno podjetje le enega. To vprašanje bo proučil ponovno pristojni svet ObLO. — -or 1 sklepe za izvršitev planskih nalog. Spričo porasta Števila upnikov in dolžnikov je treba upoštevati, da je bil prehod, po katerem se dohodek ugotavlja po vnovčeni realizaciji za določene gospodarske organizacije nedvomno težak. Izpolnjevanje planskih nalog zato zahteva od gospodarskih organizacij, da odločneje terjajo izpolnitev denarnih obveznosti, da proučevajo tržišče, svoje poslovne partnerje in njihovo likvidnost, Udeleženci razšiijene seje Že ob sprejemu letošnjih družbenih načrtov občin in proizvodnih načrtov delovnih kolektivov je marsikje izzvenela potreba po analizi tržišča. O tem se še posebej mnogo razpravlja zadnje čase v trboveljski občini. Odborniki zbora proizvajavcev skoraj redno na sejah poudarjajo nujnost nenehnega analiziranja tržišča. Nenehno naraščanje kapacitet gospodarstva, rekonstrukcije ter načrti za razširitev obstoječih obratov v Trbovljah ne zahtevajo namreč samo novih delovnih moči, novih delavcev in strokovnjakov, pač pa tudi jasen odgovor na vprašanje: ali bo tržišče sprejelo nove proizvode oziroma proizvode v povečanem številu. Seveda je od tega odvisen nadaljnji gospodarski razvoj nekaterih podjetij. Jasno je, da so zmogljivosti posameznih gospodarskih organizacij lahko še tako velike, najsi se izdeluje še taka množica najrazličnejših izdelkov, naj delovni kolektivi še tako presegajo proizvodne načrte, vendar je ves trud zaman in vložena sredstva so slabo naložena, če ne poznamo potreb in ratmer na tržiščih. Ob tem lahko velikokrat Ugotavljamo, da gospodarske organizacije najdejo razmere na tržišču nepripravljene in da so zaradi tega velikokrat v precejšnjih težavah. Prehod oz. izhod ie v specializirani proizvodnji, včasih pogojeni tudi s kooperacijo, pa čeprav se ob tem Spreminjajo nekateri notranji elementi organizacije dela, ki zahteva temeljitejše in daljše časovno analiziranje. Ob tem ie tudi nesporno dejstvo, da bodo lahko konkurenčne na tržišču le tiste gospodarske organizacije, ki imajo dober strokovni kadet m tudi materialne pogoje za ta prehod. Seveda je pa vprašanie zase prehod manjših gospodarskih organizacij v nov položaj, zlasti št, če so odvisne od slučajnega povpraševanja na tržišču. Rezultati štirimesečnega gospodarjenja v trboveljskih gospodarskih organizacijah kažejo, da jr treba stalno spremljati pojave r tržišču in tržišče tudi analizirat Tako ne bo nihče nepripravljen. J. Savšek Neprimerne in neekonomske določbe Pošta Radeče pojasnjuje Upravnik pošte Radeče, Jdže Medved,- piše: — V zadnji številki Zasavskega tednika je bilo objavljeno, da se pošta v Jelovo dostavlja enkrat tedensko, kar pa ne drži, ker se pošta v vas; Jelovo, Močllno in Zebnik vseskozi dostavlja pd dVa-.krat na teden. Pred leti sc je pošta v te kraje dostavljala po trikrat tečkitskd. Ko pa- je prižel na kontrolo dostavne' službe kontrolni organ iz bivše Direkcije pošte v Ljubljani,. je ugotovil, da je zn te kraje tako malo poštnih pošiljk, da je trikratna tedenska dostava preveč) in je v te kraje uvedel dvakratno dostavo pošte na teden, ln to v torek ln v soboto. V četrtek pa je uvedel nov dostavni rajon, Hotemež in Vrhovo, za katerega je mnego več poštnik pošiljk kakor tudi okrog 15 izvodov dnevnega časopisja, medtem ko za Jelovo, Močilno in Zebnik ni nobenega dnevnika. Ker pa pošta ni več državna Ustanova, pač pa podjetje, in so njeni uslužbenci plačani po doseženem učinku, po številu sprejetih in odpravljenih poštnih enot, n:kakor ne moremo uvajati v omenjene vosi tretje tedenske do (nve, ker bi pismonoša ne dosegel niti 10% produktivnosti iri bi bilo to samo neproduktivna pot, v kateri bi v 8 urah dostavil lo nekaj pisem ali dopisnic. ZBOR PROIZVAJALCEV OBSODIL POLITIKO RAZDELJEVANJA OSEBNIH DOHODKOV V ZAGORSKI KOMUNALNI BANKI Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi je na svoji zadnji seji (v sredo, IS. junija) razpravljal tudi o gibanju osebnih doliodkdv na področju Zagorske občine. Pri tem Je ugotovil, da v nekaterih gospodarskih organizacijah Irt zavodih osebni dohodki niso bili vsklajeni z gibanjem proizvodnje. V razorarl so odborniki zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Zagorje ob 8avl Se posebej ostro obsodili politiko razdeljevanla osebnih dohodkov v Komunalni banki Zagorje. Iz pregleda gibanja osebnih dohodkov namreč izhaja, da so sl v tem denarnem zavodu izplačevali precejšnje osčbne dohodke. Zraven tega je pa bilo še ugotovlleho, da v tej banki niso Upoštevali priporočila občinske kdtnlslte za Izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih orgahlžaclj In zavodov, da za sedaj ne bi Izplačevali tako visokih osebnih dohodkov; (ma) Zborovanje učencev V soboto je bilo pred Delavskim dombrh v Trbovljah veliko zborovanje učencev trboveljskih osemletk. Ob tej prlldžhoetl so odprli tudi likovno razstavo, ha kateri sodelujejo Učenci z vseh osemletk od Litije do Radeč. Po otvoritvi razstave je bilo na osemletki T. Čečeve posvetova-hje prosvetnih delavčev iz Zasavja, ki sd izmenjali izkušnje ter se seznanili z nekaterimi šolskimi problemi. Posvetovanje Je bilo sklicano na pobudo Zasavskega žavdda za prosvetno-pedagoško službo. Tovornjak za mestne usluge Nedavno tega je kupila stanovanjska skupnost Trbovlje - Center 1,5-toriskl poltovdrrtt avtomobil ža razvdz blaga ter drugih uslug v samem mestu. Zaradi razširjenosti pdSatnežnlh delavnic v Trbovljah tet1 velikih materialnih Izdatkov, ki Jih je Imela Skupnost doslej, je nakttp tovornega dVlbitidblla ptivsbrti OpraVlčeH. Mimo tega pa bddti lahko nudili mahjše prevozne usluge tudi ob-Čahom. ek. V zdravstvenih zavodih in lekarnah v Zasavju' je bilo v pravilnikih o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov mnogo neprimernih in neekonomskih določb o delitvi dohbdka. Zraven tega je ugotovljeno, da so bile sistemizacije delovnih mest nerealne, delitev dela štaba, nadure so st opravljale v nedogled, nekatera dela so bila dvikrat plačana, dežurstvo ni bilo smotrno organizirano in honorarji za dežurstvo previsoki, prav tako tudi honorarji za službo pripravljenosti. Zato ni prav nif čudna ugotovitev, da so se osebni dohodki zaposlenih formirali v največjem odstotku it ratnih dodatkov, honorarjev in drugih naslovov, in da je tako s temi dodatki prekoračena osnova za posamezno delovno mesto tudi■ do več kot trikrat. Ob tem se nehote i/Sh litije vprašanje upravičenosti tako visokih osebnih dohodkov, ker je kazno, da po vsei verjetnosti ob upoštevanju vseh izkazanih del in opravil en sam človek ne bi mogel prenesli takega napora, in tako vse bolj izstopa Ugotovitev, da so bila nekatera dela dvakrat plačana in da delitev deta ni bila realna. Določbe okrog dežurstva in službe stalne pripravljenosti, nočne pripravljenosti ter dežurstva ob dela Prostih dneh So vse preveč splošne in ne precizirajo dovolj omejitve glede na racionalnejše gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi. Vprašanje zase je upravičenost oZ. ekonomska 'utemeljenost izdatkov za Pripravljenost pomoči v lekarnah. V Zagorju ob Vatli nPr. Plačajo za to mesečno neto 54.000 din, po razpoložljivih podatkih pa obiščejo to lekarno vsega le J stranke Ponoči. S Pravilniki o delitvi osebnih dohodkov so v zdravstvenih zavodih in lekarnah v Zasabja določeni tudi nekateri subjektivni elementi za ocenitev rezultatov dela, vendar Sr v praksi to le htalokje dogaja. Kriteriji namreč določajo, da so osebni dohodki lahko večji ali manjši glede tia dbSeien uspeh, kvaliteto dela, odnPi do strank, delov-tio diseipliM, zamujanje in neupravičeno izostajanje-, vestnost pri delu, odnos do odgovornosti ln medsebojne Pitnost. Vprašanje zate so tudi novi elementi pravilnikov o notrahji delitvi dohodka v ttkarnah — taksiranje in retaksiranjes v zvezi s leni Pa tudi vprašanje sistemizacije in ae-litve delt. V Zagorju npr. ngotav-I //njo, da pride v tamkajšnji Lekarni I v poštev zn taksiranje in tetaksira- nje okrog 10.000 receptov. Ob tem je zanimiva ugotovitev, da je na podlagi določb 6. čl. pravilnika o delitvi osebnih dohodkov sklepati, da spada taksa in retaksa v redno deio upravnika, ker je v opisu del upravnika navedeno: »vrši takso in retaksa«. Z 29. členom istega pravilnika je pa določena cena 3 din za recept, kar pomeni nedvomno dvojno plačilo. Nekatere nesprejemljive ugotovitve so tudi okrog nadur, Ugotovljena so nekatera odstopanja od določila, da vodilni uslužbenci nimajo pravice do nadur, če opravljajo organizacijsko delo. Dejstvo je pa tudi, da pri formiranju osebnih dohodkov odpade na nadurno delo v mnogih zdravstvenih zavodih in lekarnah skoraj 50 Vt osebnih dohodkov. Ob Vsem tem je povsod opazili znatno povečanje osebnih dohodkov. Pri lekarnah je mogoče ugotoviti, da so doseženi višji čisti dohodki m osebni dohodki na račun ugodneje sklenjenih pogodb z zavodi za socialno zavarovanje. Teže je pri zdravstvenih zavodih, kjer ni mogoče ugotavljati rezultatov, ki so plod prizadevanja in večje storilnosti zaposlenih, ali pa tudi tu ugodneje sklenjenih pogodb. Da bi se normaliziralo stanje v notranji delitvi dohodka v zdravstvenih zavodih in lekarnah v Zasavju, bi bilo potrebno, da se izdelajo novi pravilniki o notranji delitvi z boljšimi sestavnimi elementi. Vzporedno s tem je treba izdelati tudi novo sistemizacijo. odpraviti dvojno plačevanje dela, omejiti nadurno delo i. p. Bolj smoJrnb .ie treba gospodariti l razpoložljivimi sredstvi in poiskati vse notranje rezerve, hkrati s tem pa tudi bolj smotrno organizirati dežurstvo in službo stalne pripravljenosti ter znižati sedanje previsoke pavšale ter doseči, da se celotni osebni dohodek ne bi sestavljal v pretežni večini iz dodatkov. Seveda bodo imeli pri tem dela pomembno vlogo tudi organi družbenega upravljanja, ki bode motali bolj sodelovati in pomagati Pri izdelavi novih pravilnikov, naj temelje na specifičnosti posameznih zdravstvenih zavodov m >*- Treba je poudariti, da bo treba vzporedno s tem odpraviti tudi določene negativne pbjave. ki vplivajo na delovanje teh služb. Prvenstveno bo treba vpeljati sistemctfsko vzgojo zavarovancev, da se bodo zavedali v mnogo večji meri svojih dolžnosti in ne sarrlo ptavic. Odpra- viti je treba tudi nadpovprečne stroške za zdravljenje in zdravila ter neodgovorno klicanje in obremenjevanje zdravnikov z obiski na domu, kadar ni potrebna hitra intervencija in lahko pride bolnik k zdravniku v ambulanto. (ma) Plenum ZB NOV v Hrastniku Na zadnjem plenumu občinskega odbora ZB NOV v Hrastniku eo razpravljali o praznovanju dneva borcev in praznovanju dneva vstaje, pregledali so analizo osebnih dohodkov članov, ki so zaposleni, govorili so o kvalifikaciji in o nalogah osnovnih organizacij. Za dan borca so pripravili pohod na Račtco, kjer bo partizansko srečanje, nekateri pa bodo obiskali domačije, ki so bile partizanom v Času NOV v pomoč. Za dan vstaje bo podobno praznovanje z obhodom domačij, interniranci pa bodo šli s svojci v Graz v Avstrijo, kjer bo komemoracija, in druga skupina na odkritje spomenika v Brestanico- Analiže dohodkov kažejo prizadevnost posameznih osnovnih organizacij in aktivov ZB. Ugotavljajo, da so tam, kjer so tl 6kti-vl dobri, tildi nagrajevanje uredili primerno. Tako izstopajo zlasti v Papirnici in Steklarni, n®" koliko neurejeno pa je SO P" Rudniku, kjer pa se aktiv niti n* shaja redno. Z obžalovanjem so morali ugotoviti, da tudi nekateri člani Zv podjetje v Trbovljah, je nedavno pričel# * urejanjem svojih poslovalnic v revirju. Deciej je podjetje uredilo že dve Svo'1 poslovalnici (v Zg. Trbovljah In no Vodah), tako da sta sedaj res Repi. Hkrati s notranjo uredit-.v^-o poslovalnic Je podjetje obnovilo !’*d1 njihovo corerno. Do konca tega meseca namerava pod-*el*6 -Tobak« obnoviti in urediti tudi ostale prodajalne. St1**, občinskega LO v Zagorju Včeraj je bila v Zagorju ob Bavi seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora, na kateri sta bili podani poročili svetov za zdravstvo in za blagovni promet; odborniki sd pa razpravljali še o vpfašanju dograditve stolpnice. Gostovanje zagorskih gledališčnikov v Čemšeniku Prejšnjo nedeljo so igravci DPD Svoboda iz Zagorja uprizorili gledališko dramo »Hiša na robu mesta«. Amaterskim igravcem je treba za to izvedbo izreči vso pohvalo. Cemšeniško prebivavstvo je zagorske kulturnike za njihovo požrtvovalnost nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. Vsi domačini tega kraja si takih iger še želijo, saj so že od nekdaj najbolj priljubljene. Sestal se je svet kolektiva Te dni se je sestal svet kolektiva občine Hrastnik. Razpravljal je o sistematizaciji delovnih mest uslužbencev občine, o izpraznitvi vah, o letnih dopustih in drugih delovnih mest in novih namestit-tekočih zadevah. — or Skupni občinski sklad za štipendiranje Na širšem posvetu, ki ga je sklical občinski ljudski odbor v Hrastniku v torek, 12. t. m., so razpravljali o potrebi enotne politike štipendiranja študentov ter o ustanovitvi enotnega občinskega »klada v ta namen. Sklad bi dobil sredstva iz občinskega proračuna in gospodarskih organizacij v kraju, Rudnik Trbovlje — Hrastnik štipendira ob času 83 študentov Steklarna 13 in tudi Tovarna k*1 mičnih izdelkov večje število. Sama občina pa štipendira 8" oseb, predvsem s področja pto svete, zdravstva, gradbeništva i elektrotehnike. Ker pa je edino pravilno, da * na področju vsake komune enot pogledi v politiki štipendiranja ! vzgajanja kadrov, bo občinski 1. na eni od prihodu lih sej spr-' odtok o ustanovitvi enotno sklada za štipendiranje študen na področju hrastniške občine Ar. BREŽICE Rodile so: Frančiška Košar, •ija H< Smar- errvatin, Tudi v Hrastniku bod' ulice dobile ime Razvijajoče se mesto Hrastnik šteje danes že preko 450 Slišnih številk. Od leta 1952 pa do danes so v kraju zgradili vrsto novih objektov vseh vrst. Danes se tujec v Hrastniku težko znajde, ker mesto ni še razdeljeno na ulice, trge in podobno. V teku eo vse priprave, da se tudi hrastndškl kraj preimenuje v posamezne utice in trge. Tako bodo posamezne ulice dobile ime po zaslužnih Hrastničanih, narodnih herojih ln pa domača krajevna imena. jo 56 -* dečka; Marija Pdllce 85 - ctekllcO! Marija Zevnik, Gor. Pirošica 28 — dve deklici; Nada Jovanovič, Bučeča vas IV - dečka; Marija Ogorevc, Brežina 99 - dečka; Marija Tomde, Ceriiia 12 - dečka; Marija Pinterič — Pavlova vas 17 — deklico; Marija Knutarič, Zakol 49 — dečka. Porok ni bilo. Umrli so: Jože Kramžar, kmetovalec iž Dolenje vasi 55 — star 69 let; Horvatin (imena še ni dobita), hčti-ka delavca iz Polic 65; Pavel Oštir, inv. upokojenec iz Račje vasi 4 — star 63 let. 81. Dečki se zdaj preganjali hlor*ia po vseh Uticah Ih sb metali za hjint kamenje. Ttldl An« stilno je »ll z njimi IH izbiral d hajVečje kamne. Tako se jv Glorglo Ottlbčll, da bo VčtidaHe »b-lskal Alfreda 1H govoril i njim rt fantalinih, KVl-Čer je prrtsll mojstra za HoVblJČnJe IH ga JČ tudi dobil. Skrivaj se c plažll po temnih Ih ktraH-eklh uticah, ker Je HattJ Prežala driUeina kozavega. - Via della Cerva, kjer Je stanoval Alfrede • svojim mojstrom limoninega obraza. Je bila že •žja In manjša kot tista, k,"er Je bil Glorgirt, Alfreda Je našel pred bito. Deček Je bil ie tanjši in bolj bled ko v dneh, ko *ta prišla skupaj v Milano. Giorclu se Je zdelri, da JlHi tako velike in vročične oči kol Angblietta. dan sedim tukaj In te čafeAnl,« ga Je pOid Alfrede, Giorgto se i"e opravičil, ker ni brej. lit Htiv -▼sik rtidr&Vil 1 prfStl 88; Potem Je žičel pripovedovati o vseh svojih dogodivščlnah. Alfredo je lahko povedel velike manj. Njegov mojster, ki so ga vsi klicali Litttorta, Je Bil hudoben in godrnjav človek. Zena mn je Pobegnila in tako Alfredo ni bil samo n.e-toV vajenec pri čiščenju dimnikov, ampak mu Jd tildi kuhal IH prtšprivljal startovanje. TO še ne bi bilo najhuje, toda I.ltnnna Je navadno zapil ves zaslužek In Alfredo ni imel deHarJa niti za kruh. Zato sta se hranila z na "razlidnejšlmi odpadki; Zdaj je Giorgto razumel, zakaj jfe Alfrede tako suh tn bled. -Ali se morate tudi v vaših ulicah spoprijemali z milanskimi dečki?« je za-nlmaio dalje Giorgia. Alfredo je prikimal: -Tudi nM Š3 v začetku nadlegovale te etchled. Toda Vddetl moraš tudi to, da stanuje samo v naši utici Itar enajst dimnikarskih mojstrov, ki imajo seveda prav toliko vajencev.« I1PHP j Četrtek - 21. junija 8.30 Zabavni kalejdoskop; 9.10 -Vesele počitnice«; 10.15 Od tod in ondod; 11.35 Melodije raznih dežel; 12.05 Ansambel Milana StantetA e solisti; 12.25 Glasba z Juga; 13.30 Glasbeni omnibus; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in poajravljejd; 17.05 Koncert po željah poslušalcev: 18.10 ‘Turistična oddaja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-Vov. PETEK - 2*. junija 8.35 Dvajset minut vedre glasbe; 10.15 Od tod in ondod; 11.55 Veseli zvoki; 12.05 LKZ poje Lesičnjakove pesmi v priredbi Luke Kramolca; 12.15 Kmetijski nasveti - dr. Nežka Snoj: Pršičavoet pri čebelah; 13.30 Glasbeni omnibus; 14.35 Iz arhiva domačih in narodnih napevov in poskočnic; 17.05 Solist tega tedna; 17.45 Italijanske in ameriške popevke; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 Pojo vam jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 20.15 Tedenski zunanje-po-litični pregled; 20.35 Spoznavaj-mo svet in domovino. SOBOTA - 23. junija 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 9.10 Zabavni kaleidoskop; 9.45 Petnajst minut s Kmečko godbo; 10.15 Od tod in ondod; 11.30 Z zabavno glasbo v dobro voljo; 12.05 Ne- TOREK — 26. junija potepanje; 18.20 Melodije za nedeljsko popoldne; 17,05 Športna nedelja; 19.05 Nedeljska panorama; Vaša pesem — vaša melodija; 20.50 Športna poročile. PONEDELJEK - 25. junija 8.05 Glasba ob delu; 9.25 Veliko glasbe - tnalo instrumentov; 10.15 Od tod in ondod; 12.05 Slovenske narodne od spremljavi harmonike; 12.15 Kmetijski nasveti — fnž. Milan Hafner: Da se mlekb v poletju ne bo kvarilo; 13.30 Glasbeni omnibus; 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 15.40 Lite-tafhl sprehod — A. Hitehcock: Skrivnost; 18.45 Novo v znanosti; 20.000 Jugotonov juke-box; 20.15 Pojoči mozaik. kaj popevčic lliS Ktnbtiji ic Boruta Lesjaka; Kmetijski nasveti; 13.30 Glasbeni omnibus; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Napotki za turiste; 15.40 Trije Rožančevi in trije Prelovčevi žbori; 17.05 Gremo v kino; 18.30 Pojeta Jelka Cve-težar in Rafko Irgolič; 19.05 Do-mače viže ee vreti jo brez odmora; 20.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za izseljence. NEDELJA - 24. junija 8.00 Mladinska radijska igra -France Bevk: Deček e piščalko; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.06 Se pomnite, tovariši... Drago Kumer: Spomini ZagoženoVe mame; 11.30 Nedeljska reportaža — Milenko Šober: Na vodnih poteh po kontinentu; 12.09 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Valčkova parada Borisa Kovačiči; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Razigrane etrune; 16.00 Humoreska tega tedna - Mahmud Teimur: Poletno 8.05 Zbori iz domačih logov; 8.25 Zabavni kaleidoskop; 9.45 Popevčice v narodnem tonu Skladatelja Boruta Lesjaka; 11.00 Škerjančeve skladbe v pisanih zasedbah; 12.05 Gorenjski vokalni kvintet; 12.15 Kmetijski nasveti; 13.30 Glasbehi omnibus; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 V totek na svidenje; 18.10 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 Srečanje s Schubertom; 20.30 Radijska igra — F. M. Dostojevski: Tuje žene. SREDA - 27. junija 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 9.40 Violina in klarinet; 11.15 Človek in zdravje; 11.28 Se vedno jih radi poslušamo; 12.05 Veseli planšarji igrajo in pojo; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Ivan Juran: Impregnacija lesa s silvanit solmi; 13.30 Glasbeni omnibus; 15.20 KZRTVL z novimi skladbami; ,,17.05 Šoferjem na pot; 18.45 Ljudski parlament; 19.05 Zabavni koncert; 20.00 Ž doline v planine. PO RT . ŠPORT . ŠPORT .ŠPORT Brez sprememb Ljubitelji nogometa so si sedaj oddahnili: končali sta se prvenstvi v slovenski conski ligi ter ljubljanski nogometni podzvezi. Ljubitelji tega ali onega moštva še tu in tam razglabljajo in analizirajo dosežene uspehe oziroma neuspehe. Med tiste >neuspehe« spada vsekakor trboveljski Rudar. Začetek spomladanskega dela prvenstva je kazal, da bodo Trboveljčani trdno obstali na drugem mestu ter si tako priborili pravico za kvalifikacije za vstop v višjo ligo. Toda kar naenkrat so šli vsi upi in vsa dotedanja učinkovita igra po vodi. Visok poraz na domačem igrišču v srečanju z Olimpijo, poraz z Odrcd-Krimom, in jasno je postalo, da ie Rudar zdrsnil z ne preveč trdnega drugega, na tretje mesto. Zaradi neučinkovite igre se je vodstvo treh točk spremenilo v tri točke zaostanka za Slovanom. In tudi Slovanu ni »usojeno*, da bi se boril v kvalifikacijah. Skratka, naslednje leto bomo navijali za Rudarja v isti ligi ter si želeli, da bi splezal na zeleno vejo in si Priboril pravico nastopa V drugi ligi. Nespremenjeno stanje je ostalo tudi v ljubljanski nogometni pnd-zvezi. Zasavski predstavniki: Rudar in Bratstvo iz Hrastnika, Proletarec, Svoboda (Kisovec) in Litija so ostali v »lavnem na tistih mestih, ki so jih imeli na koncu jesenskega dela prvenstva. Priznati pa je treba, da so skoraj vsa moštva v spomladanskem delu nastopila s pomlajenimi moštvi, ki so si šele pridobivala rutino. In kljub temu so pokazala dokaj lepe igre. ki pa niso bile vednb učinkovite. Upati je, da bodo v naslednjem prvenstvu tudi Zasavčani oziroma njihovi predstavniki verjetno nastcfpali in st borili za višje naslove ter boljša mesta, kot pa so jih osvojili sedaj. Trboveljski rokometaši, ki nastopajo v 11. zvezni rokometni ligi, so v soboto izgubili vse upanje za obstanek v tej ligi. Nesrečno izgubljeno srečanje proti Tuzlancem, ki so pokazali zelo grobo igro — priznati je pa treba, da so Trboveljčani igrali precej nervozno, so pokopali vse upe na obstanek. Trboveljčani bi se obdržal'' v ligi z Zmago v soboto ter neodločnim rezultatom v n-slednjem srečanju. Toda upi in želje se niso izpolnile. Proletarec: Rudar II (T) 4:0 (1:0) Pomlajeno moštvo Proletarca je presenetilo Trboveljčane z enostavno igro. Prvi zadetek so dosegli domačini šele v 44. minuti. Drugi del igre je bil veliko bolj živahen. Drugi gol so dosegli domačini v 49. minuti. Ta rezultat je ostal nespremenjen do 76. minute, ko je Proletarec v dveh minutah dosegel kar dva zadetka. Napadavci Rudarja niso znali izkoristiti nekaj ugodnih priložnosti za dosego gola. Za Proletarca sta bila uspešna Starc 1 ter Zuzan 3 goli. PRIJATELJSKO SREČANJE Železničar (M) : Rudar 3:0 (3:0) V pripravah za kvalifikacije za vstop v slovensko consko ligo je mariborski Železničar premagal trboveljskega Rudarja. Domačini so bili ves čas tekme boljši, tako da jih Trboveljčani niso niti enkrat ogrozili. se bore za vrh lestvice v republiški ligi, so v tipični prvenstveni tekmi podlegle razigranim domačinom. Igravci Proletarca so že od vsega začetka narekovali hiter tempo igre in odšli na odmor z 10 točkami prednosti. Tudi v drugem delu igre se položaj na igrišču ni spremenil. Ob bučnem navijanju kakih 250 gledavcev so domačini uspeli obdržati priborjeno si prednost in doseči že tretjo zaporedno zmago. Proletarec: Stvarnik 7, Anžur 11, Juvan 6, Regancin 13, Steferl 2, Kranjc 23; Domžale: Brumen 14, Rojs 22, Sršen 2, Dovžan 10, Hočevar 4. Srečanje v Zagorju sta z manjšimi napakami sodila Rajtmajer in Gregorič iz Celja. J. J. REPUBLIŠKA LIGA -ŽENSKE Slovan : Proletarec 73:39 dobila pravico za kvalifikacije za vstop vx republiško rokometno ligo ekipa ljubljanske Svobode. Izidi posameznih srečanj: Svoboda : Ribnica 16:8 (5:5) Radeče : Ribnica 17:6 (10:3) Radeče : Svoboda 9:17 (5:10) TEKME ZA JUGOSLOVANSKI POKAL Rudar (H) 1:7 (0:3) E-ratstvo V tekmi za jugoslovanski pokal je enajsterica Bratstva na Rudarjevem igrišču premagala nogometaše Rudarja z visokim rezultatom. Za Bratstvo so bili uspešni Trinker in Jager po 3, ter Ocepek iz enajstmetrovke, za Rudarja pa Oberčkal. V mladem moštvu Rudarja sta se izkazala Obebčkal in Petan, pri Bratstvu pa Jager, Grum, Perin in Klenovšek. REPUBLIŠKA LIGA -MOŠKI Rudar : Branik 72:65 (34:39) V osmem kolu republiške košarkarske lige so v sobo Trboveljčani ponovno zaznamovali že drugo zaporedno zmago na domačem igrišču. Pred približno 400 gle-davci sta z manjšimi napakami sodila Milinkovlč in Hode j. Rudar: Poličnik 20, Virt 8, Velkovrh 21, Pintar 4, Simončič 8, Vidic 6, Malež 2, Perpar 3; Branik: Ogrizek 18, Sajovic 19, Rostaher 17, Kočar I 2, Kočar II 2, Serbej 7. 2e v prvih minutah igre so začeli domačini forsirati izreden tempo, tako da so gostje nekaj časa bili le statisti. V tem času je uspelo domačinom povesti e 6 koši razlike, ki so jo pa kasneje gostje izenačili in prešli minimalno v vodstvo. Domačini so prikazali eno svojih najlepših in najborbenejših tekem v tem delu prvenstva. Z dobrimi meti in prodori pod koš je uspelo gostom zaključiti prvi del tekme v svojo korist. V drugem delu igre je prišla do Izraza dobra tehnika igre domačinov, njihovi bliskoviti napadi, odlični meti od daleč ter lepi prodori pod koš nasprotnikov. Razlika se je nenehno zmanjševala v korist domačinov, ki so vložili v to tekmo vse znanje. Pri domačinih sta zlasti navdušila Velkavrh, ki je bil graditelj igre In najboljši realizator, ter Poličnik. Za pohvaliti je pa tudi publiko, ki je v tako velikem številu prisostvovala srečanju in ki je ves čas srečanja bodrila domačine. Branik je vložil protest zaradi slabega sojenja. Proletarec : Domžale 62:52 (31:21) V soboto je bila odigrana v Zagorju prvenstvena tekma slovenske lige med Domžalami in domačim Proletarcem. Domžale, ki II. ZVEZNA LIGA Rudar : Sloboda (T) 11:13 (6:10) Približno 800 gledavcev se je zbralo v soboto na rokometnem igrišču Rudarja v Trbovljah, kjer so bili priča izredno borbeni in ostri igri. Sodnik Šanko iz Zagreba je pripeljal na igrišče naslednji ekipi: Rudar: Lopan, Škrinjar 2, Ačkun 6, First, Jelen, Geržina 1, Bašič 2; Sloboda (Tuzla): Kuvalja, Trif-kovič, Vučkovič 3, Amautovič, Jovanovič 2, Oroš 6, Brajid 2. Začetno nervozo so prekinili gostje, ki 60 z dokaj grobo igro ter zahvaljujoč izrednemu igrav-cu Grošu ter nervozi domačinov, kaj kmalu povedli z 2:1. V 7. minuti je Ačkun izenačil s sedemmetrovke. Toda že v protinapadu je bil uspešen za goste Oroš. Sele v 13. min. j e Bašič izenačil rezultat pri stanju 3:2. Do konca prvega dela igre so gostje nekajkrat izkoristili slabo obrambo domačinov ter si zagotovili ta del srečanja v svojo korist. V drugem delu igre so domačini silovito napadli. Gostje so povišali rezultat na 11:6. Po tem zadetku so domačini prevzeli pobudo v svoje roke ter znižali rezultat v 48. minuti na 10:11. Gostje so se do 54. minute v glavnem branili. Ko je Ačkun izenačil na 11:11 so gledavcl bučno pozdravili domačine. In ko je že vse kazalo, da bodo domačini zmagali, je uspelo gostom v zadnjih minutah igre doseči dva zadetka in s tem zmago. Pripomniti velja, da so gostje, prikazali zelo grobo igro, tako, da je moral nekajkrat sodnik poslati na »ohlajevanje- njihove igrav-ce. j Finale okrajnega prvenstva V nedeljo dopoldne je bil v Tr- bovljah finale okrajnega prvenstva v rokometu, na katerem so nastopile ekipe: RK Svoboda (Ljubljana), RK Ribnica in RK Radeče. Z dvema zmagama je pr v- 5 AH V TRBOVLJAH V finalni tekmi za šahovsko prvenstvo Zasavja sta se v Trbovljah pomerili ekipi Svobode IT iz Hrastnika in domačega Rudarja. Gostje so dve partiji predali brez borbe, zato so domačini zmagali kar s 7 :1. Presenetil je poraz Milenkoviča proti Ruglu. Edino točko za goste je dosegel mladi Maurer. Posamezni rezultati: Jazbec ml. : Kačič 1:0 (brez borbe); Sribar : Sušter 1 :0; Rugel : Milenkovič 1 :0; Jazbec st. : Gojgič 1 :0; Frece : Katanič 1 : 0; Gosak : Maurer 0:1; Opresnik : Žabkar 1 : 0 in Golob : Ojstršek 1 : 0 (brez borbe). (n) Zanimivosti RDEČA luC na mesecu Po pisanju ameriškega tiska so znanstveniki uresničili zamisel o »smrtnih žarkih-. Te dni jim je prvič uspelo, da so izredno intenziven žarek rdeče luči poslali na Mesec, od koder se je odbil in se vrnil na Zemljo, kjer so ga zopet ujeli. To je bilo prvič, da je uspelo s svetlobnim žarkom, ki ga je ustvarila človeška roka, doseči kakšno nebesno telo. Ta žarek je najmočnejši, kar jih je kadarkoli ustvaril človek. Ustvarili so ga z umetnimi bliski, ki so imeli širino debelega svinčnika. Zarek je bil tako koncentriram, da je razsvetlil na Mesečevi površini okroglo ploskev v premeru treh kilometrov. Nova panoga znanosti, ki se ukvarja s temi žarki, je stara komaj. dve leti. Izumitelj teh žarkov dr. Charles Tovvnes je izjavil, da ne dvomi, da so tudi v Sovjetski zvezi na tem področiu dosegli že velik napredek. V miroljubne namene bodo lahko te žarke uporablja)! v metalurgiji, pri radarski tehniki in morda v telefoniji in televiziji. Lahko bi jih uporabili tudi za oskrbovanje planetov z energijo. Tudi. v kirurgiji obstajajo veljke možnosti, da bi uporabili te žarke pri nevarnih operacijah, pri katerih uporaba noža ni priporočljiva. ZAKLAD STENKE RACINA V Sovjetski zvezi še niso pozabili na zaklad v Donu. Stenka Ra-zin, voditelj kmečkega upora v 17. stoletju, je pred napadom na Caricin (pozneje Stalingrad, zdaj Volgograd) zakopal svoj zaklad in arhiv na nekem otoku v Donu. To je zabeležil tajnik tedanjega nizozemskega poslaništva, ki je prisostvoval usmrtitvi S tenke Ra-zina v Moskvi. Dve in pol stoletji že zaman iščejo ta zaklad, zdaj pa so odkrili v kremeljskih arhivih nove podatke, ki naj bi olajšali iskanje Razinovega zaklada. — Kdaj Je prišel semkaj? — Pred kakšno uro. — AH Je Še v dvorani? — Ne: — Kdaj je odšel? — Ravnokar Je šel tukaj mimo. — A11 Je Imel voz in svoje služabnike? — Menda ne. Zdi se ml, da Je odšel sam. •- Kje Je Coqueilcot? — V sosedni sobi, kakor ste mu naročili. Ouerjean Je odprl vrata sosedne sobe. — Coqucllcot! ga Je tiho poklical. Capin se Je takoj pojavil. Nosil Je llvrejo, toda ne takšne, kot so Jo nosili baronovi ljudje. Za pasom Je nosil sabljo kot služabniki Iz boljših hiš. Vuerjean mu Je dejal: — Dobil boš sto lulsdorov, če ga dohitiš, In dve sto, če ga ubiješ! — rrav, gosnod baron, storil bom vse, samo da zaslužim obljubljeno nagrado. Zunaj Je Coque!lcot vprašal več služabnikov, če so morda videli takega In takega moškega. Val so mu povedali, da Je šel ravnokar mimo njih. Coquellcot je tekel po ulici, polni kočll. Nekega koči laže. ki slučajno ni dremal na kozlu, Je vprašal, če Je videl tako in tako masko. Kočljaž mu Je odgovoril: — Masko, ki predstavlja mrliča? Da, ravnokar Je šla proti trgu Salnt Mlchel. Tekel je tjakaj. Komaj Je napravil deset korakov. Je opazil, kako se Je Iz vrste kočij, ločila ena kočija In odpeljala. Ob njej era stala dve možakarja, eden od obeh velik človek, prnvt hrust, drugi pa malhen, slaboten človek. Mislil Je, da sta služabnika. — Prtjatela, ali hi ml lahko povedala, kdo sedi v kočiji? — Morda bi lahko. — AH Je možakar v črni suknji? — Morebiti! je odvrnil pritlikavec s tankim glasom. — Tri sto hudičev! je zavpil Coquel1cot. Odgovorite ml: da ali ne! Mnogo ml Je na tem, da zvem resnico. — Poglej ga no: to Je pa re-> čuden ptiči AH sva midva morda tvoja služabnika? Tisto, kar zanima tebe, na|u prav nič ne briga. — Nesramneža! Je razjarjeno zavpil Coquellcot In prijel za meč. Toda že naslednji trenutek sc je premislil In dejal • spravljivim •latnmt KAVIFR DE MONTEP1N J" Maščevanje in ljubezen — Ne utegnem z vama Izgubljati čas, toda opominjam vaju, da se pazita, če se kdaj spet ne srečamo. Po teh besedah Je začel teči za kočijo. — Stoj! Je zavpil pritlikavec In mu zaprl pot. — Tukaj ni polt zate! Je zagrmel velikan. Medtem se Je kočija že močno oddaljila. Coquellcot Je potegnil sabljo. — Grom In pekel! Umaknita se ml s poti, ali pa vaju bom oba predrl! Je zavpil. Velikan se mu je nasmehnil In s prezirom dejal: — Tl naju boš predrl? Zelo me zanima, kako boš to napravil. — Naj bo po tvoje, bedak! Plačal ml boš tistih dve sto lulsdorov, ki Jih bom Izgubil zaradi tebe! Je zaklical Coquellcot In napadel velikana. Bitka Je bila kmalu končana. Bouton Je prebodel lopova. Kri Je curljala lz njegovih prs. Coquellcot Je Intel še toliko moči, da Je prosil: — Odnesite me v palačo »Pri hudiču«. — Mfsllm, Je zašepetal Dagobert. da tukaj nimava več kaj opraviti In da le najbolje, če Jo odkuriva. Markiz bo vsekakor zadovoljen z najinim delom. PERININA VOLJA Nekaj trenutkov po Ouerjeanovl vrnitvi v dvorano Je začutil na ramenu rahel dotik. Obrnil se Je In zagledal žensko v enostavni črni obleki. Obraz JI Je zakrivala črna krinka. — Spoštovani gospod baron. Je rekla z na pol porogljivim glasom, z vami bi rada spregovorila nekaj besed. Ko Je baron zaslišal njen glas, se Je zdrznil. — Petina? Je začudeno vprašal. Ona mu Jc rahlo pokimala z glavo. Odpeljal Jo Je v tapeciran budoar tn zaklenil vrata za seboj. — Tl sl me spoznal? - Da. ............................................. ... ... ........ N. Tatari 2 1 Ukleti partizan — Povzpeli se boste do tam kaj le, je pokazal Komnen. Razil vrstite se tako, da nas boste ščitili. In ko boste zaslišali bombe, I začnite streljati na šotore, ki so pod tem drevjem, je zaukazal. Gojko je vedel, kaj mora storiti. Brez besed je oddal svoji I dve ročni bombi z dolgim leseni naročajem, potem pa odšel od s borca do borca, da oddajo svoje ročne grantae. Te sb vezane imele |f veliko rušilno moč. Nič mi ni... Vse je v redu ... Le zasopljen sem od teka.. = je komaj izdavil iz sebe Komnen. = — Gojka ni, je javil Sušič. Eksplozije so ponehale, ogenj v nemškem taboru se je umiril. E In tedaj so se zaslišali glasovi: h »Čakaj, Švab! Se je živ majhen Markovič! = Zabobneli sta dve bombi. Potem ni bilo ničesar več slišati, s Borci so vedeli, da je nesrečni Gojko spregovoril zadnjikrat, s To je bila njegova zadnja in največja »kraja«, najbolj glasna = in krvava. Naenkrat je ukradel Nemcem toliko municije, da jo §j je zadostovalo za uničenje tisočev in tisočev življenj. = Eden za tisoče! Drago je bilo življenje mladega Markoviča, = urnega uzmoviča konjskih uzd in sadja. To so vedeli in občutili H vsi njegovi tovariši. g Odhajali so v planino, misleč samo na njega. XI. § »... Izvršiti pohod v smeri Konjske vode — Stari Katun in §§ zavzeti položaje na liniji...- je bral novo vojno povelje major g Ditrich von Stolberg. »Od pravočasno izpolnjene naloge je od-g visna zapora smeri Ljubirv grob—Košuta, po kateri sovražnikove jg enote prodirajo na sever.- g Major je vstal in odšel v manjši šotor, kjer so bili zbrani 1 komandanti nižjih enot polka. Za šotorom je brnel mali bencin-1 ski agregat, ki je napajal male žarnice. Major je ravnokar od-1 piral karto in se pripravljal, da izda povelje komandantom g bataljonov in ostalih enot, ko je vstopil radiotelegrafist, g - Dovolite, gospod major! je dejal majorju in obstal mimo. 1 - Ali lahko kasneje? je major nejevoljno vprašal podoficirja. = - Označeno je kot »najhitreje«, je pripomnil radiotelegrafist. = Major je vzdignil obrvi, pogledal podoficirja in vzel papir. »V ozadje riaših čet so se zavlekle ali pa so bile potisnjene skupine sovražnih vojakov. So diverzanti in napadajo. Poskušajo onemogočiti in preprečiti delo štabov in onemogočiti pravo-„ časno preskrbo. Poostrite nadzorstvo!« — je bral major s pod-= cenjevalno grimaso na obrazu. Nič ni rekel in je takoj vrnil depešo podoficirju, ki je salu-j tiral in odšel. 3 Nekaj trenutkov je major razmišljal o tem, ali naj seznani 1 podrejene oficirje z vsebino brzojavke. Vedel je, da je tudi g brez tega obvestila že tako dovolj panike in nezaupanja v 1 enotah in da bi takšno opozorilo le še poslabšalo položaj. Kajti g vsi vojaki mislijo, da lahko vsak trenutek skoči iz tega ali E omega, ali pa iz vseh grmovij pa en komunist z mitraljezom 5 v roki in bombo za pasom. g Zato je stopil h karti in začel dajati povelje. Bil je že pri g kraju z razlaganjem, ko so zagrmele bombe in zaropotali mitra-| ljezi. Neki rafal je zadel majorja in preluknjal karto, ki jo je g držal v roki. Agregat se je ustavil in luči so ugasnile. E — Kaj se dogaja? je še izgovoril in se potem zgrudil pod 1 zložljivo mizo in izdihnil. Okoli njega je stokalo nekaj oficirjev, p Kakor razsrjen volk je Komnen nenehno delal. Borci, ki E so se najedli, so v kratkem času pridobili toliko moči, da so S lahko stopili v novo akcijo. Vsi so občutili, da niso sami na tej g strani fronte. Pokalo je v vseh smereh. To je bila noč velikega g pohoda nemških enot in noč velikih napak. 1 Nekajkrat se je ponoči zgodilo, da se nemške enote niso s mogle med seboj sporazumeti in so vojaki začeli streljati na = lastne enote. Nemški borci so padali pod streli lastnih ljudi, s Videti je bilo, da močnejše partizanske enote delujejo V vseh g smereh in da so zelo okrepljene. g Sedaj je bil Komnen blizu šotora, ki je stal nedaleč od 1 strmine, ob njem pa je bil razvrščen cel nemški polk. Iznenada E 60 njegovi borci zagledali šotore, ki so - kot so že dobro vedeli | - kazali, da je tu kakšen nemški štab ali kaj podobnega. Vsi g so napadli na en znak. Zagnali so ročne bombe, puškomitraljezca j§ Obren in Tomo pa sta rešetala maskirna platna, skozi katera se g je komaj videla svetloba majhnih žarnic. E — Naprej, proleterji! so vpili in tekli. I Nemški polk je odprl ogenj, niti ne točno vedoč, kje so -s partizani in koliko jih je. !' - Semkaj! Hitro! je vpil Komnen, ki je ravnokar vrgel = bombo v skupino vojakov, ki so se zgrnili okoli šotora. Tekli so pod ravnijo, na kateri so bili Nemci. Edino mogoča g smer je bila proti Podorovači. Morali so prečkati več stez, poto-I kov, jas in poti ter pogozdenih goličav na obronkih Zelen gore. E In vsepovsod so bili Nemci. Dan se je bližal. Zbrali so se na majhnem ovinku. Na obeh I straneh' so se čuli glasovi nemških vojakov. 1 — Ni bratov Tomič in Krcu na Prljc! je povedal Jagoš Sušič. - s levo je bil ranjen, Vlajko ga je pa vlekel. Videl sem, kol g Bta oba padla! je dejal Tomo Orlandič in močno stegnil svoji E puškomitraljez. (Nadaljevanje sledi) 3 — Prepričana sem, da ti presenečen, da me vidiš tukaj na veselici med tvojimi gosti. — Res, nisem te pričakoval. Kaj ml hočeš povedati? — Veliko takega, kar te bo zanimalo. ___O tem sem prepričan In te bom zato pazljivo poslušal. Toda boljše bi bilo, če bi razgovor preložila na Jutri. Saj razumeš, da ne morem ostati dolgo od svojih gostov. — To mi Je vseeno! Poslušati me moraš! Baron Je privolil. — Povej torej, kaj je? — Prišla sem tl povedat, da sc želim poročiti s teboj! Baron Je na te besede ravnodušno dejal: — Zelo slab čas sl sl Izbrala za svoje šale! Moji gostje ... — Ne šalim sel mu Je pretrgala besedo. Po glasu, s katerim Je to rekla, Je opazil, da se pripravlja na nekaj resnega. — V svojem življenju še nisem nikoli govorila resneje kot seda), Je nadaljevala Petina. Moja trdna volja Je, da postanem baronica Ouerlean. To bom poetala, pa če bi hotel to preprečiti celi svet! Baron Jž poskušal, da se premišljeno nasmehne. Vedeževalka pa Je nadaljelble: — V ostalem boš napravil s tem dober posel. NIČ več ne bom vedelevala! Bogata sem, bogatejša kot misliš. Imam nekal čez mj-lljon frankov In se me Je lotila želja, da živim v visoki družbi-Mika me ime baronice. Hočem ga Imeti In Imela ga bom! Kdo ml 1° more zabranltl? Kdo lahko to prepreči? — Mnenja sem, pravi baron, da so: najprej moja žena! Perlna Je samo skomignila z rameni. - Tvoja žena? Hm! Zaradi nje tl ni treba Imeti skrbi. *sz bom to rešila tako, kot sem sl že zamlelHa. j Baron Je naravnost buljil v njo: ta ženska misli vse — Ali še vedno misliš, dragi Lucas, da so zame še kje kez» nepremagljive ovire? Ali pa ee morda sramuješ, da bi zaradi t", trpelo tvoje staro plemstvo? To so bedarije!. Kdo Je tista, bi bila hčerka vojvode de Slmeuse? Kaj Je? Cisto navadna dga",, pocestna pevka, pustolovka! l*pa Je res — to moram Toda tudi Jaz sem lepa in se ne bojim stopiti e ciganko v Isto »m Po teh besedah Je odgrnila svoj obraz. ^n- — Vidiš, Je ponosno ddjala, da lahko tekmii|em z na I lepši n* .^1 t kanti naše vrste. Zagotavljam tl, da te bodo tvoji vrstniki ** za tako ženo. Ne hvalim sel — Zdi ee ml, Perlna, da sl znorela! — Ali sprejmeš moj predlog? — Alt naj tl pametno In resno odgovarjam? — Pazi se, baroni Je siknila Perlna. - Cemu n‘l W « “ bal7 (De|J, »rlbodot*1 4