VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 2019 ...............................................................................................................3 Razvoj vremena v juliju 2019................................................................................................................. 29 Podnebne razmere v Evropi in svetu v juliju 2019 ................................................................................ 36 Pobuda WMO: Stoletne opazovalne postaje......................................................................................... 41 AGROMETEOROLOGIJA 45 Agrometeorološke razmere v juliju 2019 ............................................................................................... 45 HIDROLOGIJA 50 Pretoki rek v juliju 2019 ......................................................................................................................... 50 Temperature rek in jezer v juliju 2019 ................................................................................................... 54 Dinamika in temperatura morja v juliju 2019 ......................................................................................... 57 Količine podzemne vode v juliju 2019 ................................................................................................... 63 ONESNAŽENOST ZRAKA 69 Onesnaženost zraka v juliju 2019 ......................................................................................................... 69 POTRESI 79 Potresi v Sloveniji v juliju 2019 .............................................................................................................. 79 Svetovni potresi v juliju 2019 ................................................................................................................. 81 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V JULIJU 2019 82 FOTOGRAFIJA MESECA 87 Fotografija z naslovne strani: Nočna nevihta, Zgornja Korena v Slovenskih goricah, 31. julij 2019 (foto: Matej Štegar). Cover photo: Night thunderstorm, Zgornja Korena v Slovenskih goricah, 31 July 2019 (Photo: Matej Štegar). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Lilijana Kozlovič Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JULIJU 2019 Climate in July 2019 Tanja Cegnar J ulij je osrednji mesec meteorološkega poletja. Čeprav se dan že počasi krajša, temperatura in trajanje sončnega obsevanja navadno prav julija dosežeta višek. V primerjavi s povprečjem obdobja 1961–2010 je bil julij 2019 na državni ravni za 1,4 °C toplejši, padlo je 35 % več padavin, sončnega vremena pa je bilo za 2 % več. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka julija 2019 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, July 2019 Povprečna julijska temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje, odkloni so bili večinoma med 1 in 2 °C. Odklon je presegel 2 °C le na manjšem delu ozemlja na Goriškem in Koroškem. Najmanjši Agencija Republike Slovenije za okolje presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na jugu države in manjšem delu Pomurja, kjer je bilo dolgoletno povprečje preseženo za manj kot 1 °C. Temperatura je presegla 30 °C povsod po nižinah. Največ vročih dni je bilo na Goriškem, v Biljah kar 20. Na Obali je bilo 16 takih dni, v Črnomlju in Ljubljani 15. O vročih dnevih so poročali tudi v nekoliko višjih legah, v Ratečah je bilo 6 vročih dni, v Novi vasi in Babnem polju 5. Rekordno visoko se temperatura v juliju tokrat ni povzpela. Ker je večina julijskih padavin padla v obliki ploh in neviht je prostorska porazdelitev zelo neenakomerna. Območja z obilnejšimi padavinami so bila v Julijskih Alpah, na Trnovski planoti, Čemšeniški planini, Menini in hribovitem svetu Štajerske in Koroške. Na Vojskem so namerili kar 306 mm dežja. Najmanj padavin je bilo v Slovenski Istri, na Krasu, Goriškem in vzhodu Pomurja. Ponekod je padlo le med 60 in 70 mm dežja. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil julij v pretežnem delu Slovenije nadpovprečno namočen. Padavin je primanjkovalo na Goriškem, v Zgornjem Posočju, Zgornjesavski dolini, ponekod v Karavankah in Škofjeloškem hribovju, na manjšem območju Štajerske in Pomurja. Največji primanjkljaj padavin je bil v Biljah in Zgornji Radovni, kjer je padlo le 68 % dolgoletnega povprečja. Na Ptuju, ki ga je julija prizadelo močno neurje, je padlo 259 % dolgoletnega povprečja padavin. Dvakratnik dolgoletnega povprečja so presegli v Rogaški Slatini, Črešnjevcu, na Bizeljskem, v Žusemu, Podčetrtku, na Vojskem, v Sromljah in na Smledniku. Osončenost je bila v mejah običajne spremenljivosti, saj so bili odkloni od dolgoletnega povprečja majhni, primanjkljaj je bil manjši od 5 %, presežek pa nikjer ni dosegel 10 %. Tako kot je poleti običajno, je bilo najmanj sončnega vremena v visokogorju. Na Kredarici je bilo 197 ur sončnega vremena. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu so zabeležili 330 ur neposrednega sončnega obsevanja. Že peti julij zapored na Kredarici ni bilo snežne odeje. Dnevni odkloni povprečne dnevne temperature so prikazani na sliki 1. Večdnevno vroče obdobje je bilo na zahodu države v začetku meseca. Občutna ohladitev se je začela 8. julija. Okoli 20. julija se je začelo najbolj izrazito vroče obdobje v letošnjem juliju. 28. julija ga je prekinila izrazita kratkotrajna ohladitev, zadnji dnevi julija pa so bili ponovno nadpovprečno topli. Slika 2. Marelice, Maribor, 6. julij 2019. (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. Apricots, Maribor, 6 July 2019 (Photo: Iztok Sinjur) V preglednicah in slikah so uporabljeni podatki merilne mreže Agencije RS za okolje, vključeni so podatki izmerjeni s klasičnimi merilniki in samodejnimi merilnimi postajami. Pri temperaturi, trajanju sončnega obsevanja in padavinah občasno opažamo manjša odstopanja med klasičnimi in samodejnimi meritvami, kar je tudi razlog, da se za isto merilno mesto lahko podatek za isto količino nekoliko razlikuje. V primeru, da so bile meritve na samodejni merilni postaji prekinjene, so podatki interpolirani, kar prav tako lahko vnaša razlike med vrednostmi iz različnih virov podatkov. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ljubljani je bila povprečna julijska temperatura 22,9 °C, kar je 1,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Doslej je bil najbolj vroč julij 2015 s povprečno temperaturo 24,3 °C, druga najvišja julijska temperatura je bila leta 2006, znašala je 23,6 °C, tretja pa julija 2013 s 23,5 °C, četrto mesto pripada julijema 2017 in 2016 s povprečno temperaturo 23,2 °C. Povprečna temperatura zraka zadnja desetletja kaže izrazit trend naraščanja, pri čemer je lepo vidna tudi naravna spremenljivost. Če upoštevamo le podatke s sedanjega merilnega mesta je bil najhladnejši julij 1948 s 17,6 °C, s 17,7 °C mu je sledil julij 1954 in nato s 17,8 °C julij 1978. Nekaj višja je bila povprečna julijska temperatura v letu 1960 (18,2 °C), 1962 in 1980 (18,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura v Ljubljani je znašala 17,1 °C, kar je 1,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejša so bila jutra julija 2015 s povprečno temperaturo 18,7 °C, le nekoliko nižja je bila povprečna julijska jutranja temperatura leta 2016, znašala je 17,7 °C. V letih 2010 in 2012 je bilo povprečje najnižje temperature 17,3 °C, julija 2006 pa je bila povprečna jutranja temperatura 17,2 °C. Najhladnejša so bila jutra julija 1978 z 12,2 °C. 32 Ljubljana Temperatura (°C) 28 24 20 16 12 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 14 Temperatura (°C) 12 Kredarica 10 8 6 4 2 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v juliju Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in July Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 29,0 °C, kar je 1,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Julijski popoldnevi so bili najtoplejši v julijih 2006, 1983 in 2015, ko je bila povprečna najvišja dnevna temperatura 30,2 °C, najhladnejši pa v juliju 1954 s 23,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja in najvišja dnevna julijska temperatura zraka na Kredarici, kjer je bila povprečna temperatura zraka 8,4 °C, dolgoletno povprečje pa je bilo preseženo za 1,5 °C. Doslej najhladnejši je bil julij 1978 s 4,1 °C, 4,3 °C so izmerili v juliju 1961; v julijih 1966, 1979, 1980 in 2000 je bila povprečna temperatura 4,4 °C, 4,5 °C pa leta 1960. Najtoplejši je bil julij 2015 (10,3 °C), sledijo juliji 1983 (9,8 °C), 2006 (9,1 °C) in 1995 (8,5 °C). 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni v juliju 2019 ni bilo. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Največ toplih dni je bilo na Obali, kjer je bilo 30 takih dni, v Biljah jih je bilo 29. V Slovenj Gradcu je bilo le 20 toplih dni, 21 pa v Lescah in Ratečah. Večina merilnih postaj je poročala o 23 do 27 toplih dnevih. V Ljubljani je bilo 26 toplih dni, po 30 jih je bilo v julijih 1983 in 2013, le dan manj pa julija 2006. V prestolnici še ni bilo julija brez toplih dni, najmanj pa so jih zabeležili julija leta 1954, le 9. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali preseže 30 °C. Julija postajajo taki dnevi vse pogostejši, letos so o njih poročali povsod v nižinskem svetu. Največ jih je bilo na Goriškem, v Biljah kar 20. V Portorožu je bilo 16 takih dni. V Črnomlju so jih našteli 15, na Krško-Brežiškem polju 14, 13 takih dni je bilo v Murski Soboti, Celju, na Bizeljskem, Brniku, v Novem mestu in Grosupljem. V Lendavi jih je bilo 12, v Mariboru 11, v Slovenj Gradcu in Postojni 8, v Ratečah 6, v Novi vasi in Babnem polju 5. 32 Ljubljana 28 Št. toplih dni 24 20 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Število toplih dni v juliju Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in July 24 Št. vročih dni 20 Ljubljana 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 Slika 5. Število vročih dni v juliju Figure 5. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in July V Ljubljani je bilo 15 vročih dni, kar je sedem dni več od dolgoletnega povprečja. Največ takih dni je bilo julija 2015, in sicer 21. Leta 2006 jih je bilo 18, julija 2017 16, toliko kot tokrat jih je bilo v julijih 1983 in 2010 (našteli so jih po 15), v letih 2012, 2007 in 1994 jih je bilo po 14, po 13 pa v letih 2016, 2013, 2003, 1995 in 1952. Brez vročih dni je bilo od sredine minulega stoletja 7 julijev, vsi še v minulem stoletju. Po metodologiji, ki sloni na povprečni dnevni temperaturi vsaj tri dni nad izbrano mejo, ki je za zmerno podnebje hribovitega sveta 22 °C, za celinsko podnebje 24 °C in za omiljeno sredozemsko podnebje 25 °C, smo imeli julija v celotni Sloveniji en vročinski val, ki se je v Ljubljani začel že 20. julija, drugod pa dan ali dva kasneje. Končal se je z ohladitvijo 27. ali 28. julija. Na Primorskem je bilo vroče tudi v začetku julija, strog kriterij za vročinski val je bil izpolnjen na Obali v dneh od 2. do 6. julija, na Goriškem pa se je vročinski val iz junija nadaljeval prva dva dneva v juliju. Na Primorskem in v Ljubljani je bilo zelo vroče tudi ob koncu meseca, vročinski val se je začel zadnja dva dneva julija in se nadaljeval še prvi dan avgusta. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura (°C) 38 Ljubljana 36 34 32 30 28 1951 1955 1959 1963 1967 Temperatura (°C) 38 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Ljubljana 36 34 32 30 28 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 22 Temperatura (°C) 20 Kredarica 18 16 14 12 10 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 6. Najvišja julijska temperatura Figure 6. Absolute maximum air temperature in July Rekordno visoko se temperatura v juliju tokrat ni povzpela. Najvišjo julijsko temperaturo so v večini krajev izmerili prvi julijski dan, najbolj se je ogrelo v Biljah, kjer je temperatura dosegla 37,0 °C. V Novem mestu so izmerili 36,3 °C, na Bizeljskem 35,5 °C, v Črnomlju 35,0 °C. Večina merilnih postaj je poročala o najvišji izmerjeni temperaturi med 32 in 35 °C. Na Kredarici je bilo najbolj toplo 24. julija, temperatura je dosegla 19,0 °C. V preteklosti je bilo najtopleje julija 1983 (21,6 °C). Tega dne je bilo najtopleje tudi v Ljubljani, kjer se je ogrelo na 35,1 °C, v preteklosti je bilo julija v Ljubljani že velikokrat bolj vroče, v juliju 1950 je bilo 38,8 °C, v letih 1957 in 1983 je temperatura julija dosegla 37,1 °C, julija 2007 pa 37,0 °C. V Postojni (33,6 °C) in na Obali (34,8 °C) je bilo najbolj vroče 25. julija, 26. julija pa so najvišjo temperaturo zmerili v Ratečah (33,0 °C). Na Kredarici je bilo najhladneje 10. julija, temperatura spustila na 0,7 °C. V preteklosti se je najbolj ohladilo v juliju 1962, ko je termometer na Kredarici pokazal −6,1 °C. Po nižinah na zahodu Slovenije je bilo najhladneje 14. julija. V Ratečah se je ohladilo na 6,2 °C, na letališču v Portorožu je bila najnižja temperatura 14,0 °C, v Biljah 12,4 °C, v Postojni pa 7,7 °C. Drugod po državi je bilo najhladneje 11. julija. Večinoma je bila najnižja izmerjena temperatura med 7 in 10 °C. Temperaturni minimum je v Ljubljani znašal 11,4 °C, najnižje se je temperatura na sedanji lokaciji meritev spustila v juliju 1948 (5,1 °C). V Sloveniji je bil najtoplejši julij 2015. V Celju in Novem mestu je bil najhladnejši julij 1962, v Murski Soboti in na Kredarici 1978, v Portorožu leta 1960, v Ljubljani 1954. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Temperatura (°C) 14 Ljubljana 12 10 8 6 4 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2007 2011 2015 2019 2015 2019 14 Temperatura (°C) 12 10 8 6 4 Murska Sobota 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 Temperatura (°C) 4 2 Kredarica 0 -2 -4 -6 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 7. Najnižja julijska temperatura Figure 7. Absolute minimum air temperature in July Slika 8. Odklon povprečne temperature zraka julija 2019 od povprečja 1981–2010 Figure 8. Mean air temperature anomaly, July 2019 Povprečna julijska temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje, odkloni so bili večinoma med 1 in 2 °C. Odklon je presegel 2 °C le na manjšem delu ozemlja, v Novi Gorici je bil 2,3 °C, v Ravnah na Koroškem pa 2,1 °C. Najmanjši presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na jugu države in manjšem delu Pomurja, kjer je bilo dolgoletno povprečje preseženo za manj kot 1 °C. V Ilirski Bistrici 8 Agencija Republike Slovenije za okolje so dolgoletno povprečje presegli za 0,2 °C, na Vrhniki in v Črnomlju za 0,4 °C, na Bizeljskem za 0,8 °C, v Metliki za 0,9 °C. Temperatura (°C) 25 Ljubljana 23 21 19 17 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) 26 Portorož 24 22 20 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 Temperatura (°C) 24 Novo mesto 22 20 18 16 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Temperatura (°C) 24 Murska Sobota 22 20 18 16 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Temperatura (°C) 12 Kredarica 10 8 6 4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 9. Potek povprečne temperature zraka v juliju Figure 9. Mean air temperature in July 9 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Agencija Republike Slovenije za okolje 21 36 Kredarica 18 33 Ljubljana 30 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 15 12 9 6 27 24 21 18 15 3 12 0 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 39 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Celje 30 30 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 7 33 Novo mesto 33 27 24 21 18 27 24 21 18 15 15 12 12 9 9 6 1 3 5 36 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 36 Murska Sobota 33 33 30 30 27 27 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 5 36 36 24 21 18 Let. Maribor 24 21 18 15 15 12 12 9 9 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 39 36 33 36 Portorož 30 Bilje 33 27 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 3 24 21 18 30 27 24 21 15 18 12 15 12 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 10. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, julij 2019 Figure 10. Maximum (red line), mean (black), and minimum (blue), July 2019 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 11. Odklon povprečne julijske temperature na državni ravni od junijskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 11. July temperature anomaly at national level, reference period 1981–2010 Višina julijskih padavin je prikazana na sliki 12. Ker je večina padavin padla v obliki ploh in neviht je prostorska porazdelitev zelo neenakomerna. Območja z obilnejšimi padavinami v juliju so julijske Alpe, Trnovska planota, Čemšeniška planina, Menina in hribovit svet Štajerske in Koroške. Na Vojskem so namerili kar 306 mm dežja. Med merilne postaje z obilnimi padavinami spada tudi Kredarica, namerili so 269 mm, vendar so padavine v gorah zaradi vpliva močnejšega vetra podcenjene. Najmanj padavin je bilo v Slovenski Istri, na Krasu, Goriškem in vzhodu Pomurja. V Opatjem selu so namerili 61 mm, v Biljah 66 mm, v Kančevcih 71 mm in v Lendavi 72 mm. 80 mm so namerili na Kozini in v Strunjanu. Drugod so padavine presegle 80 mm. Slika 12. Prikaz porazdelitve padavin, julij 2019 Figure 12. Precipitation amount, July 2019 V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil julij v pretežnem delu Slovenije nadpovprečno namočen. Padavin je primanjkovalo na Goriškem, v Zgornjem Posočju, Zgornjesavski dolini, ponekod v Karavankah in Škofjeloškem hribovju, na manjšem območju Štajerske in Pomurja. Največji primanjkljaj padavin je bil v Biljah in Zgornji Radovni, kjer je padlo le 68 % dolgoletnega povprečja. V Opatjem selu je padlo 69 %, v Mislinji, Kančevcih, Kobaridu, Bledu in Bregu pa padavine niso presegle 80 % dolgoletnega povprečja. Na Ptuju, ki ga je julija prizadelo močno neurje, je padlo 259 % dolgoletnega povprečja julijskih padavin, dvakratnik dolgoletnega povprečja so presegli še v Rogaški Slatini, Črešnjevcu, na Bizeljskem, v Žusemu, Podčetrtku, na Vojskem, v Sromljah in na Smledniku. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Padavine (mm) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2007 2011 2015 2019 2011 2015 2019 2015 2019 300 Padavine (mm) 250 Portorož 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 300 Padavine (mm) 250 Novo mesto 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 300 Padavine (mm) 250 Murska Sobota 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 500 Padavine (mm) 400 Kredarica 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 13. Padavine v juliju Figure 13. Precipitation in July Julija je v Ljubljani padlo 142 mm dežja, kar je 24 % nad dolgoletnim povprečjem. Odkar potekajo meritve na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin julija 2013, ko je padlo le 22 mm. Le za spoznanje več dežja je bilo v juliju 1971, namerili so 23 mm, sledijo juliji 1983 (31 mm), 1995 (39 mm) in 1982 12 Agencija Republike Slovenije za okolje (44 mm). Najobilnejše padavine so bile julija 1961 (259 mm), 252 mm je padlo julija 1975, 232 mm so namerili julija 1998, dva mm manj julija 1957, julija 1999 pa so namerili 204 mm. Slika 14. Delež padavin julija 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 14. Precipitation in July 2019 compared with 1981–2010 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 17, je bilo na Kredarici. V Portorožu je bilo le 7 takih dni. Slika 15. Odklon julijskih padavin na državni ravni od julijskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 15. July precipitation anomaly at national level, reference period 1981–2010 Slika 16. Sončni zahod na morju, Koper 24. julij 2019 (foto: Tanja Cegnar) Figure 16. Sunset, Koper, 24 July 2019 (Photo: Tanja Cegnar) 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Zg. Jezersko Vojsko Velenje Vedrijan Trenta Slovenj Gradec Solčava Soča Sevno Rateče Ptuj Postojna Portorož Polički Vrh Plave Novo mesto Nova vas na Bl. Nova Gorica Murska Sobota Maribor Luče Logatec Logarska D. Ljubljana Lisca Brnik Let. Maribor Lesce Lendava Krvavec Kredarica Kočevje Kobilje Kobarid Kneške Ravne Il. Bistrica Gornji Grad Godnje Črnomelj Črnivec Celje Breginj Bovec Bizeljsko Bilje Babno Polje Povprečje obdobja 1981–2010 Julija 2019 0 50 100 150 200 250 300 350 Slika 17. Mesečna višina padavin v mm julija 2019 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 17. Monthly precipitation amount in July 2019 and the 1981–2010 normals Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso zajete v preglednici 2, podali smo jih v preglednici 1. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, julij 2019 Table 1. Monthly meteorological data, July 2019 Postaja Padavine in pojavi NV Črnivec Brnik Zgornje Jezersko Trenta Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Polički Vrh Ptuj Mačkovci 887 362 876 622 485 240 739 720 280 235 275 RR 194 121 132 173 205 138 189 138 136 247 138 LEGENDA: RR RP SD NV RP 130 99 86 100 106 79 108 134 116 259 128 SD 14 11 11 14 13 13 13 12 14 9 12 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − nadmorska višina (m) RR RP SD NV − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation − altitude (m) Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja julija 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 18. Bright sunshine duration in July 2019 compared with 1981–2010 normals Na sliki 18 je shematsko prikazano julijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, osončenost je bila povsod v mejah običajne spremenljivosti, saj so bili odkloni od dolgoletnega povprečja majhni, primanjkljaj je bil manjši od 5 %, presežek pa nikjer ni dosegel 10 %. Tako kot je poleti navadno, je bilo najmanj sončnega vremena v visokogorju. Na Kredarici je bilo 197 ur sončnega vremena. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu so zabeležili 330 ur neposrednega sončnega obsevanja. Le malo manj sončnega vremena je bilo v Vedrijanu in na Stanu, kjer je bilo 305 ur sončnega vremena. V Ljubljani je sonce sijalo 282 ur, kar je 2 % pod dolgoletnim povprečjem. Največ sončnega vremena je bilo julija 2013, ko je sonce sijalo 350 ur. Julij 2017 se je uvrstil na drugo mesto s 332 urami. Z izrazito nadpovprečno osončenostjo izstopajo še julij 2007 s 322 urami, sledi julij 1987 (312 ur), med bolj sončne spadajo še juliji 1983 in 1994 (obakrat po 310 ur) ter 1952 in 1958 (obakrat po 307 ur). Najbolj sivi so bili juliji 1950 s 136 urami, 1972 s 190 urami, 199 ur je sonce sijalo julija 1954, julija 2014 je bilo 211 ur sončnega vremena, julija leta 1977 pa 213 ur. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 400 Ljubljana 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 400 Murska Sobota 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Sončno obsevanje (ura) 400 Portorož 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 1997 2001 2003 2007 2011 Sončno obsevanje (ura) 400 Novo mesto 300 200 100 0 1961 1965 1969 Sončno obsevanje (ura) 300 1973 1977 1981 1985 1989 1993 2005 2009 2004 2008 2013 2017 Kredarica 250 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja v juliju Figure 19. Sunshine duration in July 16 1988 1992 1996 2000 2012 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 20. Odklon julijskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od julijskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 20. July sunshine duration anomaly at national level, reference period 1981–2010 Na Kredarici je sonce sijalo 197 ur, kar je 4 % manj kot navadno. V preteklosti je bil julij najbolj sončen leta 2007 z 279 urami sončnega vremena, julija 1973 pa je sonce sijalo le 115 ur. V Portorožu so tokrat s 330 urami sončnega vremena izenačili navadno julijsko osončenost. V preteklosti je bilo največ sončnega vremena v juliju 2007 (380 ur). V Novem mestu so z 289 urami sončnega vremena za 6 % presegli dolgoletno povprečje. Doslej najbolj sončen je bil julij 2007 s 331 urami, najbolj siv pa julij 1972 s komaj 177 urami sončnega obsevanja. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. V Biljah je bilo 13 takih dni, na Obali in Bizeljskem 10. Na Kredarici tokrat ni bilo jasnih dni. V prestolnici, kjer dolgoletno povprečje znaša 5 dni, sta bila 2 taka dneva. Največ takih dni je bilo v Ljubljani julija 2007 (13), brez jasnih dni pa so bili juliji 1954, 1973 in 1982. Število podatkov o oblačnosti in s tem tudi o številu jasnih in oblačnih dni se je zmanjšalo z uvedbo samodejnih meritev in ukinitvijo poklicnih opazovalcev na nekaterih merilnih postajah, saj samodejne merilne postaje ne podajajo podatka o oblačnosti. Oblačen je dan s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni, in sicer 5, je bilo na Kredarici, v Kočevju in Novem mestu. Na Bizeljskem je le en dan ustrezal temu kriteriju. V Ljubljani so bili oblačni 3 dnevi, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja. Julija 1954 je bilo kar 14 oblačnih dni, dvakrat pa je julij minil brez enega samega oblačnega dneva. 14 Št. jasnih dni 12 Ljubljana 10 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 Slika 21. Število jasnih dni v juliju Figure 21. Number of clear days in July 17 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 14 Ljubljana Št. oblačnih dni 12 10 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 22. Število oblačnih dni v juliju Figure 22. Number of cloudy days in July Povprečna oblačnost je bila v Sloveniji večinoma od 3,1 na Goriškem do 6,2 desetin na Kredarici. Slika 23. Po žetvi, Veržej, 24. julij 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. After harvest, Veržej, 24 July 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom jima je pripadla polovica vseh terminov. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 64 %, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 20 %. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 14 14 36 12 12 12 30 10 10 10 24 8 8 8 18 6 6 6 12 4 4 4 6 2 2 2 0 0 0 1 3 5 7 5 7 Osončenost (ura) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 42 12 24 12 35 10 20 10 28 8 16 8 21 6 12 6 14 4 8 4 7 2 4 2 0 0 3 40 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 35 12 25 10 20 8 15 6 10 4 5 2 0 3 5 7 Osončenost (ura) 16 14 12 10 24 20 8 16 6 12 4 8 2 4 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 14 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 28 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 16 48 14 42 48 12 36 12 40 10 30 10 32 8 24 8 24 6 18 6 16 4 12 4 8 2 6 2 0 0 56 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Murska Sobota 16 14 Osončenost (ura) Let. Maribor Padavine (mm) 64 7 32 0 1 5 Novo mesto 36 Osončenost (ura) 30 3 40 14 16 0 1 16 Celje Ljubljana Osončenost (ura) 1 Padavine (mm) 28 Padavine (mm) Padavine (mm) 0 3 14 0 Padavine (mm) 14 32 49 Padavine (mm) 16 16 Kredarica Osončenost (ura) 56 Bilje 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) 42 Osončenost (ura) Portorož Padavine (mm) 16 48 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 24. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) julija 2019 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 24. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, July 2019 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, julij 2019 Table 2. Monthly meteorological data, July 2019 Postaja NV TS 2513 8,4 864 18,4 55 24,0 533 20,4 Kredarica Rateče Bilje Postojna Temperatura TAX DT 19,0 24 33,0 26 37,0 1 33,6 25 TOD 1,5 1,5 1,6 1,4 TX 11,5 26,4 30,9 27,4 TM 6,1 11,9 17,6 13,9 1,2 1,6 0,8 1,2 0,4 27,8 29,0 28,9 28,9 28,8 13,3 17,1 15,4 16,1 15,2 34,0 35,1 35,5 36,3 35,0 19,6 22,9 21,6 21,9 21,6 TAM 0,7 6,2 12,4 7,7 DT 10 14 14 14 SM 0 0 0 0 SX 0 21 29 23 TD 327 0 0 0 1 24 1 1 1 6,5 11,4 8,5 9,8 8,0 11 11 11 11 11 0 0 0 0 0 23 26 27 24 25 0 0 0 0 0 Sonce OBS RO 197 96 250 102 301 100 280 103 Oblačnost PO SO SJ 6,2 5 0 RP 126 83 68 158 Padavine in pojavi SD SN SG SS 17 14 15 0 14 8 0 9 7 0 11 10 0 0 3,1 5,2 2 3 13 5 RR 269 120 66 138 5,5 5,4 3,9 3,9 4,4 5 3 1 5 4 4 2 10 9 8 158 142 184 165 141 151 124 208 167 151 12 10 13 13 10 10 6 10 8 7 10 13 11 8 13 7 Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj 467 299 175 220 157 Celje Let. Maribor Slovenj Gradec 242 21,2 264 21,7 444 20,5 1,3 28,8 1,3 27,8 1,7 27,2 15,3 15,8 14,4 34,7 34,6 32,8 1 1 1 8,7 9,3 7,1 11 11 11 0 0 0 23 24 20 0 0 0 278 284 275 106 108 5,2 4,6 3 3 2 5 176 183 216 144 187 150 Murska Sobota 187 21,6 1,0 28,5 15,4 34,8 1 9,2 11 0 27 0 270 97 4,2 3 7 105 122 9 Lesce Portorož 509 20,7 2 24,2 1,8 27,0 1,3 30,3 14,8 18,0 33,1 34,8 1 25 9,2 12,8 11 14 0 0 21 30 0 0 10 206 95 156 169 14 7 282 98 289 106 330 101 3,4 2 8 1 6 1 SSX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT Tlak P PP 754,4 9,0 917,2 15,2 1007,0 18,7 17,3 979,4 989,2 17,0 18,7 18,5 19,0 17,6 985,6 983,2 19,0 18,2 17,5 8 992,1 18,4 8 8 955,8 1012,0 17,4 19,9 1 0 0 0 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). n TD =  (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 ° C 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 25. Vetrne rože, julij 2019 21 Figure 25. Wind roses, July 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 53 % vseh terminov. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 19 % vseh terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 23 % terminov, 19 % terminov je bilo brez vetra. V Murski Soboti je bil veter razporejen dokaj enakomerno po vseh smereh. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 47 % vseh primerov, severovzhodni veter skupaj s sosednjima smerema pa v 22 %. 2. julija so najmočnejši sunki vetra dosegali viharno jakost v Prekmurju, Ljubljanski kotlini, Alpah, na Dolenjskem in v Beli krajini ter ponekod na Primorskem. 3. julija so sunki vetra dosegali viharno jakost na Letališču Edvarda Rusjana Maribor in na Primorskem (Nova Gorica 21,1 m/s, Koper Kapitanija 20,7, Letališče Portorož 23,4 m/s in Slavnik 19,4 m/s). Več podatkov najdete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /vrocina-neurja_26jun-3jul2019.pdf 6. julija je veter dosegal viharno hitrost na Obali, 7. julija v osrednji in severovzhodni Sloveniji ter 8. julija v pasu, ki se je raztezal od jugozahoda Ljubljanske kotline proti Kočevskem. Na postaji Koper Kapitanija so izmerili najmočnejši sunek vetra 25,2 m/s, na Letališču Portorož 23,9 m/s, na oceanografski boji VIDA pred Piranom 26,2 m/s, v Luki Koper pa 19,0 m/s. Na nekaterih izpostavljenih legah v višinah smo prav tako izmerili viharne sunke vetra (npr. na Kredarici 21,3 m/s, Ratitovcu 19,2 m/s, Krvavcu 17,3 m/s in Slavniku 19,7 m/s). Tudi 7. julija so najmočnejši sunki vetra dosegali jakost močnega vetra na vseh meteoroloških postajah ARSO, razen na zahodu in Kočevskem, viharne sunke pa je veter v tem času dosegal v osrednjem delu države in delih severovzhoda. V Ljubljani smo namerili najmočnejši sunek vetra 23,1 m/s na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad in 21,9 m/s v Ljubljani Brinju. Vrednost v Ljubljani je bila za 0,6 m/s nižja kot rekordna izmerjena vrednost 12. decembra 2017. Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana smo izmerili najmočnejši sunek vetra 19,7 m/s, v Celju Centru in Celju Medlogu 17,9 m/s, Velenju 17,8 m/s, Krškem 17,3 m/s in na Sotinskem bregu v Prekmurju 18,7 m/s. Najbolj burno vremensko dogajanje pa je bilo na območju Ptuja in Rogaške Slatine, kjer smo izmerili najmočnejše sunke vetra tega dne: Ptuj Terme 28,3 m/s, Ptuj 28,1 m/s, Letališče Edvarda Rusjana Maribor 24,5 m/s, Rogaška Slatina 26,9 m/s in Podčetrtek 20,9 m/s. Na Ptuju in v Rogaški Slatini so izmerjene vrednosti rekordne. Naslednjega dne, 8. julija, smo viharne sunke vetra izmerili na poti supercelične nevihte od vrhniškega do kočevskega območja. Na Vrhniki smo namerili najmočnejši sunek 21,4 m/s, v Kočevju pa 24,7 m/s, kar je na tem merilnem mestu rekordna vrednost. Viharni sunek 20,4 m/s smo tega dne izmerili tudi v Podnanosu. 7. in 8. julija smo na nekaj merilnih mestih izmerili rekordne vrednosti sunkov vetra. Na postaji Ptuj Terme, ki deluje od marca 2006, smo 7. julija izmerili vrednost 28,3 m/s, na postaji Ptuj, ki deluje od novembra 2016, pa smo izmerili največji sunek 28,1 m/s in na postaji Rogaška Slatina sunek 26,9 m/s. 8. julija smo izmerili rekordno vrednost največjega sunka vetra na meteorološki postaji Kočevje (24,7 m/s). Veter je po Sloveniji najmočnejše sunke vetra dosegal 6. julija zvečer, 7. julija med 15. in 16. uro ter 8. julija nekaj pred 19. uro, v Podnanosu pa ponoči. Več podatkov o tej epizodi vetrovnega vremena je v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_6–8jul2019.pdf Med neurji v obdobju od 26. do 28. julija je veter dosegal viharno hitrost 26. julija na Primorskem, 27. julija na Obali, na območju meteoroloških postaj Postojna, letališče Cerklje, Maribor in Sotinski breg v Prekmurju, 28. julija pa na območju okrog letališča Maribor. Najmočnejši sunek vetra smo izmerili na postaji Godnje (27,8 m/s), viharne sunke pa še v Škocjanu (17,3 m/s), na Slavniku (18,3 m/s), Kopru Kapitaniji (20,6 m/s), Letališču Portorož (19,1 m/s) in na oceanografski boji VIDA pred Piranom (19,2 m/s). Viharno jakost je veter dosegel tudi na Kredarici (18,9 m/s) in Uršlji gori (18,2 m/s). 27. julija so viharne sunke dosegli na Obali (boja VIDA 21,3 m/s, Letališče Portorož 18,8 m/s, Slavnik 23,0 m/s), na območju Postojne (Postojna 17,3 m/s), letališču Cerklje (19,7 m/s), Lisci (22,2 m/s), Letališču Edvarda Rusjana Maribor (17,5 m/s) in Sotinskem bregu (21,5 m/s). 28. julija je veter viharne 22 Agencija Republike Slovenije za okolje sunke dosegel na Letališču ER Maribor in ponekod v višjih legah. Več podatkov najdete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_26–28jul2019.pdf Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, julij 2019 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, July 2019 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Let. Maribor Murska Sobota I. 2,4 2,3 1,8 1,1 1,3 1,8 1,6 1,2 1,6 0,9 0,3 0,7 0,9 1,3 1,1 Temperatura zraka II. III. −1,1 1,6 3,1 −0,6 3,3 −1,4 2,9 0,0 3,2 0,4 3,0 0,0 3,4 −0,3 2,9 0,0 3,2 −0,3 2,9 −1,8 2,2 −0,6 2,6 −1,1 2,5 −0,3 2,7 −0,5 2,4 M 1,3 1,4 1,2 1,5 1,8 1,7 1,6 1,6 1,2 0,4 0,8 1,3 1,3 1,0 I. 238 67 187 187 135 200 225 141 162 203 178 319 174 261 201 Padavine II. III. 21 265 33 106 35 249 50 219 19 97 123 136 87 144 20 138 8 178 27 274 18 246 89 203 49 221 95 200 55 119 M 169 68 158 151 83 156 150 99 124 167 151 208 144 187 122 I. 107 109 105 Sončno obsevanje II. III. M 97 98 101 104 96 102 108 98 103 104 111 91 102 105 115 103 108 99 94 113 114 89 101 100 103 110 104 96 113 117 107 101 97 90 108 106 97 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Slika 26. V prvi polovici meseca so bile gore pogosto v oblakih, Viševnik (2050 m) z Rudnega polja; 4. julij 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. In the first half of the month, the mountains were often in the clouds, Viševnik (2050 m) from Rudno polje, 4 July 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Prva tretjina julija je bila povsod toplejša kot navadno, na jugovzhodu države odklon ni presegel 1 ºC, drugod je bil večji, a le po nižinah Primorske je nekoliko presegel 2 ºC. Padavine so skoraj povsod 23 Agencija Republike Slovenije za okolje presegle dolgoletno povprečje, v veliko krajih je padlo več kot dvakrat toliko dežja kot navadno, na Bizeljskem pa je bilo dežja trikrat toliko kot v dolgoletnem povprečju. Sonce je sijalo ±10 % toliko časa kot navadno. V drugi tretjini julija je bila temperatura v večini krajev nekoliko nižja kot navadno, najbolj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v Črnomlju, kjer je bilo kar 1,8 ºC hladneje kot v dolgoletnem povprečju, večina odklonov pa je bila manjših od 1 ºC. Padavine so z redkimi izjemami zaostajale za dolgoletnim povprečjem, v Ljubljani niso dosegli niti desetine dolgoletnega povprečja. Le na Obali so nekoliko zaostajali za dolgoletnim povprečjem osončenosti, drugod je bilo več sončnega vremena kot navadno, a presežek je bil manjši od petine dolgoletnega povprečja. Zadnja tretjina julija je bila občutno toplejša kot navadno, odkloni so bili od 2 do 3,5 ºC, manjši presežek je bil na Obali, kjer je bilo le 1,6 ºC topleje kot v dolgoletnem povprečju. Padavine so bile večinoma obilne, na približno polovici postaj so poročali o preseženem dvakratnem dolgoletnem povprečju. Trajanje sončnega vremena je bilo v mejah od 90 do 105 % dolgoletnega povprečja. Na Kredarici julija 2019 ni bilo snežne odeje; to je bil že peti julij zapored brez snežne odeje. Julija 1978 so namerili 238 cm, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juliju odkar potekajo meritve. 30 Število dni 25 Kredarica 20 15 10 5 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 27. Število dni s snežno odejo v juliju Figure 27. Number of days with snow cover in July Med bolj zasnežene julije v visokogorju spadajo tudi juliji 1985 (150 cm), 2001 (140 cm) in 1984 (130 cm). Od začetka meritev je bila Kredarica 25 julijev brez snežne odeje, sneg pa je največ dni obležal v juliju 1978 (25 dni). Največja debelina (cm) 250 Kredarica 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 28. Največja debelina snežne odeje v juliju Figure 28. Maximum snow cover depth in July Na Kredarici je bilo 14 dni z nevihto ali grmenjem, na Letališču ER Maribor so jih opazili 13, po 10 jih je bilo v Postojni, Kočevju in na Bizeljskem. V Ljubljani je bilo 6 dni z nevihto in/ali grmenjem, vendar se je opazovalni čas na tej merilni postaji spremenil in podatki niso povsem primerljivi s preteklostjo. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje 2. julija so nevihte prinašale krajevno močne nalive in močnejše sunke vetra na večjem območju. Naslednji dan so močnejše nevihte s točo, močnimi sunki vetra in nalivi nastale na jugozahodu Slovenije in Štajerskem. V noči na 4. julij so bile obilnejše padavine v pasu od cerkljanskega do Obsotelja in Haloz. Ob nevihtah 2. in 3. julija je marsikje povratna doba nalivov presegla nekaj let. Večina najmočnejših nalivov je bila 2. julija pozno popoldne, nekaj pa tudi naslednji dan proti večeru. Padavine so bile časovno in prostorsko izrazito neenakomerno razporejene. Neurja, zlasti močni nalivi in toča, so marsikje v Sloveniji povzročila težave ali gmotno škodo. Več podatkov o tej vremenski epizodi najdete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /vrocina-neurja_26jun-3jul2019.pdf. 20 Ljubljana Št. dni z nevihto 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 29. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juliju Figure 29. Number of days with thunderstorms in July Slika 30. Močne nevihte so bile tudi pri naših sosedih, Kamp Tunarica pri Labinu, 7. julij 2019, ob 18.30 (foto: Aleksander Mlakar) Figure 30. Sever weather was also in the neighbouring countries, Camp Tunarica near Labin, 7 July 2019 (Photo: Aleksander Mlakar) Neurja so zaznamovala obdobje od 6. do 8. julija. Prve nevihte so bile že pozno popoldne 6. julija nad Štajersko in Gorjanci z okolico. Zvečer je večji nevihtni sistem dosegel zahod Slovenije. 7. julija popoldne so bile močne nevihte, zlasti burno je bilo na območju Ptuja in Rogaške Slatine, kjer smo zabeležili izredno močne nalive in sunke vetra. Najdlje so se nevihte zadržale na jugu in zahodu države. 8. julija okoli 15.30 je bilo nad zgornjim Posočjem nekaj nevihtnih celic, najbolj južna pa se je na poti prek južnega predgorja Julijskih Alp precej okrepila in prerasla v supercelično, to je z vrtečim se vzgornikom. Ta vrsta nevihte je sicer najbolj znana po dolgoživosti in uničujočih vremenskih pojavih, zlasti tornadih in zelo debeli toči. Pred 18. uro je omenjena nevihta dosegla Ljubljansko barje in Krimsko pogorje, uro kasneje Kočevje, pred 20. uro pa je že zapustila Slovenijo. Kljub precejšnji hitrosti gibanja, okoli 45 km/h, in sorazmerno kratkem trajanju nevihte na posamezni lokaciji, je nevihta povzročila večjo gmotno škodo, saj so jo spremljali zelo močni sunki vetra, izredno močan naliv, ponekod pa tudi večja količina toče. V večernih urah je večje padavinsko območje s posameznimi nevihtami zajelo večino Slovenije, padavine pa so ponoči od severozahoda ponehale. Po podatkih Uprave RS za zaščito in 25 Agencija Republike Slovenije za okolje reševanje so neurja 6. julija povzročila težave ali gmotno škodo v treh občinah (Piran, Sežana in Črnomelj), 7. in 8. julija pa v številnih občinah vzhodne in osrednje Slovenije. V obravnavanem obdobju so plohe in nevihte večjemu delu Slovenije prinesle zmerno do veliko količino padavin, večinoma med 10 in 60 mm, krajevno tudi okoli 80 mm. Med posameznimi dnevi so bile velike razlike tako v prostorski razporeditvi kot v skupni višini padavin. Glavna značilnost padavin je bila izredno velika jakost, saj so nalivi marsikje dosegli večletno, ponekod celo stoletno povratno dobo. Več podatkov o tej epizodi neurij je v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_6–8jul2019.pdf 12. julija popoldne so se pojavljale plohe in nevihte, nekaj je bilo močnejših – s točo, nalivi in močnimi sunki vetra. Zvečer in v prvi polovici noči so se nevihte razširile tudi nad vzhodno Slovenijo. Naslednji dan so bile najbolj intenzivne nevihte na jugozahodu in severovzhodu države, močnejša nevihta je kasneje nastala tudi južno od Ljubljane. Nekatere nevihte so prerasle v krajevna neurja, v nekaj primerih pa so nevihte dlje časa vztrajale na istem mestu, kar je povzročilo obilne padavine (12. julija popoldne na Idrijskem in 13. julija popoldne na Goriškem in v Brkinih). Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so neurja 12. in 13. julija povzročila težave ali gmotno škodo v posameznih občinah, zlasti na severovzhodu države. Količina padavin je bila izrazito neenakomerna, od nekaj mm do več kot 50 mm, na Vojskem nad Idrijo je 12. julija v nekaj urah padlo kar 125 mm dežja. Več o tej vremenski epizodi najdete v poročilu na spletni strani: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_12–13jul2019.pdf. Slika 31. Stoječa voda na požetem polju, Banovci, 19. julij 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 31. Stagnant water in a harvested field, Banovci, 19 July 2019 (Photo: Iztok Sinjur) 26. julija opoldne je v okolici Slovenske Bistrice nastala dolgotrajna nevihta. Kasneje je bilo največ neviht v pasu od Julijskih Alp do Kozjanskega in Posavja, pa tudi na novomeškem. 27. julija sta bili nad Slovenijo dve središči nevihtnega dogajanja: sredi popoldneva v zahodni Sloveniji, malo kasneje pa še v severovzhodni Sloveniji. Močnejša nevihta je bila okoli 17. ure tudi v Zasavju. Nad severnim Jadranom, Istro in v Kvarnerju so začele nastajati nevihte in se združile v obsežen padavinski sistem. Zvečer in v noči na 28. julij so padavine, tudi v obliki nalivov, od jugozahoda zajele večino Slovenije. V drugem delu noči je manjši padavinski sistem zajel osrednji in vzhodni del Slovenije, zjutraj pa je od jugozahoda spet začelo močneje deževati. Do sredine popoldneva je deževalo v večjem delu Slovenije, nalivi pa so bili večinoma le na vzhodu. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Od jutra 26. do dopoldneva 29. julija je v večjem delu Slovenije padlo med 30 in 80 mm dežja, krajevno tudi malo več. Sprva so bile obilnejše padavine v obliki nalivov, 28. in 29. julija pa kot dolgotrajnejši dež zmerne jakosti. Prvi dan so bili nalivi zlasti v vzhodni polovici Slovenije, drugi dan pa na zahodu in severovzhodu Slovenije ter v Zasavju. Veliko dežja je ponekod padlo tudi med padavinskim dogodkom 28. in 29. julija. Na posameznih merilnih mestih je naliv dosegel povratno dobo od nekaj let do nekaj desetletij. Podrobnosti o tej vremenski epizodi so v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_26–28jul2019.pdf Na Kredarici je bilo 15 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju so meglo opazili v 8 dnevih, na Bizeljskem v 6, na Brniku in Letališču Cerklje pa v treh dnevih. V večini krajev megle ni bilo ali pa so jo opazili le enkrat. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Julija 2019 so meglo opazili le v enem dnevu. Od sredine minulega stoletja je bilo pet julijev brez megle, v 10 julijih je bil le po en dan z opaženo meglo. Julija 1953 je bilo kar 17 dni z meglo. 18 Št. dni z meglo 15 Ljubljana 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 32. Število dni z meglo v juliju Figure 32. Number of foggy days in July Na sliki 33 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvih dvajset dni je bil zračni tlak v Ljubljani večinoma med 975 in 985 mb, sledil je porast in 22. julija je bila z 988,1 dosežena najvišja vrednost meseca. Sledilo je upadanje vse do 28. julija, ko je bila z 965,8 mb dosežena najnižja vrednost meseca. Nato je do konca meseca zračni tlak ponovno naraščal. 990 25 Ljubljana 23 Delni tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 985 980 975 970 965 Ljubljana 21 19 17 15 13 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 33. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, julij 2019 Figure 33. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, July 2019 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Na sliki 33 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Vsebnost vlage v zraku je prve dni meseca večinoma naraščala in 6. julija je bil delni tlak vodne pare 23,4 mb. Sledilo je hitro upadanje vsebnosti vodne pare in 10. julija je bila s 13,6 mb dosežena najnižja vrednost meseca. Malo vodne pare je bilo v zraku tudi 16. julija (delni tlak 14 mb), nato pa je vsebnost vodne pare v zraku naraščala vse do 25. julija, ko je bila dosežena najvišja vrednost meseca s 24,4 mb. SUMMARY Compared to the 1961–2010 average, July 2019 was at the national average 1.4 °C warmer, with 35 % more precipitation and 2 % more sunny weather. The average July temperature exceeded the long-term average everywhere, with deviations mostly between 1 and 2 °C. The deviation exceeded 2 °C only in a small part of the territory in Goriška and Koroška. The lowest excess over the long-term average was in the south of the country and a smaller part of Pomurje, where the long-term average was exceeded by less than 1 °C. Temperatures exceeded 30 °C throughout the lowlands. The highest number of hot days was in Goriška, in Bilje there were as many as 20 such days, on the Coast 16, in Črnomelj and Ljubljana 15. Hot days were also reported in slightly higher locations, in Rateče there were 6 hot days, in Nova vas and Babno polje 5. Record high temperature was not observed this July. As most of the precipitation has fallen in the form of showers and storms, the spatial distribution was very uneven. The areas with abundant rainfall were the Julian Alps, Trnovska planota, Čemšeniška Planina, Menina and the hilly part of Štajerska and Koroška. As much as 306 mm of rain was registered on Vojsko. The least rainfall fell in Slovenska Istra, Kras, Goriška, and east part of Pomurje. In some places, only between 60 and 70 mm of rain fell. In most of Slovenia precipitation exceeded the normals. Below the normals was precipitation in the Goriška region, in the Upper Soča and Sava Valley, in some places in the Karavanke and Škofja Loka Hills, also in a smaller area of Štajerska and Pomurje. In Ptuj, hit by a strong storm in July, 259 % of the long-term average rain fell. The sunshine was within the limits of normal variability, since the deviations from the long-term average were small, the deficit was less than 5 % and the excess were less than 10 %. As is usual in summer, there was the least amount of sunny weather in the highlands. There were 197 hours of sunny weather in Kredarica. Most of the sunny weather was on the coast, with 330 hours of direct sunlight recorded in Portorož. For the fifth consecutive July at Kredarica there was no snow blanket. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 28 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V JULIJU 2019 Weather development in July 2019 Janez Markošek 1. julij Pretežno jasno, jugozahodnik, zelo vroče Nad južno polovico Evrope je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, v višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal zelo topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 31 do 37 °C. 2.–3. julij Spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami, krajevna neurja Nad severno polovico Evrope je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je iznad severovzhodne Evrope segala do Alp in ob zahodnih višinskih vetrovih vplivala tudi na vreme pri nas (slike 1–3). Prvi dan dopoldne je bilo še pretežno jasno, popoldne in zvečer pa v notranjosti Slovenije spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami, ki so se nadaljevale tudi v noč. Nastala so tudi krajevna neurja. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem zvečer šibka burja. Drugi dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne, zvečer in v prvi polovici noči so se pojavljale plohe in nevihte, nekatere z močnejšimi nalivi. Prvi dan je še bilo zelo vroče, najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 34 °C, ob močnejših nevihtah pa se je osvežilo pod 20 °C. Drugi dan je bilo v notranjosti Slovenije manj vroče, do 34 °C se je ogrelo le na Primorskem. 4. julij Spremenljivo do pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne posamezne plohe Iznad zahodne Evrope se je nad srednjo Evropo in Alpe širilo območje visokega zračnega tlaka. Oslabljena vremenska fronta je zjutraj oplazila naše kraje. Na Primorskem in v severovzhodni Sloveniji je bilo povečini sončno. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne so bile krajevne plohe v pasu med Savinjsko dolino in Sotlo. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 27, na Primorskem do 32 °C. 5. julij Pretežno jasno, zjutraj ponekod po nekaterih nižinah megla Nad Alpami je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, v višinah je pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 31 °C. 6. julij Pretežno jasno, popoldne na severovzhodu nevihte, zvečer in ponoči tudi drugod, jugozahodnik Nad Alpami, Balkanom in Sredozemljem je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, ozračje nad nami pa je ob zahodnih višinskih vetrovih postalo bolj nestabilno. Pretežno jasno je bilo, popoldne so bile v severovzhodni Sloveniji posamezne nevihte. Pihal je jugozahodni veter. Zvečer in v prvi polovici noči pa je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, plohe in nevihte so se od zahoda proti vzhodu pomikale prek cele Slovenije. Ob morju je bilo pozno zvečer neurje z močnim vetrom. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 33 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 7.–8. julij Spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami, krajevna neurja, drugi dan osvežitev Nad severovzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je od severa dosegla Alpe in drugi dan tudi naše kraje. Območje visokega zračnega tlaka nad Alpami je oslabelo, ozračje nad nami je postalo nestabilno (slike 4–6). Drugi dan je v spodnjih plasteh ozračja zapihal veter vzhodnih smeri, pritekal je hladnejši zrak, višje pa je še pihal zahodni do severozahodni veter. Prvi dan je bilo zjutraj in dopoldne še delno jasno, sredi dneva in popoldne pa so bile nevihte s krajevnimi neurji. Tudi drugi dan je bilo sprva delno jasno in po nekaterih nižinah megleno. Sredi dneva se je pooblačilo, popoldne so se pojavljale padavine, deloma plohe in nevihte, ki so se nadaljevale v noč. Osvežilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 26, na Primorskem do 29 °C. Podrobneje o vremenskem dogajanju od 6. do 8. julija na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/neur ja_6–8jul2019.pdf 9. julij Spremenljivo do pretežno oblačno, plohe in posamezne nevihte, sveže Iznad zahodne Evrope je nad Alpe segalo območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja je nad naše kraje od severovzhoda pritekal razmeroma hladen zrak. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, sprva na Primorskem še delno jasno. Sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe in na jugu tudi posamezne nevihte. Razmeroma sveže je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 23, na Primorskem do 27 °C. 10. julij Sprva pretežno oblačno z rahlimi padavinami, nato razjasnitve, šibka burja Nad severnim Sredozemljem, Italijo in Jadranom je bilo plitvo ciklonsko območje, ki se je pomikalo proti jugovzhodu. Veter v višinah se je obračal na severozahodno smer. Sprva je bilo pretežno oblačno, zjutraj je ponekod v vzhodni Sloveniji še rahlo deževalo. Sredi dneva se je zjasnilo. Ponekod je pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja, ki je popoldne slabela. Razmeroma sveže je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24, na Primorskem do 29 °C. 11.–14. julij Spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami Nad vzhodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo plitvo ciklonsko območje. V višinah je pihal okrepljen zahodni do severozahodni veter, ozračje nad nami je bilo nestabilno (slike 7–9). Prvi dan popoldne se je oblačnost povečala in začele so se pojavljati krajevne padavine. Od 12. do 14. julija je prevladovalo spremenljivo oblačno vreme, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte, ki so se 12. julija na vzhodu nadaljevale tudi v noč. Vročine ni bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 27 °C. 15. julij Delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, šibka burja Nad zahodno Evropo je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, nad Sredozemljem in Balkanom pa plitvo ciklonsko območje. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma vlažen zrak. Delno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. Popoldne je v Zgornjesavski dolini nastala kratkotrajna ploha. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 28 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje 16. julij Pretežno jasno, sprva šibka burja Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe razširilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal toplejši in suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, šibka burja na Primorskem je ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 30 °C. 17. julij Pretežno jasno, zvečer in ponoči v severni polovici Slovenije nevihte Nad srednjo Evropo in osrednjim Sredozemljem je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah je pihal šibak severozahodnik, ozračje nad nami je postalo nekoliko nestabilno. Pretežno jasno je bilo, občasno je bilo na nebu precej visoke, koprenaste oblačnosti. Zvečer in ponoči so bile v severni polovici Slovenije krajevne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30 °C. 18. julij Dopoldne delno jasno, popoldne in zvečer spremenljivo s plohami in nevihtami V območju enakomernega zračnega tlaka je nad naše kraje od zahoda pritekal razmeroma vlažen zrak, ozračje nad nami je bilo nestabilno (slike 10–12). Do jutra so plohe in nevihte ponehale, dopoldne je bilo delno jasno, popoldne in zvečer pa spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 30 °C, ob močnejših nevihtah pa se je temperatura zraka spustila tudi pod 20 °C. 19. julij Pretežno jasno, popoldne le posamezne plohe ali nevihte Nad južno polovico Evrope je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z vetrovi zahodnih smeri pritekal topel in razmeroma suh zrak. Dopoldne je bilo pretežno jasno, popoldne pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem na Notranjskem in v severovzhodni Sloveniji so nastale posamezne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 31 °C. 20. julij Pretežno jasno, sprva na vzhodu zmerno oblačno Nad srednjo in vzhodno Evropo ter osrednjim Sredozemljem je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z vetrovi zahodnih smeri pritekal topel in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, sprva v vzhodni Sloveniji še zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 33 °C. 21. julij Pretežno jasno, popoldne in zvečer krajevne nevihte Prek Alp se je proti vzhodu pomikala vremenska fronta in oplazila tudi naše kraje. Za njo se je nad Alpami in srednjo Evropo območje visokega zračnega tlaka še okrepilo. Pretežno jasno je bilo, popoldne in zvečer pa v severni, osrednji in vzhodni Sloveniji spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 33 °C. 22.–24. julij Pretežno jasno, šibka burja, vroče V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal zelo topel in suh zrak (slike 13–15). Pretežno jasno je bilo, ponekod na Primorskem je prva dva dni pihala šibka burja. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 35 °C. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje 25. julij Pretežno jasno in vroče, popoldne posamezne nevihte V območju visokega zračnega tlaka je ob visokih temperaturah ozračje postalo nestabilno. Pretežno jasno je bilo, popoldne pa so predvsem na Notranjskem, Koroškem in v osrednji Sloveniji nastale posamezne nevihte. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 31 do 36 °C. 26.–28. julij Spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami, krajevna neurja Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, ki se je zadnji dan nad severno Italijo in severnim Jadranom še poglobilo. V višinah se je dolina s hladnim zrakom spustila proti zahodnemu Sredozemlju, njen južni del se je odcepil v samostojno jedro hladnega zraka, ki se je nato pomikalo proti vzhodu (slike 16–18). Prvi dan je bilo sprva pretežno jasno, popoldne in zvečer pa spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami, ki so se nadaljevale v noč. Tudi drugi dan je bilo dopoldne delno jasno, popoldne pa so se znova pojavljale plohe in nevihte, prav tako ponoči. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Zadnji dan obdobja so bile padavine in nevihte najbolj pogoste. Zapihal je veter vzhodnih smeri. Ohladilo se je, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature le od 17 do 24 °C. Podrobneje o vremenskem dogajanju od 26. do 28. julija na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/neur ja_26–28jul2019.pdf 29. julij Sprva še krajevne padavine, čez dan spremenljivo do pretežno oblačno, več sonca na Primorskem Ciklonsko območje z višinskim jedrom hladnega zraka se je pomaknilo nad Balkan. V višinah se je nad našimi kraji ob severnih vetrovih še zadrževal razmeroma vlažen zrak. Zjutraj in dopoldne so bile predvsem v osrednji in vzhodni Sloveniji še krajevne padavine, na zahodu pa je že bilo delno jasno. Popoldne je bilo na Primorskem povečini sončno, drugod še spremenljivo do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28, na Primorskem do 31 °C. 30.–31. julij Spremenljivo oblačno, popoldne in zvečer plohe in nevihte, ki se nadaljujejo v noč Iznad jugozahodne Evrope se je proti Alpam širilo šibko območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa je iznad Britanskega otočja in Severnega morja proti Alpam segala dolina s hladnim zrakom, ozračje nad nami je bilo nestabilno. Prevladovalo je spremenljivo oblačno vreme, predvsem popoldne in zvečer so bile plohe in nevihte, ki so se v vzhodni Sloveniji oba dneva nadaljevale v noč. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 33 °C. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 7. 2019 Slika 2. Satelitska slika 2. 7. 2019 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 2 July 2019 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 July 2019 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 7. 2019 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 July 2019 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 7. 7. 2019 Slika 5. Satelitska slika 7. 7. 2019 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 7 July 2019 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 7 July 2019 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 7. 2019 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 7 July 2019 at 12 GMT 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13. 7. 2019 Slika 8. Satelitska slika 13. 7. 2019 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 13 July 2019 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 13 July 2019 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 13. 7. 2019 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 13 July 2019 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 18. 7. Slika 11. Satelitska slika 18. 7. 2019 ob 14. uri 2019 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 18 July 2019 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 18 July 2019 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18. 7. 2019 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 18 July 2019 at 12 GMT 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23. 7. Slika 14. Satelitska slika 23. 7. 2019 ob 14. uri 2019 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 23 July 2019 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 23 July 2019 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 7. 2019 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 23 July 2019 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28. 7. Slika 17. Satelitska slika 28. 7. 2019 ob 14. uri 2019 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 28 July 2019 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 28 July 2019 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 28. 7. 2019 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 28 July 2019 at 12 GMT 35 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V JULIJU 2019 Climate in the World and Europe in July 2019 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v juliju 2019 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature julija 2019 od julijskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: Copernicus, ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for July 2019 relative to the July average for the period 1981–2010. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service). Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, julijski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to July 2019. The darker coloured bars denote the July values. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service). V Evropi (slika 1) je bila julijska temperatura tik nad povprečjem 1981–2010, razlike med posameznimi območji so bile velike. Zahodna Evropa, izjema je jugozahodni del Iberskega polotoka, je bila nadpovprečno topla, v veliki meri zaradi kratkega, a zelo intenzivnega vročinskega vala v zadnjem tednu 36 Agencija Republike Slovenije za okolje julija, ko je bila v številnih mestih na zahodu Evrope izmerjena rekordno visoka temperatura. Vzhodni del celine je bil večinoma hladnejši kot je navadno julija, predvsem na severovzhodu je bil negativni odklon velik. Ker se je iz junija v julij nadaljevalo suho in nadpovprečno toplo vreme je bilo tudi julija veliko požarov na vzhodu Rusije in na Aljaski. Dolgoletno povprečje julijske temperature je bilo občutno preseženo na Aljaski, Baffinovim otokom, Grenlandije, v delih Sibirije, državah osrednje Azije, Iranu, večini ZDA, vzhodni Kanadi in večjem delu Antarktike. Večinoma sta bili tudi Afrika in Avstralija toplejši kot navadno. Območja s temperaturami pod povprečjem 1981–2010 so bila v osrednji zahodni Kanadi in delu Azije ter na območju Weddellovega morja in od tam nad del Antarktike. Večina površine oceanov je bila julija nadpovprečno topla, bila pa so tudi območja z negativnim odklonom. Slika 3. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to July 2019. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2018. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Julij je navadno najtoplejši mesec v svetovnem povprečju. Na svetovni ravni je bil julij 2019 najtoplejši julij doslej, bil je: • 0,56 °C toplejši od julijskega povprečja v obdobju 1981–2010; • približno 0,04 °C toplejši od julija 2016, ki je zdaj postal drugi najtoplejši julij. Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature. V evropskem povprečju (slika 2) so največji odkloni opazni v zimskem času, ko se lahko vrednosti iz meseca v mesec močno razlikujejo. Julija 2019 je bila povprečna evropska temperatura 0,1 °C nad julijskim povprečjem obdobja 1981–2010. Dvanajstmesečno povprečje zgladi kratkotrajnejše odklone. Doslej najtoplejše dvanajstmesečno obdobje v svetovnem merilu je bilo od oktobra 2015 do septembra 2016 z odklonom 0,66 °C. Če želimo razmere primerjavi s predindustrijsko dobo moramo odklonu od obdobja 1981–2010 prišteti 0,63 °C. Primerjava s predindustrijsko dobo je zelo pomembna za pogajanja v okviru Konvencije o podnebnih spremembah v okviru ZN. Povprečna svetovna temperatura julija 2019 je bila 1,2 °C nad predindustrijsko ravnijo. Povprečna svetovna temperatura v dvanajstmesečnem obdobju od avgusta 2018 do julija 2019 je bila 0,53 °C nad povprečjem obdobja 1981–2010, bila je: • precej nad povprečjem obdobja 1981–2010 na večjem delu Arktike, še najbolj pa na Aljaski; • nadpovprečna v skoraj vsej Evropi; • nadpovprečna zlasti nad srednjo severno Sibirijo, severovzhodno Kitajsko, Bližnjim vzhodom, jugovzhodno Azijo, Avstralijo, osrednjo in južno Afriko ter nekaterimi deli Antarktike; • podpovprečna na več kopenskih in oceanskih območjih, vključno z večino Kanade, deli severnega Atlantika in Južnega Tihega oceana ter jugozahodno od Avstralije. Povprečna evropska temperatura v obdobju od avgusta 2018 do julija 2019 je bila 1,2 °C nad povprečjem 1981–2010. Najtoplejše takšno obdobje, to je od aprila 2018 do marca 2019, je dolgoletno povprečje preseglo za 1,5 °C. Morski led Julija 2019 je bil morski led v obeh polarnih regijah manj razširjen kot v julijskem povprečju obdobja 1981–2010. Povprečna površina arktičnega morskega ledu je bila julija 2019 7,4 milijona km2, kar je 2,2 milijona km2 oziroma 23 % pod julijskim povprečjem obdobja 1981–2010. Površina v juliju 2019 je tretja najmanjša v tem nizu podatkov, najmanjša julijska površina je bila leta 2010. Morski ledeni pokrov je bil očitno pod povprečjem vzdolž večine oboda Arktičnega oceana od Beaufortovega morja (severno od Aljaske), prek Čekutskega morja (v bližini Beringove ožine) ter vzdolž Karskaga in Laptevskega morja (severno od Sibirije). Morski ledeni pokrov je bila podpovprečen na obeh straneh otoka Baffin (zahodno od Grenlandije). Edino obrobno območje z nadpovprečnim morskim ledenim pokrovom je bil severnoatlantski sektor, severno in vzhodno od otočja Svalbard. Marec je navadno mesec, v katerem je povprečno območje arktičnega morskega ledu največje, čeprav je v nekaterih letih maksimum dosežen že februarja. September je navadno mesec z najnižjim povprečnim arktičnim morskim ledom, a včasih je minimum dosežen že avgusta. Na Arktiki po letu 2000 prevladuje negativen trend površine morskega ledu. Največji negativni trendi so bili opazni poleti in jeseni v zadnjih nekaj letih, poleg tega zadnja leta opažamo tudi razmeroma majhno razsežnost morskega ledu pozno pozimi, ko morski led prekriva največje območje. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Levo: povprečni ledeni pokrov julija 2019. Oranžna črta označuje rob povprečnega julijskega območja ledu v obdobju 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na julijsko povprečje obdobja 1981–2010 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). Figure 4. Left: Average Arctic sea ice cover for July 2019. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for July for the period 1981–2010. Right: Arctic sea ice cover anomalies for July 2019 relative to the July average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. (Credit: Copernicus Climate Change Service / ECMWF) Slika 5. Antarktični ledeni morski pokrov julija 2019, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v julijskem povprečju obdobja 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od julijskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 5. Antarctic sea ice cover for July 2019. The thick orange line denotes the climatological ice edge for July for the period 1981–2010. Right: Antarctic sea ice cover anomalies for July 2019 relative to the July average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Površina morskega ledu na Antarktiki je julija 2019 v povprečju dosegla 15,3 milijona km2, kar je 0,8 milijona km2 oziroma 5 % pod julijskim povprečjem obdobja 1981–2010. To je bil tretji najnižji obseg morskega ledu, zabeležen julija od začetka podatkovnega niza v letu 1979. Najmanjša površina morskega ledu je bil opažen julija 1987, druga najnižja pa julija 2017. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Zemljevid odklonov koncentracije morskega ledu prikazuje pozitivna in negativna območja, ki se izmenjujejo okoli obale Antarktike. Največji negativni odkloni so se pojavili na delih sektorja Indijskega oceana na vzhodni Antarktiki. Morski ledeni pokrov je bil manjši od povprečja vzdolž delov Rossovega morja, pa tudi v Bellingshausenovim in Amundsonovim morjem. Čeprav so na splošno prevladovali negativni odkloni, so se v številnih sektorjih Južnega oceana, predvsem v bližini ledenega roba, pojavile nadpovprečne koncentracije. Ta območja vključujejo zahodno Weddellovo morje in območja vzdolž sektorja Indijskega oceana. Na Antarktiki prevladuje spremenljivost nad trendom. Epizode z nadpovprečno veliko morskega ledu so bile v obdobjih 2007–2009 in 2013–2015. Zadnja tri leta je območje prekrito z ledom opazno manjše kot v dolgoletnem povprečju. Negativni odkloni novembra in decembra 2016 so bili največji v primerjavi s katerim koli mesecem v obstoječem nizu podatkov, to je od leta 1979. Slika 6. Odklon z morskim ledom pokritega Arktičnega (zgoraj) in Antarktičnega (spodaj) območja v obdobju od januarja 1979 do julija 2019 v primerjavi s povprečjem za ustrezne mesece v obdobju 1981–2010 v milijonih km2. Temnejši stolpci označujejo julijske odklone (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). Figure 6. Area of the Arctic (upper) and Antarctic (lower) covered by sea-ice, for the period January 1979 to July 2019, shown as monthly anomalies relative to 1981–2010. The darker coloured bars denote the July values. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) 40 POBUDA WMO: STOLETNE OPAZOVALNE POSTAJE WMO initiative: Centennial Observing Stations Mateja Nadbath S vetovna meteorološka organizacija (WMO – World Meteorological Organization) je leta 2016 začela s podeljevanjem uradnega naziva stoletne opazovalne postaje tistim, na katerih potekajo opazovanja vsaj 100 let. Stoletnim postajam s tem nazivom podelijo priznanje in poseben položaj v želji, da se jih zaščiti in omogoči njihovo nadaljnje delovanje. Stoletne postaje tvorijo svetovno mrežo postaj z visoko kakovostnimi in zanesljivimi podatki. Do leta 2019 je certifikat stoletne opazovalne postaje dobilo 140 postaj iz 47 držav, slovenske še ni med njimi. Največ stoletnih opazovalnih postaj ima Evropa, 69, Azija, 29, Južna Amerika, 15, Afrika, 12; od držav jih ima največ Brazilija, 8, od naših sosednjih držav pa jih imajo Avstrija in Italija po 6 ter Hrvaška 3 (slika 1). Slika 1. Postaje z nazivom stoletne opazovalne postaje do leta 2019 (zelene) in nominirane postaje (oranžni krogci). Na spletni strani je objavljena tudi preglednica stoletnih postaj po državah in video s predstavitvijo pomena teh postaj (vir: WMO spletna stran1) Figure 1. Recognized Centennial stations 2019 (green) and candidate stations (orange; from WMO web site1) WMO je s promocijo stoletnih postaj začela zaradi zavedanja, da so dolgoletna meteorološka opazovanja nenadomestljiva kulturna in znanstvena zapuščina človeštva, ki služi potrebam sedanje in prihodnje generacije znanstvenikov po dolgoletnih visoko kakovostnih podnebnih zapisih. Le-ti so pomemben vir za razumevanje podnebja, podnebne spremenljivosti in podnebnih sprememb. Tovrstnih opazovanj ne morejo nadomestiti moderni, visoko tehnološki instrumenti samodejnih postaj, radarjev in satelitov. 1 https://public.wmo.int/en/our-mandate/what-we-do/observations/centennial-observing-stations 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Neprekinjena dolgoletna opazovanja s klasičnimi instrumenti, nekateri jih imenujejo ročni ali tradicionalni, kot so termometri, pluviografi in ostali, so nujna zaradi homogenih nizov podatkov, ki omogočajo zanesljivo analizo podnebja in njegove spremenljivosti. Brez tovrstnih meritev ne bi vedeli, da se podnebje segreva. Hkrati pa meritve s klasičnih instrumentov služijo za umerjanje daljinskih meritev z radarji in sateliti. Kljub velikemu pomenu postaj z dolgoletnimi opazovanji, je njihovo vzdrževanje težko. Vse prepogosto se zgodi, da postaje ukinejo zaradi zmanjševanja stroškov, poenostavljanja opazovalnih procesov, urbanega razvoja in drugih vzrokov. To je drugi razlog za vzpostavitev pobude stoletnih opazovalnih postaj. Z njo želijo dvigniti zavedanje in vzpodbuditi odgovorne, da zaščitijo tovrstne postaje, jih vzdržujejo ter nadaljujejo z opazovanji na njih, vse dosedanje izmerke in metapodatke s postaje pa digitalizirajo, da preprečijo njihovo propadanje. Slika 2. Certifikat WMO za stoletno opazovalno postajo, ki so ga oktobra 2017 podelili postaji v Hong Kongu (vir: spletna stran Opazovalne postaje Hong Kong2) Figure 2. WMO’s recognition of centennial observing station for Hong Kong (from web site Hong Kong Observatory2) Eden od kriterijev po katerih preverjajo postaje za pridobitev WMOjevega certifikata stoletne opazovalne postaje, je, da na postaji potekajo opazovanja vsaj 100 let. Drugi kriteriji so še: • dosledna opazovanja z morebitno kratko prekinitvijo, • stalno opazovalno mesto brez prestavitev, vključno s klasifikacijo opazovalnega mesta, • izpolnjeni WMOjevi opazovalni standardi, • zbrani, digitalizirani, kontrolirani in javno dostopni vsi izmerki s postaje in metapodatki ali vsaj načrtovani v bližnji prihodnosti in • načrti s postajo v prihodnosti, izogibanje sprememb kolikor je mogoče, tudi sprememb okolice postaje. Pri preverjanju kriterijev sodeluje več WMO komisij: Komisija za klimatologijo (CCl), Komisija za osnovne sisteme (CBS), Komisija za instrumente in načine opazovanja (CIMO), Svetovni podnebni opazovalni sistem (GCOS), ki tvorijo posvetovalni organ skupaj z WMO člani in sekretariatom. Kot je opisano v WMOjevi okrožnici3 iz julija 2017, mora državna meteorološka služba postajo najprej nominirati. Za nominacijo meteorološka služba izpolni obrazec v katerem je potrebno navesti podatke, ki predstavijo postajo po zgoraj navedenih kriterijih. Nominacije zbirajo na dve leti, nazadnje je bilo to leta 2018. Merila za podeljevanje certifikata so stroga. Certifikat je podeljen za obdobje 10 let, če postaja potem še izpolnjuje vse zahtevane pogoje se certifikat podaljša. 2 3 https://www.hko.gov.hk/press/WP/2017/pre20171018.htm http://www.wmo.int/pages/prog/www/wigos/documents/WIGOS_Newsletter_Vol3_N3_Jul2017.pdf 42 Agencija Republike Slovenije za okolje V Sloveniji stoletnih postaj po kriterijih WMO nimamo, kljub temu, da imamo dolgo zgodovino meteoroloških opazovanj, denimo v Piranu so opazovali že leta 1785, v Ljubljani leta 1818, in v Postojni leta 1849 (slike 3–5). Vendar smo v tako dolgem obdobju prav vse postaje bodisi prestavili, ali smo jih ukinili, kljub njihovemu dolgemu nizu opazovanj, ali spremenili način opazovanj ali povsem posodobili instrumente in sedaj meritve opravljajo samodejne naprave ali pa je v nizu opazovanj daljša prekinitev in podobno. To vemo iz metapodatkov, ki smo jih zbrali za večino postaj državne meteorološke mreže. Slika 3. Mesečna in letna višina padavin (mm) v obdobju 1785–1793 in letna višina padavin v obdobju 1800–1808 s postaje v Piranu, objavljeni v publikaciji Beiträge zur Hydrographie Osterreichs4 (arhiv ARSO) Figure 3. Monthly and annual precipitation (mm) in 1785–1793 and annual precipitation in 1800–1808 in Piran, published in Beiträge zur Hydrographie Osterreichs4 (archive ARSO) Slika 4. Naslovnica poročila o tlaku za mesece od junija do septembra leta 1849 v Postojni, takrat imenovani Adelsberg (arhiv ARSO) Figure 4. Front page of logbook from 1849 for station Postojna, at that time called Adelsberg (archive ARSO) 4 Beitrage zur Hydrographie Osterreichs. X. Heft: Die Niederschläge in den österreichischen Flußgebieten. (1918). Wien: hydrographischen Zentralbureau im k. k. Ministerium für öffentliche Arbeiten. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Del metapodatkovnega opisa meteorološke postaje v Ljubljani (Laibach) objavljenem v Jahrbücher der k.k. Zentral-Anstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus Bd. II- Jahrgang 1850 (arhiv ARSO). Figure 5. Description of station Ljubljana (Laibach) published in Jahrbücher der k.k. Zentral-Anstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus Bd. II- Jahrgang 1850 (archive ARSO). Na stanje slovenske meteorološke mreže opazovalnic je v veliki meri vplivala burna zgodovina zadnjega stoletja, ko se je na ozemlju Slovenije zamenjalo šest držav s svojo politiko tudi do meteoroloških opazovanj. V času vojn so se opazovanja pogosto prekinila, ob vzpostavitvi nove države pa je bilo potrebno še nekaj časa, da so ob povsem spremenjenih razmerah ponovno vzpostavili mrežo postaj. Ob naštetih dejavnikih pristojni pogosto niso mogli ali znali prepoznati pomena in pomembnosti tradicionalnih postaj, njihovega načina opazovanja in dolgih nizov podatkov. Želimo si, da bi sedaj in v prihodnje znali vzeti pobudo resno in da postaje s potencialom za stoletne primerno zaščitimo, ker so izjemnega pomena za slovensko znanost, hkrati pa predstavljajo pomembno kulturno dediščino. SUMMARY WMO started the initiative called Centennial Observing Stations. With the initiative, WMO highlights the importance of long-term meteorological observations. In 2019 there are 140 observing stations from 47 countries with certificate of centennial station, there is no Slovenian station on that list. 44 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V JULIJU 2019 Agrometeorological conditions in July 2019 Ana Žust V juliju so se povprečne dnevne temperature zraka gibale med 20 in 22 °C, v hribovitih predelih in na planotah Notranjske med 17 in 19 °C, na obalnem območju so bile okoli 24 °C. Mesec sta zaznamovala najprej ohladitev med 7. in 17. julijem s podpovprečnimi temperaturami zraka in otoplitev, ki se je stopnjevala vročinski val med 22. in 28. julijem. Slednji je veliko doprinesel k temu, da so povprečnene mesečne temperature zraka za 1 do 2 °C presegle dolgoletno povprečje. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, julij 2019 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, July 2019 Postaja Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika pov. 5.7 4.6 4.6 4.1 4.2 5.2 4.6 4.0 4.3 4.5 4.7 4.5 4.4 4.6 4.2 4.2 6.0 6.0 4.4 4.4 4.0 4.6 4.4 4.6 5.0 4.1 4.4 I. dekada max. Σ 7.2 57 6.3 46 6.9 46 6.4 41 5.8 42 6.6 52 5.9 46 6.0 40 6.1 43 6.2 45 7.5 47 6.5 45 6.6 44 6.5 46 6.5 42 5.7 42 7.1 60 7.1 60 5.9 44 6.2 44 5.2 40 6.3 46 6.0 44 6.4 46 6.0 50 6.6 41 6.9 44 pov. 5.1 4.6 4.7 4.1 4.3 5.1 4.4 3.9 4.3 4.5 4.7 4.7 4.7 4.7 4.5 4.4 5.4 5.5 4.3 4.3 4.0 4.5 4.4 4.5 4.5 4.4 4.3 II. dekada max. 5.8 5.4 5.8 5.6 5.1 6.0 5.2 5.1 5.1 5.5 6.1 5.8 6.1 5.3 5.6 5.2 6.3 6.8 5.2 5.3 4.8 5.5 5.3 5.5 5.2 5.5 5.6 Σ 51 46 47 41 43 51 44 39 43 45 47 47 47 47 45 44 54 55 43 43 40 45 44 45 45 44 43 III. dekada pov. max. 5.0 6.3 4.5 5.6 4.8 6.3 4.5 6.5 4.1 5.0 4.9 6.3 4.4 5.6 4.2 5.6 4.3 5.1 4.3 5.7 4.4 6.0 4.4 6.4 4.6 5.6 4.6 5.6 4.5 5.6 4.2 5.2 5.3 6.8 5.5 7.1 4.4 5.5 4.4 5.5 3.8 5.1 4.6 5.8 4.2 5.1 4.6 5.7 4.3 5.7 4.3 5.4 4.3 6.0 Σ 55 49 53 50 45 54 48 46 47 47 49 49 51 50 49 47 59 61 49 48 42 51 47 51 47 48 48 mesec (M) pov. max. Σ 5.3 7.2 163 4.6 6.3 141 4.7 6.9 146 4.2 6.5 132 4.2 5.8 129 5.1 6.6 157 4.5 5.9 138 4.0 6.0 125 4.3 6.1 133 4.4 6.2 137 4.6 7.5 142 4.5 6.5 140 4.6 6.6 142 4.6 6.5 143 4.4 6.5 136 4.3 5.7 132 5.6 7.1 173 5.7 7.1 175 4.4 5.9 136 4.4 6.2 136 3.9 5.2 121 4.6 6.3 141 4.3 6.0 134 4.6 6.4 142 4.6 6.0 142 4.3 6.6 132 4.3 6.9 135 Temperature zraka so se v večjem delu države več kot 10-krat povzpele nad 30 °C, na Goriškem celo 20-krat in na Obali 16-krat. Najvišje izmerjene vrednosti temperature zraka so se v ob vročinskem valu marsikje po državi približale 35 °C, na Goriškem so izmerili celo 37 °C. Celo v Zgornjesavski dolini je bilo 5 vročih dni, najvišje temperature zraka pa so se povzpele do 33 °C. Posledično je tudi mesečna 45 Agencija Republike Slovenije za okolje vsota efektivne temperature zraka za več deset stopinj presegla dolgoletno povprečje. Največja odstopanja (višja od 50 °C) so bila zabeležena v hribovitem, severnem delu Slovenije (Rateče in Šmartno pri Slovenj Gradec), (preglednica 4). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za julij 2019 in za vegetacijsko obdobje (od 1.aprila do 31. julija 2019) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in July 2019 and for the current vegetation period (from April 1 to July 31, 2019) Vodna bilanca [mm] v juliju 2019 Opazovalna postaja Bilje Ljubljana Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4. 2019–31.7.2019 −32,4 −38,4 −27,3 −98,1 −129,7 22,9 −42,2 −11,9 −10,4 30,2 Novo mesto 23,6 −37,1 33,4 19,8 19,8 Celje 25,8 −26,7 28,6 27,7 67,6 Šmartno Slovenj Gradec 60,0 −10,1 17,5 67,4 96,8 Maribor – let. 33,8 −17,1 21,1 37,8 4,5 Murska Sobota 10,1 −29,6 −18,3 −37,8 −63,5 Portorož – let. −2,7 −50,8 −23,3 −76,8 −115,8 Slika 1. Pogled na Slovenijo prek sušnega uporabniškega servisa in sušnega kazalca vlažnosti tal (SWI) v začetku (levo) in ob koncu julija 2019 (desno). Figure 1. Soil water Indeks (SWI) at the beginning of June (left) and at the end of July 2019 (riht) across Slovenia as presented in Drought User Service Izhlapevanje je bilo ob deževnih in hladnejših dneh okoli 3 mm, ob vročih dnevih pa so ga, na Goriškem in Vipavskem, visoke temperature pognale nad 6 mm, na Obali celo nad 7 mm (preglednica 1). Prvo in zadnjo dekado julija je bila meteorološka vodna bilanca večinoma pozitivna, na kar so vplivale obilne padavine tako na začetku kakor tudi ob koncu meseca. Izjeme so bile le Goriška, obalno območje ter severovzhod Slovenije. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, julij 2019 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, July 2019 Postaja I. dekada Tz5 Bilje Bovec - let, Cerklje - let, Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Lesce - let, Maribor - let, Murska Sobota Novo mesto Portorož - let, Postojna Šmartno/Sl, Gradec 28,7 24,2 25,6 24,5 22,9 20,0 21,4 25,3 23,6 25,0 26,7 23,8 23,7 Tz10 Tz5 max Tz10 max 28,5 24,1 25,7 24,4 22,7 19,9 21,5 25,2 23,6 24,9 26,6 23,3 23,5 38,4 32,2 42,3 28,9 28,8 22,1 24,3 38,0 30,0 37,5 28,9 37,7 37,3 35,7 30,1 36,7 27,7 25,6 21,2 24,2 33,0 28,8 33,2 28,3 31,8 33,4 II. dekada Tz5 min 21,1 18,9 16,8 21,2 18,9 17,8 19,5 17,9 18,9 18,4 24,4 16,0 16,7 Tz10 min 22,3 19,5 19,9 21,5 19,8 18,1 19,5 19,5 19,6 19,7 24,9 17,7 18,5 Tz5 27,9 22,3 25,3 23,0 21,3 21,3 20,2 23,6 23,0 24,3 24,7 22,6 22,5 Tz10 27,7 22,3 24,7 22,9 21,0 21,0 20,3 23,2 23,0 24,0 24,7 22,3 22,2 Tz5 max 37,2 28,9 37,3 27,0 30,8 26,4 22,8 34,6 30,2 35,8 26,4 35,7 36,5 Tz10 max 34,4 27,5 32,2 25,6 26,7 24,6 22,8 30,3 29,0 31,7 26,0 30,7 32,4 III. dekada Tz5 min 19,0 17,7 14,3 20,2 16,6 16,6 17,9 15,1 16,2 15,8 23,0 12,7 13,5 Tz10 min 20,4 18,4 17,5 20,8 18,4 17,2 18,2 18,0 17,5 18,0 23,4 15,0 15,6 Tz5 30,5 25,4 27,3 25,4 26,1 23,8 22,2 26,2 25,7 27,0 26,3 25,3 26,3 Tz10 30,1 25,1 26,9 25,2 25,6 23,5 22,2 25,8 25,6 26,7 26,3 24,9 26,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 47 Tz5 max 40,8 34,2 38,5 29,5 35,5 28,7 24,6 37,2 33,3 37,5 28,5 37,1 38,6 Tz10 max 37,6 31,7 33,6 28,2 31,1 26,8 24,6 32,7 31,8 33,7 28,1 33,2 34,6 mesec (M) Tz5 min 22,4 20,0 19,7 21,9 20,1 19,7 20,1 19,1 21,0 20,4 24,1 17,8 19,1 Tz10 min 23,2 20,5 21,2 22,3 21,6 20,2 20,4 20,8 21,6 21,4 24,3 18,9 20,1 Tz5 29,1 24,0 26,1 24,4 23,5 21,8 21,3 25,1 24,1 25,5 25,9 23,9 24,2 Tz10 28,0 23,0 25,0 24,0 23,0 21,0 21,0 24,0 24,0 25,0 25,0 23,0 23,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, julij 2019 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, July 2019 Postaja Tef > 0 °C Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Maribor-letališče Murska Sobota Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2019 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm 252 241 196 190 177 202 199 203 221 211 218 208 211 212 212 218 210 179 168 169 193 187 193 213 204 201 193 204 201 200 279 285 247 238 226 247 249 255 275 264 269 257 264 259 257 749 736 623 597 572 642 634 651 709 679 687 658 679 672 669 31 44 40 18 48 55 54 41 52 38 25 27 29 40 32 202 191 146 140 127 152 149 153 171 161 168 158 161 162 162 168 160 129 118 119 143 137 143 163 154 151 143 154 151 150 224 230 192 183 171 192 194 200 220 209 214 202 209 204 202 594 581 468 442 417 487 479 496 554 524 532 503 524 517 514 31 44 40 18 48 55 54 41 52 38 25 27 29 40 32 152 141 96 90 77 102 99 103 121 111 118 108 111 112 112 118 110 79 68 69 93 87 93 113 104 101 93 104 101 100 169 175 137 128 116 137 139 145 165 154 159 147 154 149 147 439 426 313 287 262 332 324 341 399 369 377 348 369 362 359 31 44 40 18 48 55 54 41 52 38 25 27 29 40 32 > 0 °C > 5 °C 2944 2769 2179 2068 1785 2249 2171 2208 2621 2511 2592 2355 2548 2475 2472 1932 1817 1308 1244 1057 1393 1347 1381 1713 1621 1697 1493 1646 1597 1603 > 10 °C 1134 1065 697 662 572 765 750 772 993 932 981 838 941 917 922 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 48 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje V drugi dekadi meseca pa smo po vsej Sloveniji zabeležili primanjkljaje vode. Izstopalo je tudi 130 mm kumulativnega vegetacijskega vodnobilančnega primanjkljaja na Goriškem, le nekoliko manjši (115 mm) je bil na obalnem območju. Skoraj polovico manjši vegetacijski vodnobilančni primanjkljaj je bil zabeležen na severovzhodu Slovenije (preglednica 2). Vztrajen primanjkljaj vodne bilance v vegetacijskem obdobju je botroval nastajanju izrazitih sušnih razmer v hribovitem svetu severozahodne Slovenije ter na Goriškem in Vipavskem. Stanje vlažnosti tal spremljamo tudi s kazalcem vlažnosti tal (SWI, projekt DriDanube), ki je pridobljen s pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja. Ta je v začetku v julija, podobno kot meteorološka vodna bilanca, nakazoval sušne razmere na severozahodu in na zahodu države, deloma tudi na Notranjskem in v severnem delu Slovenije, a so te v teku meseca nekoliko popustile (slika 1). SWI prikazuje stanje vlažnosti tal s pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja in sicer z dnevnimi odstopanji vlažnosti tal od dolgoletnega povprečja; rumeni odtenki na slikah pomenijo negativno odstopanje oziroma bolj sušno stanje kot običajno. Stanje kazalca vlažnosti tal (SWI) za katerikoli datum in lokacijo in v Sloveniji, kakor tudi za širše območje Podonavja, oziroma Evrope, si lahko ogledate na: https://droughtwatch.eu/. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY July was marked by the cooling in the first half of the month and the warming that passed into a heat wave in the third decade of the month. In most of the country the monthly meteorological water balance resulted water surplus, the exceptions were the Primorje region and northeast of the country. Similarly on these regions also the vegetation meteorological water balance resulted water deficit that atained values about 130 mm on west and about 65 mm on the northeast of the country. Persistent water scarsity caused temporal severe drought conditions on the west and northwest of Slovenia. 49 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V JULIJU 2019 Discharges of Slovenian rivers in July 2019 Igor Strojan J ulij je bil podpovprečno vodnat mesec. V celoti so bili pretoki rek okoli 20 odstotkov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Vzhodni del države je bil bolj, zahodni pa manj vodnat. Najmanj vode je tako preteklo po Vipavi, največ pa po Sotli in Dravinji. GORNJA RADGONA 0,57 DRAVOGRAD 0,76 VIDEM RADOVLJICA 1,40 0,63 SUHA SOLKAN 0,55 0,67 0,61 HRASTNIK 0,74 VELIKO ŠIRJE 0,72 0,65 PODBOČJE 0,98 0,92 0,41 CERKVENIKOV MLIN 0,60 RAKOVEC 1,96 MOSTE PODROTEJA DOLENJE ŠENTJAKOB ČATEŽ 0,92 METLIKA 0,84 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek julija 2019 in povprečnimi srednjimi julijskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the July 2019 mean discharges of Slovenian rivers compared to the July mean discharges of the long-term period SUMMARY The discharges of rivers were in the whole about 20 percent lower if compared to the discharges in the long-term period 1981–2010. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v juliju 2019 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in July 2019 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki julija 2019 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in July 2019 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki julija 2019 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges in July 2019 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION July 2019 m3/s dan Qn7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN July 1981–2010 m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 116 229 2,4 13,1 1,4 20,1 38,2 62,3 99,4 4,9 14,0 11,8 11,9 29,1 2,1 1,9 1,0 sQs 184 327 6,3 33,3 4,5 37,9 65,5 113 178 10,6 27,6 24,6 25,3 58,0 5,2 3,5 1,8 sQvk 430 77,0 120 3,4 9,4 1,6 11,0 30,0 60,0 72,0 3,7 13,0 13,0 8,5 23,0 1,4 2,1 0,4 vQs 368 513 21,1 79,9 20,9 72,8 123 228 359 24,2 83,6 88,6 60,8 122 9,9 8,7 4,3 vQvk 1078 MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE 163 365 29,0 73,0 29 60,9 129 0,8 4,7 0,4 8,3 20,0 35,1 50,8 2,5 5,5 6,3 5,4 14,3 1,4 1,2 0,2 nQs 73,1 213 1,5 6,6 0,5 18,5 31,2 46,4 65,8 3,5 7,9 9,8 8,4 24,0 1,8 1,6 0,7 nQvk 131 2 8 29 328 6,9 24,8 624 36,7 226 1379 147 853 SOTLA RAKOVEC 43,0 5 0,7 33,3 264 SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 68,0 75,0 147 350 18,0 54,0 104 70,0 142 6,1 13,0 4,9 9 10 10 29 9 8 29 9 29 29 13 29 42,0 70,6 93,5 143 11,0 12,4 16,1 21,0 69,5 3,8 2,0 1,6 130 242 391 562 73,6 78,9 121 97,6 297 29,6 30,4 13,2 313 758 1156 2117 250 283 710 232 1075 63,7 130 58,4 77,0 120 3,4 9,4 1,6 11,0 30,0 60,0 72,0 3,7 13,0 13,0 8,5 23,0 1,4 2,1 0,4 Qs7h 106 249 8,8 24,0 8,9 23,8 40,0 85,0 164 5,9 27,0 21,0 16,0 39,0 2,1 3,2 1,1 Qvk7h 27 21 25 26 22 26 6 26 27 26 24 23 27 2 23 23 20 m3/s 53 Legenda: Explanations: Qn7h mali pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qn7h the smallest monthly discharge – data at 7. a.m. nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period Qs7h srednji pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qs7h mean monthly discharge – data at 7 a.m. nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk7h največji pretok v mesecu ob 7. uri (UTC+1) Qvk7h the highest monthly discharge at 7a.m. (UTC+1) nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 TEMPERATURE REK IN JEZER V JULIJU 2019 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in July 2019 Mojca Sušnik T emperatura izbranih opazovanih rek je bila julija 2019 v povprečju za dobro stopinjo Celzija in pol višja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Bohinjsko jezero je imelo 2,1 °C in Blejsko jezero 1,8 °C višjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Temperatura izbranih rek je v juliju precej nihala, ob začetku in koncu meseca pa je bila podobna. Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih rek je bila 4,7 °C. Reke so se najbolj segrele med 25. in 27. julijem, najhladnejše pa so bile med 9. in 14. julijem. Razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo Bohinjskega jezera je bila dobrih 5 °C, Blejskega jezera dobre 3 °C. Najvišjo dnevno temperaturo sta imeli 26. julija, najnižjo pa je imelo Bohinjsko jezero 10. julija, Blejsko pa 15. julija. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v juliju 2019 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average July 2019 and long-term 1981–2010 temperature in °C postaja / location Mura - Gornja Radgona Velika Krka - Hodoš * JULIJ 2019 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference 20,3 19,8 16,8 19,0 3,5 0,8 Drava - Ptuj * 19,7 19,1 0,6 Sava Bohinjka - Sveti Janez * 21,0 19,7 1,3 Sava - Radovljica 15,2 12,8 2,4 Sava - Šentjakob 17,9 15,2 2,7 Sava - Jesenice na Dolenjskem * 24,0 22,1 1,9 Kolpa - Metlika 22,8 21,9 0,9 Ljubljanica - Moste 18,3 16,8 1,5 Savinja - Laško 20,8 18,0 2,8 Krka - Podbočje 21,7 20,0 1,7 Soča - Solkan 16,1 15,2 0,9 Vipava - Dolenje * 13,2 13,3 −0,1 Nadiža - Potoki * 19,6 18,2 1,4 Reka - Cerkvenikov mlin 20,3 19,5 0,8 Bohinjsko jezero 20,5 18,4 2,1 Blejsko jezero 24,0 22,2 1,8 *obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 54 26 28 24 26 22 24 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 20 18 16 22 20 18 16 14 14 12 12 10 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Sava Radovljica Drava Ptuj 28 Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. 24 26 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 24 22 20 18 16 20 18 16 14 14 12 12 10 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Ljubljanica Moste Krka Podbočje Soča Solkan 28 28 26 26 24 24 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Savinja Laško 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij 22 20 18 16 Reka Cerkvenikov mlin 22 20 18 16 14 14 12 12 10 Vipava Dolenje 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v juliju 2019, v °C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in July 2019 in °C 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v juliju 2019, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in July 2019 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in July 2019 was 4.7 °C. The average observed river’s temperature was 1.6 °C higher as a long-term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 2.1 °C higher as a long-term average and Bled Lake 1.8 °C higher as a long-term average. 56 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V JULIJU 2019 Sea dynamics and temperature in July 2019 Igor Strojan Z a letošnji julij je bilo najbolj značilno nadpovprečno toplo morje, ki je s 26,2 °C presegalo dolgoletno povprečje za 2,4 °C in doseglo proti koncu meseca najvišjo temperatura površinskega sloja 29,3 °C. Morje julija ni poplavilo nižjih delov obale. Najvišja izmerjena valova sta bila visoka 1,7 metra. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v juliju 2019 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in July 2019 Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v juliju 2019 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in July 2019 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Srednja mesečna višina morja je bila julija 228 cm in 13 cm višja od dolgoletnega primerjalnega obdobja. Morje julija ni poplavljalo, najvišja višina 296 cm je bila izmerjena ob povišanju gladine okoli 50 cm nad prognozirano astronomsko višino morja 28. julija popoldan. Slika 3. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v juliju 2019 Figure 3. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in July 2019 Slika 4. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v juliju 2019. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju od leta 1961 je 217 cm. Figure 4. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in July 2019 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v juliju 2019 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of July 2019 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Julij/July Julij/July 1961–1990 2019 Min Sr Max cm cm cm cm SMV 228 205 215 228 NVVV 296 256 279 314 NNNV 146 107 135 147 A 150 149 144 167 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja Podatki meritev valovanja so julija zaradi vzdrževalnih del na oceanografski boji VIDA NIB nepopolni. Izostale so meritve v zadnjih dveh dneh meseca. Julija je morje valovalo iz nekoliko širšega nabora smeri kot je to značilno za slovensko morje. Tokrat je bila nekoliko pogostejša zastopanost valov iz severozahodne in severne smeri. Najvišji valovi so kot je to običajno prihajali iz smeri burje. Tokrat je bila najvišja višina valov 1,7 metra izmerjena 3. in 10. julija. Srednja mesečna višina valov je bila s 24 cm dokaj običajna. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v septembru 2019. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in September 2019. Data are also available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Roža valovanja v juliju 2019. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Najvišji valovi so prihajali iz smeri burje. Figure 7. Sea waves in July 2019. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 8. Valovanje morja v juliju 2019 na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 8. Sea waves in July 2019. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Morje je bilo letošnji julij 2,4 °C topleje kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Že v prvih dneh julija je temperatura morja presegla 27 °C, morje se je nato po dvodnevni burji 11. julija ohladilo na 21 °C. V drugi polovici meseca se je morje postopno ogrevalo in proti koncu julija je bila srednja dnevna temperatura morja le nekaj nižja od 29 °C, kar je med najvišjimi dolgoletnimi julijskimi temperaturami morja. Slika 6. Srednje dnevne temperature morja v juliju 2019. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 6. Mean daily sea temperatures in July 2019 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura v juliju 2019 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in July 2019 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981– 2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Julij/July Julij/July 1981–2010 2019 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 19,3 19,3 21,3 23,0 Tsr 26,2 22,7 23,8 24,6 Tmax 29,3 24,8 26,1 28,0 SUMMARY The sea in July was very warm. The average sea temperatures in July was 26.2 and 2.4 °C higher if compared to the long-term period. The highest temperatures was 29.3 °C. The highest sea level in July was 296 cm and so the sea does not flooded the lower parts of the coast. The highest waves was 1.7 meters and occurs at the time of bora. 62 KOLIČINE PODZEMNE VODE V JULIJU 2019 Groundwater quantity in July 2019 Urška Pavlič J ulija je na območju medzrnskih vodonosnikov prevladovalo običajno in podpovprečno količinsko stanje podzemne vode v primerjavi z dolgoletnim obdobnim merjenjem na posameznih merilnih mestih. Izjema je bil vodonosnik doline Bolske z nadpovprečnim vodnim stanjem tega meseca in umetno povzročene visoke gladine Krškega in Brežiškega polja ob regulaciji Save pri Brežicah. Nizke vrednosti povprečnih mesečnih gladin podzemne vode, ki niso dosegale niti 90. percentila dolgoletnega obdobja meritev, so zajele plitve vodonosnike Vipavske doline in Čateškega polja z omejeno sposobnostjo zadrževanja podzemne vode. Kraški izviri so bili julija podpovprečno vodnati, kar je značilno za ta letni čas zaradi povečanega izhlapevanja in rastlinske rabe vode. Na večini merilnih mest kraških izvirov izrazitih dvigov vodnih gladin ob padavinah ni bilo zabeleženih. Iz visokogorskih prispevnih kraških zaledij je v tem mesecu iztekla večina raztaljene snežnice. Temperatura izvirske vode je tekom julija postopoma naraščala. Slika 1. Izvir Rižane z nameščenimi plavajočimi pregradami za preprečevanje ali omejevanje širjenja naftnih derivatov po vodni površini kot posledica izlitja kerozina v podzemlje v prispevnem zaledju izvira junija 2019 Figure 1. Rižana spring with floating water barriers to prevent or limit the spread of petroleum products across the water surface after kerosene spill in the catchment area of the spring in June 2019 Julija je v večjem delu države padlo več padavin kot je značilno za ta mesec. Izjema je bilo območje prodno peščenih vodonosnikov Vipavsko Soške doline, kjer je padlo za polovico dežja manj, kot znaša povprečje, in kraško zaledje zgornjega porečja kraške Ljubljanice. Glede napajanja vodonosnikov z neposredno infiltracijo padavin je bil julij najbolj ugoden na območju vodonosnikov Dravske kotline, kjer je padavinski presežek znašal približno eno polovico dolgoletnih značilnih vrednosti tega meseca. Količinsko je največ dežja padlo v prvi in zadnji dekadi meseca, ko so mestoma dnevne vsote padavin občasno presegale 30 l/m2, na območju Dravske kotline pa 7. julija 50 l/m2. Zaradi povečane stopnje evapotranspiracije v tem mesecu padavine, podobno kot mesec pred tem, niso povzročale znatnejših dvigov izdatnosti kraških izvirov oziroma gladin podzemne vode (sliki 3 in 5). 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Podobno kot junija se je izdatnost kraških izvirov tudi julija zmanjševala od sezonskega viška ob koncu maja dalje pa vse do konca meseca. Za kraške vodonosnike je značilen hiter odtok padavin proti izvirom z izjemo snežnih padavin, ki se drenirajo proti izvirom v času taljenja le-teh, ko nastopijo višje temperature zraka. Julija se je zaradi manjše količine odtoka raztaljene snežnice iz visokogorja in povečane stopnje evapotranspiracije zmanjšala tudi izdatnost izvirov Alpskega krasa, kar za prejšnje mesece še nismo mogli trditi. Iz hidrogramov izvirov Dinarskega krasa je razvidno relativno enakomerno upadanje vodnih količin kljub razmeroma ugodnemu napajanju vodonosnikov z infiltracijo padavin v tem mesecu. Temperatura vode je kazala naraščajoč trend vrednosti tako na območju Dinaridov kot tudi na območju Alp, kar je dodatni pokazatelj zmanjšanja dotoka raztaljene snežnice. Specifična električna prevodnost vode (SEP) na območju izvirov Velikega Obrha je bila julija ustaljena, na izviru Studene pa je parameter nihal skladno z nastopom padavinskih dogodkov v njegovem prispevnem zaledju. Na območju ostalih spremljanih kraških izvirov je parameter SEP postopno naraščal, kar kaže na iztok starejše, bolj mineralizirane podzemne vode iz vodonosnika (slika 3). Slika 2. Vrtanje vrtine v prispevnem zaledju Rižane z namenom nadzora in varovanja vodnega vira pitne vode; julij 2019 Figure 2. Borehole drilling in Rižana spring catchment area in order to control and protect the drinking water source; July 2019 Julija je bilo količinsko stanje podzemne vode nekoliko manj ugodno kot v mesecu pred tem. Vodne gladine so se znižale za en velikostni razred v primerjavi z mesecem junijem na večini merilnih mest za spremljanje vodnih količin v medzrnskih vodonosnikih (slika 6). Količinsko stanje podzemne vode večine prodno peščenih vodonosnikov je bilo julija na večini merilnih območij sicer običajno za ta letni čas. Na hidrogramih merilnih postaj je bil le izjemoma izražen padavinski dogodek, saj je delež infiltrirane padavinske vode v poletnem času največkrat omejen. Od običajnih julijskih gladin podzemne vode so najbolj odstopala območja Murskega polja (Zgornje Krapje), Ptujskega polja (Dornava) in Mirensko Vrtojbenskega polja (Miren) z nadpovprečnimi julijskimi vrednostmi oziroma območja Prekmurskega (Rakičan), Kranjskega (Voglje) in Mengša (dol. Kamniške Bistrice) s podpovprečnimi vrednostmi za ta mesec (slika 4). Vpliv zajezitve Save pri Mavčičah in Brežicah se je tudi v tem mesecu odražal na spremenjenem režimu nihanja gladine podzemne vode v vodonosnikih Kranjskega, Sorškega ter Brežiškega in Krškega polja. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med majem in julijem 2019 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between May and July 2019 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode julija 2019 od mediane dolgoletnih julijskih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in July 2019 in relation from median of longterm July groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2017 in 2019 v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2017 and 2019 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average SUMMARY Normal and low groundwater quantity prevailed in alluvial aquifers in July. Spring discharges and groundwater levels in alluvial aquifers were decreasing due to high amount of evapotranspiration. Alpine springs monitorng data reflected the end of the snow melting period in highlands. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu juliju 2019 v večjih medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in July 2019 in important alluvial aquifers 68 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V JULIJU 2019 Air pollution in July 2019 Tanja Koleša O nesnaženost zraka z ozonom je bila julija, kot je pričakovati v toplem obdobju leta, visoka. Prevladovalo je vroče in suho vreme z občasnimi plohami in nevihtami, ki so ravni ozona znižale. Na vseh merilnih mestih so vrednosti ozona večkrat presegle 8-urno ciljno vrednost 120 3 µg/m , na Otlici in Novi Gorici pa tudi urno opozorilno vrednost 180 µg/m3. Najvišja urna vrednost 202 µg/m3 je bila izmerjena na Otlici 24.7. ob 12. uri. Ravni delcev PM10 so bile nizke in na nobenem merilnem mestu niso presegle dnevne mejne vrednosti. Največ preseganj mejne dnevne vrednosti od začetka leta do konca julija je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu Celje Mariborska (38). Povprečne mesečne ravni delcev PM2.5 so bile v juliju na vseh merilnih mestih pod dovoljeno povprečno letno vrednostjo. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila v juliju nizka in nikjer ni presegla dovoljenih mejnih vrednosti. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS Anhovo Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj, Občina Medvode Delci PM 10 in PM 2,5 Ravni delcev PM10 so bile v juliju nizke. Do preseganj mejne dnevne vrednosti PM10 ni prišlo na nobenem merilnem mestu Najvišja dnevna raven PM10 (43 µg/m3) je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) je od začetka leta do konca meseca julija presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, le na prometnem merilnem mestu v Celju na Mariborski (38). Tudi ravni delcev PM2.5 so bile v juliju nizke na vseh merilnih mestih. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V juliju smo zabeležili 22 preseganj urne opozorilne vrednosti za ozon 180 µg/m3, od tega 21 na Otlici ter eno v Novi Gorici. Do preseganj je prišlo v dveh obdobjih. V prvem obdobju, 5. in 6. julija, je pihal jugozahodni veter, najvišje temperature so bile od 28 do 33 °C. Ravni ozona so bile visoke po celi državi, ampak le na Otlici je bila v popoldanskih urah večkrat presežena opozorilna urna vrednost. Takrat je nad naše kraje v višjih plasteh prišla zračna masa iz Padske nižine, kjer je bila raven onesnaženosti z ozonom zelo visoka. Zvečer 6. julija in v prvi polovici noči se je pooblačilo, plohe in nevihte so se od zahoda proti vzhodu pomikale prek cele Slovenije in raven ozona se je povsod znižala. Drugo obdobje povišane ravni ozona s preseganji opozorilne vrednosti je trajalo od 20. do 25.julija., ko je nad naše kraje pritekal zelo topel in suh zrak. Visoke temperature, ki so ponekod dosegle tudi 37 °C, so ugodno vplivale na nastanek ozona. 25. julija je ozračje postalo nestabilno, nastale so posamezne nevihte, ki so povzročile, da so ravni ozona padle. 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 je bila v juliju presežena na vseh merilnih mestih. Največ dni s preseganji 8-urne ciljne vrednosti je bilo zabeleženih na Otlici. Vrednosti ozona so prikazane v preglednici 3 in na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost (96 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna raven NO2 (38 µg/m3) sta bili izmerjeni na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila julija na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 31 µg/m3 je bila v Celju AMP Gaji. Mejna urna vrednost za SO2 znaša 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni CO so bile na vseh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikovodiki Zaradi okvare merilnika, ni podatkov z merilnega mesta Maribor Center. Na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center je julija povprečna mesečna raven benzena znašala 1,8 µg/m3, kar je nižje od predpisane mejne letne vrednosti 5 µg/m3. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v juliju 2019 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in July 2019 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Celje MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station Dan / 24 hours Podr LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje LJ Gospodarsko raz. NG Grčna UB UT UB RB UB SB UT UB UB RB RI UB UB UB UB UT UT % pod 100 100 94 100 100 81 100 100 100 100 90 94 100 100 100 100 100 CE Mariborska UT 100 Cp 14 18 17 17 13 13 17 15 15 12 14 14 14 13 12 17 16 Cmax 22 30 27 29 23 22 27 24 24 20 23 25 26 22 22 28 26 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 16 27 0 >MV ∑od 1.jan. 14 10 20 13 9 14 24 8 6 2 0 6 7 10 2 19 8 38 MS Cankarjeva UT 100 17 27 0 26 LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj AMP Gaji Vrbanski plato Miklavž na Dravskem polju Ptuj Ruše Morsko Gorenje Polje UT SB SB SB SI UB UB 100 100 86 84 100 99 100 29 10 16 15 13 15 17 43 19 27 26 23 29 31 0 0 0 0 0 0 0 29 2 1 1 1 24 0 TB 77 21 30 0 27 UB RB RB RB 77 100 100 100 18 16 11 12 27 24 18 22 0 0 0 0 13 0 4 6 Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v juliju 2019 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in July 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK Postaja / Station DKMZ LJ Bežigrad Iskrba Vrbanski plato Nova Gorica Podr. UB RB UB UB % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 100 10 8 10 8 16 15 17 15 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v juliju 2019 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in July 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Mesec/ month Podr. 1 ura / 1 hour % pod Cp 99 99 100 97 100 100 100 99 99 100 99 100 100 100 100 92 70 70 67 83 55 56 62 96 116 112 60 75 96 71 86 93 UB UB RB UB SB UT UB UB RB RB RB UB RI UB RB RB Cmax >OV >AV Cmax >CV 0 0 0 1 0 0 0 0 21 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 162 162 131 168 152 147 157 157 196 158 167 135 161 149 151 141 9 5 3 16 4 3 5 17 20 19 6 8 13 5 11 6 168 170 138 181 166 157 163 178 202 169 171 139 166 162 158 150 AOT40 8 ur / 8 hours >CV ∑od 1. jan. 15 16 16 34 13 7 16 36 38 52 20 18 39 13 30 16 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v juliju 2019 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in July 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski plato NO2 Podr UB UT UB RB UB SB UT UB UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 97 100 99 99 99 88 100 99 87 100 100 99 100 100 95 15 18 15 8 18 10 13 14 38 8 4 4 3 2 10 50 60 54 23 70 32 40 55 96 40 31 22 16 28 50 72 NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 29 19 10 23 14 18 15 75 12 3 7 4 48 10 15974 16756 21125 25485 11669 10086 16862 27885 34997 27923 18214 19816 24798 16354 19574 14875 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v juliju 2019 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in July 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad Celje DMKZ Trbovlje Zagorje Hrastnik OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UB SB UT UB UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 100 97 95 100 100 100 100 100 99 100 90 100 99 100 100 100 3 5 3 1 1 6 3 4 5 3 6 4 5 5 7 5 10 12 7 3 4 11 24 13 16 23 17 7 14 22 11 31 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 8 6 1 2 7 7 7 8 7 9 6 8 12 7 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v juliju 2019 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in July 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad MB Center DMKZ Trbovlje Krvavec Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB UT SB RB 99 100 87 100 0,2 0,2 0,2 0,1 0,3 0,4 0,3 0,2 0 0 0 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v juliju 2019 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in July 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Podr. %pod Benzen Toluen Ljubljana Maribor* LJ Center Medvode UB UT UT SB 98 — 100 87 0,2 — 1,8 0,2 1,8 — 3,6 2,0 * Merilnik v okvari 73 Etil-benzen 0,3 — 0,3 0,1 M,p-ksilen o-ksilen 0,8 — 3,4 0,2 0,3 — 0,3 0,2 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v juliju 2019 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2019 Figure 1. Mean PM10 pollution level in July 2019 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2019 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (µg/m3) v juliju 2019 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (µg/m3) in July 2019 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (µg/m3) in padavine v juliju 2019 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (µg/m3) and precipitation in July 2019 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v juliju 2019 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2019 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in July 2019 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2019 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v juliju 2019 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in July 2019 with the number of 1-hr limit value exceedences 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v juliju 2019 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in July 2019 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 1 2 5 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 3 4 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in July was on the level of June. This is typical summer relatively low level of pollution except Ozone. Weather was dry and hot with occasional thunderstorms. The limit daily concentration of PM10 was not exceeded anywhere. The mean level of PM2,5 was low at all monitoring sites. Ozone in June exceeded the target 8-hour value at all stations, while the 1-hour information threshold was exceeded 22-times: Otlica (21) and Nova Gorica (1). The highest one hour concentration of ozone was measured 24. July in Otlica (202 µg/m3). NO2, NOx, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The highest concentration of nitrogen oxides and benzene was as usually measured at Ljubljana Center traffic measuring site. 78 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V JULIJU 2019 Earthquakes in Slovenia in July 2019 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so julija 2019 zapisali 148 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 32 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za dva šibkejša, ki so ju prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je julija 2019 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, julij 2019 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, July 2019 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, julij 2019 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, July 2019 h UTC m Zem. širina °N 2019 2019 7 7 1 1 2 8 47 1 46,98 45,45 14,71 15,76 1 21 1,2 1,8 Rainsberg, Avstrija Sjeničak, Hrvaška 2019 7 1 13 38 45,45 14,54 13 1,1 Platak, Hrvaška 2019 7 2 21 20 46,20 15,62 12 1,0 Kamence 2019 7 5 4 10 45,42 14,47 17 1,3 Dražice, Hrvaška 2019 7 5 7 27 46,20 16,08 4 1,6 Kaniža, Hrvaška 2019 2019 7 7 6 9 8 20 16 11 45,90 46,14 16,16 14,50 10 16 1,1 1,2 Adamovec, Hrvaška Srednje Gameljne 2019 7 10 5 54 46,28 13,70 7 1,0 Krn 2019 7 10 9 53 45,93 14,81 7 1,4 Mrzlo Polje 2019 7 11 5 54 46,09 14,99 6 1,0 2019 7 11 16 41 45,26 14,57 13 1,8 2019 7 11 17 27 45,30 14,57 21 1,2 Rodež pod morskim dnom, pri Kraljevici, Hrvaška Praputnjak, Hrvaška 2019 2019 7 7 11 12 22 2 5 12 46,01 45,44 16,23 15,25 6 5 1,0 0,6 Gornje Orešje, Hrvaška Bosanci, Hrvaška 2019 7 13 16 48 45,42 15,81 2 1,7 Gornji Sjeničak, Hrvaška 2019 7 14 0 30 46,04 14,97 5 1,0 Velika Goba 2019 7 14 5 17 46,01 16,21 7 1,1 Prepolno, Hrvaška 2019 7 14 20 43 45,84 14,73 14 1,3 Zagorica 2019 2019 7 7 15 18 1 11 22 10 45,26 46,28 14,75 13,65 16 7 2,4 1,1 Potkobiljak, Hrvaška Drežniške Ravne 2019 7 19 4 8 45,27 14,57 17 1,7 2019 7 19 5 41 45,28 14,56 18 1,1 2019 7 19 6 9 45,28 14,58 15 1,5 2019 7 20 6 13 46,30 13,63 5 1,0 Kraljevica, Hrvaška pod morskim dnom, pri Kraljevici, Hrvaška pod morskim dnom, pri Kraljevici, Hrvaška Lepena 2019 2019 7 7 20 20 11 12 53 30 46,25 46,25 14,83 14,83 13 13 čutili IV 2,2 2,9 Okrog pri Motniku Okrog pri Motniku 2019 7 20 14 35 46,25 14,83 8 čutili 2019 7 22 16 19 46,29 14,65 16 2019 7 24 7 39 46,96 14,73 0 1,2 Kreuzberg, Avstrija 2019 7 25 16 0 46,28 13,70 5 1,0 Krn 2019 7 26 12 39 46,96 14,70 1 1,5 Reichenfels, Avstrija 2019 7 26 19 5 45,83 14,80 1 0,5 2019 7 28 7 23 46,24 16,65 15 Kal Globočec Ludbreški, Hrvaška Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 MLV čutili čutili* čutili Področje 1,9 Okrog pri Motniku 1,3 Velika planina 1,2 * - največja intenziteta v Sloveniji V mesecu juliju so prebivalci Slovenije čutili vsaj 6 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici in dva bolj oddaljena, z žariščem v Italiji pri Huminu. Najmočnejši potres z žariščem v Sloveniji se je zgodil 20. julija ob 12.30 po UTC z magnitudo 2,9 v bližini Gornjega Grada. Potres je dosegel največje učinke stopnje IV EMS-98. Prebivalci so poročali o močnem bobnenju, kateremu je sledilo zmerno tresenje. Potres je bilo čutiti v območju do 46 km od nadžarišča, a ni povzročil materialne škode. Nobeden od obeh potresov z žariščem v Italiji (7. 7. ob 21.09 UTC z magnitudo 3,2 in 28. 7. ob 19.19 UTC z magnitudo 3,3) na območju Slovenije ni presegel intenzitete III EMS-98. Oba so zaznali le posamezniki v Posočju. 80 SVETOVNI POTRESI V JULIJU 2019 World earthquakes in July 2019 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, julij 2019 Table 1. The world strongest earthquakes, July 2019 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 4. 7. 6. 7. 17.33 3.19 35,71 N 35,77 N 117,50 W 117,60 W 6,4 7,1 11 8 7. 7. 15.08 0,51 N 126,19 E 6,9 35 8. 7. 7.00 31,75 N 49,56 E 5,6 9. 7. 12.36 6,81 N 125,12 E 14. 7. 5.39 18,22 S 14. 7. 9.10 26. 7. 31. 7. Območje 1 Searles Valley, Kalifornija, ZDA Ridgecrest, Kalifornija, ZDA 19 1 Majsed Soleyman, Iran 5,6 10 1 120,36 E 6,6 10 0.59 S 128,03 E 7,2 19 14 23.37 20,84 N 121,98 E 6,0 10 9 15.02 16,20 S 167,99 E 6,6 181 Magsaysay, Filipini pod morskim dnom, 200 km zahodno od mesta Broome, Avstralija Laiwui, Indonezija pod morskim dnom, blizu otoka Batanas, Filipini Ambrym, Vanuatu pod morskim dnom, Moluško morje V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juliju 2019. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). Vir: USGS – U. S. Geological Survey; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, julij 2019 Figure 1. The world strongest earthquakes, July 2019 81 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V JULIJU 2019 MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION IN JULY 2019 Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2019 meritve cvetnega prahu potekajo v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, v času cvetenja ambrozije tudi v Brežiški kotlini, kjer smo letos začeli z merjenjem ambrozije 2. julija. Največ cvetnega prahu smo namerili v Lendavi (9647 zrn) in Brežiški kotlini (6647 zrn), v Ljubljani 2813 zrn in Izoli 2170 zrn. V Izoli manjkajo podatki za 6. in 7. julij, v Mariboru pa od 8. do vključno 14. julija. V Mariboru je v preostalem delu meseca seštevek dnevnih obremenitev znašal 4780 zrn. Zasledili smo cvetni prah 30 različnih skupin rastlin. Prevladoval je cvetni prah koprivovk in trav, delež koprivovk se je gibal od 51 % do 83 % vsega zabeleženega cvetnega prahu, trav od 7 % do 15 %. Med pogostejšimi vrstami je bil še cvetni prah pravega kostanja, bora in trpotca. Cvetni prah ambrozije smo zabeležili le na treh postajah: v Lendavi, Mariboru in Brežiški kotlini, mesečni seštevek je bil v primerjavi z lanskim skromen, v Brežiški kotlini je znašal 17 % lanskega v Lendavi 14 %. V Mariboru so bila v zraku v obeh letih le posamezna zrna. 1000 900 Brežiška k. 800 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 700 600 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, julij 2019. V Izoli manjkajo podatki za 6. in 7. julij, v Mariboru pa v dnevih od 8. do vključno 14. julija. Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, July 2019. Data in Izola are missing on 6 and 7 July, in Maribor data are missing from 8 to 14 July. Julij se je začel z vročim in sončnim vremenom. Drugi dan je bilo ob morju sončno, drugod pa spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. 3. julija je bilo sončno, proti večeru so bile krajevne nevihte, pihal je vzhodni veter. 4. dne je bilo zdaj več, zdaj manj oblakov, ponekod so bile kratkotrajne plohe, pihal je vzhodni veter. Več sončnega vremena je bilo na Obali in na severovzhodu države. 5. in 6. julija je bilo sončno in vroče, zapihal je jugozahodni veter. Vremenske razmere s padavinami so vplivale na nihanje dnevne obremenitve zraka. V tem obdobju so cvetni prah sproščale skupine rastlin, ki so sezono začele že v preteklem mesecu ali prej. Med drevesnimi vrstami, ki so prispevale največ cvetnega prahu, smo zabeležili cvetni prah pravega kostanja. Z zmanjšano močjo in z drugimi vrstami 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 82 Agencija Republike Slovenije za okolje se je nadaljevala sezona trav, cvetelo je več vrst trpotca. Borovci so v dolini že pred julijem zaključili s sproščanjem cvetnega prahu, vendar je v gorah cvetelo ruševje in veter je prinašal cvetni prah v dolino in do Obale. Cvetele so koprive, iz družine koprivovk v toplejših predelih na zahodu države tudi alergogena razrasla krišina. 7. julij so zaznamovale pogoste nevihte, naslednji dan je bil na Obali sončen, drugod je bilo precej oblačno s krajevnimi padavinami, zvečer so se padavine razširile tudi nad Primorsko. 9. julij je bil oblačen, krajevne padavine so bile bolj pogoste na jugozahodu države. Padavine so prinesle znižanje obremenitve s cvetnim prahom, ki je trajalo dva dneva, razen v Lendavi kjer je začel ponovni porast obremenitve že po enem dnevu zatišja. Kostanjevega cvetnega prahu je bilo na vseh merilnih mestih v zraku malo, vendar smo njegovo prisotnost beležili do konca meseca. 10. julija se je zjasnilo, pihal je severovzhodnik, obremenitve so se nekoliko povišale. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Brežiški kotlini, Izoli, Ljubljani, Lendavi in Mariboru, julij 2019 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Brežiška kotlina, Izola, Ljubljana, Lendava and Maribor in %, July 2019 p r a vi kostanj Brežiška k. Izola L e n d a va Ljubljana Maribor 3,2 11,6 1,4 14,0 14,3 cipres./ t i s o vk e 0,5 1,0 0,6 0,5 0,5 trpotec t r a ve 5,6 8,5 4,8 10,2 8,1 7,2 15,1 6,8 12,7 11,9 koprivo vk e 77,3 44,7 82,5 50,6 59,5 ambrozija 0,1 0,0 0,4 0,0 0,2 pelin bor 0,2 0,5 0,1 0,5 0,2 0,9 8,2 1,0 5,0 2,1 11. julija se je popoldne pooblačilo, naslednji dan in 13. julija je bilo delno jasno s popoldanskimi krajevnimi padavinami. 14. julija je bilo večinoma sončno, obremenitev s cvetnim prahom je v prihodnjih dneh naraščala predvsem zaradi cvetnega prahu kopriv. 15. julija je pihal severovzhodni veter, bilo je deloma sončno. 16. in 17. julija je bilo sončno. V noči na 18. julij so bile krajevne padavine, čez dan je bilo spremenljivo oblačno, še so bile krajevne padavine, le v Primorju je bilo suho, padavine so omejevale količino cvetnega prahu v zraku. Naslednji dan je bilo sončno. 20. in 21. julija je bilo sončno in vroče, drugi dan so bile na vzhodu Slovenije popoldne krajevne padavine in ponovno iz zraka za kratek čas sprale cvetni prah. Slika 2. Cvet pravega kostanja (foto: Andreja Kofol Seliger) in cvetni prah pravega kostanja pod mikroskopom (foto: Anja Simčič) Figure 2. Sweet Chestnut (Castanea sativa) flowers (Photo: Andreja Kofol Seliger) and pollen grains (Photo: Anja Simčič) 83 Agencija Republike Slovenije za okolje 100 Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor 80 Število zrn/m³ Pravi kostanj 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja, julij 2019 Figure 3. Average daily concentration of Sweet Chestnut (Castanea sativa) pollen, July 2019 70 Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor 60 Trave Število zrn/m³ 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, julij 2019 Figure 4. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, July 2019 50 Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor 40 Število zrn/m³ Trpotec 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, julij 2019 Figure 5. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, July 2019 84 Agencija Republike Slovenije za okolje 50 Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor 40 Število zrn/m³ Bor 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, julij 2019 Figure 6. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, July 2019 Slika 7. Cvetoče koprive (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 7. Flowering Nettle family (Urticaceae) (Photo: Andreja Kofol Seliger) 1000 900 Brežiška k. 800 Število zrn/m³ 700 Izola Lendava Ljubljana Maribor Koprivovke 600 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, julij 2019 Figure 8. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, July 2019 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Od 22. do 25. julija je bilo sončno in vroče, na vseh merilnih postajah smo zabeležili najvišje julijske dnevne obremenitve s cvetnim prahom, predvsem na račun velike količine cvetnega prahu kopriv. Izjema je bila merilna postaja v Izoli, kjer so bile zabeležene najvišje obremenitve 4. julija. V tem obdobju so se začela pojavljati posamezna zrna pelina in abrozije, vendar pa obremenitve do konca julija niso narasle. 26 pa je že bilo tudi nekaj več oblakov. Sledil je dan z jugozahodnim vetrom, bilo je nekaj sonca in nekaj oblakov, nastale so tudi krajevne nevihte. 28. julija je bilo oblačno s pogostimi padavinami in nevihtami, ki so močno zmanjšale količino cvetnega prahu v zraku. 29. julija je bilo na Primorskem deloma, drugod pretežno oblačno, občasno so bile v vzhodni polovici Slovenije še manjše krajevne padavine. Predzadnji dan meseca je bilo sončno. Julij se je iztekel z deloma jasnim vremenom, v celinskem delu so bile popoldne krajevne padavine. Julij se je zaključil z zmerno obremenitvijo zraka s cvetnim prahom kopriv, trav in trpotca, prva zrna ambrozije in pelina so najavljala pričetek sezone v avgustu. 20 Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 15 Ambrozija 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije, julij 2019 Figure 9. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, July 2019 Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v septembru 2019 Z začetkom septembra se bo v nižinah celinskega dela države zaključila sezona alergenega cvetnega prahu z izjemo ambrozije. Obremenitve, ki lahko izzovejo simptome senenega nahoda, pričakujemo v prvih dveh tretjinah meseca, na severovzhodu v panonskem svetu do oktobra, kjer posamezna zrna ambrozije vztrajajo v zraku do prvih slan. V zraku bo še manjša količina cvetnega prahu koprivovk, posamezna zrna trav, metlikovk in pelina, ki pa alergikom ne bodo več povzročale zdravstvenih težav. Cvetel bo bršljan, v zraku bodo le manjše količine cvetnega prahu, zrna niso alergena. V Primorju se bo poleg ambrozije sezona trav, pelina, metlikovk in koprivovk podaljšala v september, obremenitve zraka bodo nizke. SUMMARY In this article the pollen measurement has been reported for measuring sites in the Štajerska Region (Maribor), in Prekmurje in Lendava, the central part of the country (Ljubljana), and the Coast (Izola). Complementary measurements in Krška kotlina started in July. In July the following airborne pollen types were detected: Sweet Chestnut, Pine, Grass family, Plantain, Ragweed, Mugwort, Cypress/Yew family, and Nettle family. An outlook for September is included. 86 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Nevihtnim večerom so po nižinah sledila jutra z nizko oblačnostjo, Šmarna gora v nizki oblačnosti, 3. julij 2019