'k' ■ &. /d fj) cSlbn. 1ЛСЛУХЈ • C&ks. Xß 1 *€сшЖ&% •v drSar! SB® psTSaUrana. fferr^Čnin« Bshi: C*)o leto K 120*—, pol let« Ш. ffr—, četrt leta K 30'—. hren Jugoslavije: Cele leto K ISO'—. Inserat! ali oznanila se za- жвкпајо po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju ferneren popust Upravništvo sprejema naročnino, faaerate in reklamacije. — — Telefon št 220. STRAŽA Neodvisen političen list za slovensko Hudstvo 47, Msipllbop, «Ssae S©. st lupil a, 1821. Posamexna Itevllka stana 1 .Straža* izhaja v pondeljek, sredo la Uredništvo in upravništvo Je v Maribora, cesta št. 3. — Z uredništvom se more vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne, Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprle reklamacije so poštnine proste.-------- Telefon št 22®. Letnik XIII. Avtonomija — sredstvo za sporazumi v SHS kraljevini. Govor ministre na rszpclcfeniu dr. Korošca v seji [Constituante dne 15. aprila^ 1921. ' • (Konec.) Prazen strah pred centrifugalnimi tendencami. Poslanec dr. Korošec: Gospodje, nikar se toliko ne ešofirajte! Jaz yovOiim popolnoma odkritosrčno. Mi ,vsi vemo, da so ugledni člani vladnih strank — omenjam tu samo gospoda dr- Vojo Marinkoviča —• rekli, da se ne boje razdelitve države v historijske pokraiine same na sebi, ampak da je glavna stvar, katere se vlada po iz -javi g. Marinkoviča boji, ta, da bi pokoro avtonomije nastale in se ojačile .centrifugalne tendence. Ker govorim v imenu Jugoslovanskega kluba, moram iu izjaviti, da v našem klubu ni ne 1 1/rvala.in ne 1 Slovenca, ki bi bodisi sedaj ali pa kdaj v bodočnosti podpi -ral centrifugalne tendence, morem reči še več, da mi namreč vse centrifugalne tendence obsojamo. (Odobravanje pri Jugoslov. klubu.) Dj a j t e n a m avtonomijo! Mi damo vsako garancijo, da se ne bo zlorabljala! iToda rekli boste: Kje imamo garancije, da se centrifugalne tendence ne bodo razvile ? Gospodje, prvo ga -raneijo imate v naši besedi, Tako, ka-Icor mislim jaz in klub, kateremu pripadam, tako misli gotovo 99% Hrvatov in Slovencev. Ze naša beseda je .Vam lahko velika garancija. Ce Vam na to še ne zadošča, imate na razpo -fago dovolj sredstev, ki jih lahko pospravite v ustavo, ako hočete centri -fugalne tendence onemogočiti. Glavna stvar je to, da boste s tem vse Hrvate in vse Slovence zadovoljili, če jim daste avtonomijo njihovih pokrajin. Nam ■ni treba ničesar drugega; ako hočete, ■*Vam damo pismeno garancijo, samo Ma se ustvari ustava, ki bi omogočila vsem trem plemenom živeti tako, kakor sama žele in zahtevajo. Nam je le samo do fega, da zadovoljimo narod; vse drugo je stranska stvar. Zato smo pripravljeni storiti vse, da prepreči -■čimo pri Vas vsak strah pred centrifugalnimi tendencami. Avtonomija — najuspešnejše sredstvo zoper srbo-< f o b s t v o. V; veste, da je v naši državi vse polno s^bofobstva» 0 tej stvari moramo odkrito govoriti. Srbofobstvo je kapital, n se ga mora vsak pošten politik bati. To je novec, ki ima morebiti lahko dober kurz v kaki pokrajinski Strank:, e, ki nima nikakega državnega kurza Ce bi g. Radič ne imel tega ncvea v svojem žepu, bi bil danes mnogo srečnejši, Toda g. Radič ima v svojem žepu ta novec: srbofobstvo, pa zalo ne more plačati vožnje v Belgrad. Srbofobstvo je sedaj ogromno i pri Hrvatih i pri Slovencih, (Glasovi iz centra: „Mi ne!“) Jaz mislim tako, Vi na di.ugače. Kolikor sem jaz mogel razmere opazovati, moram reči, da je mnogo srbofobstva. Hvala Bogu, ako bi temu ne bilo tako. Jaz rečem samo to: orozdvomno je, da so povzročile srbofobstvo naše in srbske in hrvats-ke napake, politične, carinske in vojaške razmere v naši državi. Krivi smo vsi, vse pa gre na račun Srbov. Toda največje srbofobstvo izvira po mojem mnenju iz strahu pred nadvlado srbskega' elementa, To bojazen pa morete Vi uničiti samo na ta način , ako določite v ustavi avtonomne po krajine. Ce daste Slovencem in Hrvatom pokrajinske avtonomije, ne bo med nami nikakega razdora. (Ugovori.) A rekel sem Vam že: Ce mislite, da bi se v tem slučaju pojavile avstro-ogr -ska tradicije in centrifugalne tenden - ce, lahko določite v ustavi vse garancije, da se to prepreči. Jaz Vas zagotavljam. da teh centrifugalnih tendenc ne bo. Ce se ne bojite avtonomij iz drugega razloga, potem se bomo lahko sporazumeli o garancijah proti cen trifugalnim tendencam. Svobodno občevanje škofov z Rimom. Dalje bi imel govoriti o § 12, kjer so odredbe, ki vznemirjajo kat. cerkev Najprej se v tem členu indieira, da bo omejeno svobodno občevanje naših škojjov m naše cerkve s Sv. očetom, (Ploskanje pri demokratih in samo -stojnih kmetih.) Gospodje, Vi ploska te. Toda opozarjam Vas na to-ie: jaz lahko danes kot zasebnik ali pa :o slučajno samostojneži radi nasdstev, id so jih samostojni uganjali pri vo -Ti.tvi delegatov» imeli samostojni in U-* beralci večino in so izvolili Pirca za predsednika. Popoldne ob 3. uri bi se naj vršil v Unionu zbor naših zaupnikov-dele-ga to v. Drofenig, Mermolja m Urok so pripeljali svoje samostojne divjake, krčmarje, verižnike in take ljudi, ki so prišli pijani v dvorano in tuliti in uganjali svoje orgije. Našim se je пјШ nastop studil in so šli zborovat v vrtno dvorano. Naši štajerski, koroški in prekmurski delegati so se tudi tukaj vedli kot disciplinirana četa. Uvala vam vrli, zavedni možje! V Ljubljani ste vsaj videli na lastne oči divjaštvo samostojnežev, Štajerska deželna vlada m premet na progi Spille—Radgona. Avstrija v svoji veliki trdovratnosti noče dovoliti naši državi prevoz -j nega prometa med Spiijem in Radgo-j no. Naši poslanci, med njimi zlasti j dr, H o h n j e c, so našo vlado že večkrat opozarjali na težke, in hude posledice, ki jih ima za naše obmejno prebivalstvo avstrijska ošabnost in pohlepnost, ki je prekinila zvezo Maribor—Radgona—Ljutomer, odkar smo mi bili prisiljeni zapustiti Radgono.. V zadnji svoji interpelaciji na želez-* ‘niškega ministra je poslanec dr. Ho -hnjec zahteval, naj se naša vlada e -nergično zavzema za to stvar, ter nat 7, represalijami nastopi zoper Avstr: -jo Železniški minister je, v svojem oa govoru poslancu dr. Hohnjecu oblin bil represalije proti Avstriji, kateri bo zaprl prevoz po našem ozemlju do Adrije (do Trsta), Ta odgovor je hudo udaril v nos onega činitelja, ki se najbolj ustavlja otvoritvi prometa med Spiijem in Radgono, in, to je štajer s ska deželna vlada» Ta vlada je posla, la osrednji vladi na Dunaju noto, v kateri z znano drznostjo štajerskega nemškega Mihelna zahteva, naj osrednja vlada proti neopravičenim zah -tevam Jugoslavije najenergičneje protestira. 'Jugoslovanske zahteve so utemeljene v šentžermenski mirovni pogodbi, štajerska deželna vlada pa jih imenuje neutemeljene, brez pra-ne podlage. Tako gazijo Avstrijci mirovno pogodbo, ko gre za pravice naše države., Le v tem slučaju, tako iz ja ■■ vij a nemška gospoda v Gr adcu, se jugoslovanske zahteve opravičene, če se Avstriji dajo velike kompenzacije, in sicer svobodni prevoz iz Sonja preko Maribora na Koroško in iz La-bodstee doline čez Spodili (-Dravograd po eni strani, po drugi pa iz Celoma preko Maribora v SpiLje, Kakor se vidi., se nemški gospodje držijo Goethejevega navodila: „jNur Lumpen sind bescheiden“. Njihove zahteve so vse drugo, samo skromne niso. Pozivamo našo vlado, naj odločno vztraja pri naši zahtevi proti avstrijski drznosti in pohlepnosti. Promet med Spidern m Radgono se mora otvoriti čim*preje, m če se Avstrija ne bo udala zlepa, bo pa treba zoper njo nastop'ti še z drugimi represalijami. Dovolj je bilo posredovalnih besed, nastopiti mora sedaj odločno dejanje. Politični pegici KRALJEVINA SHS. N a zadnjih' sejah pred odreditvijo konštituante je govoril samo- •■•lojni mrmrač Mr molj a, ki se je zaga-inpJ v „vse, kar je klerikalno in je ob koncu svoje govorniške rezanice omenil, da je naša „Straža“ državo ubijajoče glasilo» Pri včerajšnji seji kon-sütuante je govoril demokrat Božovič, ki se je obregal ob dosedanje govor -nike iz vrst opozicije. Zahteval je e-vinstvenost države in navduševal celo zbornico za glasovanje v podporo iadnega ustavnega načrta. Zemljo -rednik Popadič je zahteval izpremem-IfO ustave v kmetsko korist Kot zadnji je še govoril Janez Brodar iz Ju-goslov. kluba, ki je podprl z dokazi,, da bo izvedba vladnega ustavnega navrta nemogoča in ljudstvu škodljiva. Prihodnja seja konstituante bo dne 9. maja. Izid občinskih volitev л avtonomnih mesiih Slovenije je zelo potrl politično bratska ministra dr. Kukovca in Puclja. Tudi beograjski demokrati že uvidevajo, da je Slove -uija z malenkostnimi izjemami odločno na strani opozicije, ki zahteva avto -nomijo. TrgovinsKa pogajanja, id so se vršila med zastopniki naše države in Italije v Beogradu, so prekinjena in je vodja italijanske delegacije odpotoval iz Beograda. Pogajanja so odgodena za nedoločen čas. NEMČIJA, ...N emci so stavili enlenti nove predloge, potom katerih bi se naj olajšalo denarno breme, diktirano Nemcem v izplačilo do 1. maja. Nemci pa so ponudili zaveznikom za 1. maj veliko premalo, radi tega bodo entent-lerji zavrgli nemške protipredlo e ш zasedli Ppruhrje, ker glede zasedbe bodo podpirali Francoze in Belgijce iudi Angleži. GRŠKA. V Smirno, odkoder vodi vojaš-«e operacije proti Turkom sam grški kralj, bodo sedaj odpotovali tudi grški Ministrski predsednik, vojni minister, ter načelnik generalnega štaba s svojim namestnikom, Celotna grška vlada se bo menda sčasom preselila iz Ev -scope v Azijo, kamor spada. Razveseljivo bi bilo, ko bi Turki zajeli vso to grško vladno gospodo. Politična poročila. p Mariborske volitve. Ce primer-jamo sedanje volitve v Mariboru z zadnjimi državnozborskimi, vidimo, da so nazadovali, a to za celih 3% ali za 77 glasov komunisti. Nazadovanje komunizma je splošen pojav, ki nas ni presenetil. Nekoliko čudno je, da pri tem niso skoraj nič pridobili sj -ci j a! isti, M so napredovali samo za 43 glasov ali za 0.(3%. Ravno toliko glasov, kot so izgubili komunisti, je pridobila SLS. Seveda je to samo slu čajno, kajti SLS je potegnila svoje rezerve iz drugega rezervarja. Najbolje so napredovali N S S, namreč za 89 ali za 2.5%. Najslabeje pa demokrati, namreč za 15 ali za 0.7%, To je tem bolj presenetljivo, ker so vse kalkulacije govorile za to, da naraste njihovo število vsaj za par sto. Sedaj so bili doma in so volili, tudi volilni komisarji, kateri so bili zadnjič odsotni pri volitvah po deželi, a teh je bilo nad 100 in vsi JDS. Odpadli sta Skrinjici samostojne in prekmurske stranke, ki so preje vlovile skupaj 72 krogljic, a bi morale priti sedaj v prid JDS. JDS torej ni napredovala, ampak občutno nazadovala. Potemtakem v Mariboru ne bo imela prihod . i dosti. Pnevne vesti. d Poslanec dr. Korošec bo zboroval 1. maja v Slivnici pri Mariboru po rani službi božji, na Vnebohod 5. maja pa ob 3, uri popoldne v Narodnem domu v Celju, Dolžnost naših somišljenikov je neumorna agitacija med ljudstvom, da bosta ta. dva Koroščeva shoda manifestacija ljudstva za avtonomijo Slovenije, d Demokratski abderiti. Po kon-končanih volitvah v konštituanto je ostala SLS kljub ljutemu boju proti štirim strankarskim nasprotnikom aai močnejša v Sloveniji. A kljub ravnokar omenjenemu dejstvu je pisarilo И beralno časopisje o porazu klerikalizma, ki je po teh volitvah poteptan v prah ia blato, iz katerega se ne d vi- I gne nikdar. Za to abderitsko pisavo ie minulo komaj nekaj mescev, imeli smo ravnokar občinske volitve v slovenskih avtonomnih mestih. Prvič ie vdrla SLS pri teh volitvah v došolaj izključno demokratske trdnjave in si priborila v teh enako moč kot JDS ah vsaj odloči ji vo mesto. Po pisavi liberalnega časopisja to seve ni m kak uspeh, ker JDS še ostane tudi zaua. prej v avtonomnih mestih najmočnejša, dasi ne bo dobila: razven v Celja nikjer županskega stolca, ampak ho potisnjena v zapeček tudi v svojih me stnih političnih domenah. Tega dej -stva je vesela JDS; SLS prvaki pa so žalostni, ker niso dosegli pri zadnjih občinskih volitvah toliko, kolikor so mislih. Tako „Narod“ in „Jutro“, pameten človek, ki čita tako liberalno klobasarijo, se resno vpraša:, Ali sem še v Slovenijii ali kj'e v Abderi? V sled političnih zaušnic so postali naši liberalci pravcati Abderiti v besedi in pisavi, ker po dejanjih so bili že davno. d „Ni potreba krogljic ..." Povodom razmišljenja o volilnih izidih po slovenskih mestih je prišlo „Jutro“ na čisto posebno, zelo čudno tolažbo. Piše namreč, da kar ji nedostaje krogljic — „je v polni meri nadvknadeno z njeno intelektualno, gospodarsko in prosvetno silo.“ — Toda v parlamentarnem življenju ne poznamo nobene naknade za pomanjkanje glasov pri volitvah. Sicer bi marsikakšna stranka prišla in r.ekla, da hoče pomanj -kanje volilcev nadomestiti s kakšno drugo silo. d „Utrjena in zrela stranka“. Demokratska stranka je, — tako piše „Tabor“ — „utrjena in zrela stranka“ in vsled tega jo lahko vesela vo -lilnega izida dudi če je tepena. Utrjen in zrel človek je vedno vesel in zadovoljen, tudi če je lačen in tepen. Samt ne vemo, v čem obstoji pravzaprav njena utrjen ost in zrelost! S to utr-jenostjo in zrelostjo pojde tako dalje, da bo obstojala' slednjič samo Še iz malega Števila advokatov, starih pen-zijonistov, nekaj drugih uradnikov in trgovcev, A ti bodo še vedno veseli in zadovoljni. d Pozno spoznanje. Demokratski listi pravijo, da so se demokrafje iz volitev nekaj naučili. Volilni izid je pokazal, da stopa socijalno vprašanje v ospredje. —■ Res pozno spoznanje! — Treba je bilo štirih hudih volilnih u-darcev v štirih njihovih glavnih trd -njavah, morali so biti tepeni od štirih strani od štirih soeijalnih strank, pre-no se jim je pričelo jasniti, kar je ta-»o jasno pred celim svetom, da stoji socijalno vprašanje v ospredju. d „Narod“ v člankih in noticah. Zurnalisticm starosta „Narod“ je začel šepetati tudi glede pameti in logi-1-e, menda bo dal tudi ta list slovo po litiki kot njegov lastnik ata Tavčar . „Narod“ piše pametno v člančiču na prvi strani, da so klerikalci v, Mari -boru od zadnjih volitev v konštituanto napredovali za 83 glasov, demokrati pa nazadovali za 9, kliub dejstvu, da ja volilo tokrat v Mariboru nad 100 JDS volilnih komisarjev, ki so bili pri konštituantmh volitvah raz -ti eseni po deželi.Med dnevnimi noti -eami pa konstituira „Narod“: Poraz klerikalcev v Mariboru je vodstvoSLS v Ljubljani hudo spekel. Tolažijo se s tem, da so dosegli število demokratov (katerega še niso doslej v umri -borsfcem mestu. Op» ur,}. Ocividno je pozabil „Narodov“ urednik, da je spustil v notici v svet budalost, medtem ko je v člančiču na prvi strani zapisal istino o SLS mariborskem napredovanju. Ata „Narod“ se pač starajo in kdo bi iim zameril, da se jim pri pogledu na JDS celo mestne razvaline premetava pamet na zmedeno plat. Penzijon je potreben za Tavčerja in njegov „Narod“» d „Poraz klerikalcev v Mariboru.“ Pod tem naslovom je prineslo de mokratsko „Jutro“ na prvi strani debelo tiskani članek o mariborskih volitvah’. Vsakdo bi pričakoval, da bode potem pojasnilo in doprineslo dokaze za ta poraz, toda nič. Navaja samo le suhe številke volilnega izida. Pač! Na drugi strani piše zopet nekaj o volit -vab v Mariboru in prinaša: „Napredovali sta samo klerikalna in narodno socijalna stranka.“ Naslov ima torej o porazu, potem pa poroča o zmagi. d Žepi samostojnih poslancev so že clo polovice napolnjeni, potom :z - voznic, ker je beograjska vlada zopet dovolila neomejen izvoz koruze, ki igra med samostojno politiko veliko vlogo, ce tudi je plesnjiva. Ko bodo žepi samostojnih izvozuičariev zvrho-ma polni, bomo začeli izvažati tudi pšenico, saj že dežuje štirinajst dni in je slovenska deževnica že namočila tudi Banat in Bačko. d Urek javno obsojen kot lažnji -vec. Izjava. Sporočilo se nam je, da poslanec I. Urek, sedanji podpredsednik ustavotvorne skupščine, piše v „Kmetijskem listu“, da noben klerikalni poslanec se ne upa intervenirati niti v ministrstvih niti pri drugih oblastih, „ker se jim povsod posmehujejo, kjer. se le prikažejo. Ce bi morali v kakšni zadevi posredovati, napišejo spodaj na prošnjo kratko pripombo: „Se priporoča“, pritisnejo pečat svo -jega kluba, podpišejo in pošljejo na dotično mesto, kjer bi morali posredovati.“ Ker predpostavljamo in domnevamo, da g. Urek z nazivom „klerikalizma“ zaznamuje tisto stranko, kateri pripadamo mi, imenuioč se s ponosom njene pristaše in kateri je nedavno še pripadal tudi on sam, izjavljamo, da g. Urek grdo laže in nesramno natolcuje. Vsak izmed nas posreduje v vsaki njemu doposlani zadevi, ki jo smatra za pravično, pošteno in narodu v korist, in noben še ni nikjer zadel na zasmeh. Na doposlane prošnje in reči, v katerih bi nai posredovali, ne pritisnemo pečata svojega kluba, ker naš klub sploh nima pečata, pač pa je g. Urek na svojo objavo o nas pritisnil pečat lažnjivosti. Pomilujemo sedanjo vladno večino, da si je moža takšnih lastnosti izbrala za podpredsednika ustavotvorne skupščine. — V Bsl-gradu, dne 25. aprila 1921» — Za Јц-goslov. klub: K» Škulj, tč. tajnik. d Izletniški vlaki. Na progi Maribor glavni kolodvor — Dravograd— Meža vozita od 1. maja naprej do pre klica vsako nedeljo in vsak praznik .zletniška vlaka št. 417 in 416. Odhod iz Maribora glavni kolodvor ob 13,20, prihod v Dravognad-Mežo ob 15.07. — Odhod iz Dravograda-Meže ob 20.06, prihod v Maribor glavni kolodvor ob 21,45. d Župnijski izpit sta napravila: č. g. Miloš Turk, kaplan v Šmarju p. Jelšah in g. Konrad Jarh, kaplan v Zavrču. d V boju zoper nas — združeni vsi. Iz Velike Nedelje se nam poroča: V boju zoper našo „Slovensko ljudsko stranko“, oziroma „Slovensko kmetsko zvezo“, so se pri nas združili v eno vrsto samostojneži, demokrati in soci-jalisti kot „Napredna stranka pri Vel, Nedelji.“ Duševni vodja te pisane družbe je znani Heržič Hans, po domače Šuštar, bivši oproda ptujskega Orni-ga in Delpinov pokorni sluga. Herži-cev adjutant je nadebudni Megla. Srečno so se torej združili zoper nas versko in narodno zavedne Slovence naj-strupenejši ‘verski in narodni sovražniki iz Velike Nedelje. Vse poštene Slovence domačine pa pozivljemo: Na dan volitve glasujte neustrašeno za našo kandidatno listo! d Iter so bili preslepljeni. V občinah Ribnica na Pohorju in Janžev vrh so tudi socijalni demokratje vlo -žili lastno kandidatno listo. Čudimo se pa, da se na teh kandidatnih listah nahajajo tudi imena kmetov, seveda na zadnjih mestih, le da ne bi bili izvoljeni. Vprašani za vzrok, zakaj so se podpisali na nasprotnih kandidatnih! listah, so izjavili: „Bili smo pač preslepljeni!“ Vi pa, zavedni krščanski slovenski volilci, storite na dan volitve svojo dolžnost in volitve vsi do zad njega naše vrle, krščanske, slovenske može! d Na naslov poštnega ravnatelj -stva. Iz Slov. Bistrice pišejo: Menda nikjer v Jugoslaviji ne najdeš poštnega urada., ki bi bil nastanjen v tako temnih in zaduhlih prostorih, kakor ravno v Slov. Bistrici. Prostori so bolj podobni kaki kleti, nego uradnemu lokalu. Uboge stranke in ubogo uradni-štvo! Od poštnega ravnateljstva je bil že opetovano odposlan kak komisar , da revidira poštni urad in tukajšnji poštar ni opustil nobene prilike, da bi ne bil opozoril poStnega ravnateljstvo v Ljubljani na ta nedostatek, toda Še vselej je naletel na gluha ušesa. Ne bilo bi težko dobiti za poštni urad kakega primernega prostora, trebalo bi samo nekoliko dobre volje. Upravičeno zahtevamo, da poštno ravnateljstvo v najkrajšem času tozadevno nekaj u-t krene, kajti nevoljo ljudstva je nara* sla do vrhunca. d Vzgleden šolnik. Prelepa občina Sv. Peter v Savinjski dolini ima zelo dvomljivo čast, da poučuje tamkajšnjo šolsko mladino šolnik, ki čuje na ime Robert Senica. Ta možakar je najintimnejši prijatelj proslulega bivšega župana in nemškega deželnega posl. Lenkota, velikega Nemca pred Bogom m ljudmi. Ta Lenko se je pri zadnjem ljudskem štetju dal vpisati za Nemca in glej, naš dični Robert Senica ga je na vse mogoče načine skušal spraviti v volilni imenik. Troperesna deteljica Senica-Lenko-Sribar, kaj ne, dična družba! V eni točki so vsi trije eno -ga mišljenja, v sovraštvu proti cerkvi in duhovščini-. Celjskega okrajnega gla varja pa vprašamo: Kaj je z disciplinarno preiskavo proti vzornemu šol -niku Senici, ki bi se bila morala že davno vršiti? d Ujeta tatica. Od Sv. Primoža na Pohorju nam pišejo:* Tukajšnjega posestnika in lovca po domače Ladi-nika je počastila lisica s svojim obiskom. Ker se pa ni napovedala, je ni nihče pričakoval, zlasti ker je bilo po noči. Zato je kar sama zlezla pri odprto puščenem oknu v kokošje stanovanje in naredila tu strahoviti morto. Dva lepa kokota* 18 KakoffiajaE Ш1hat raci je obležalo na bojnem polju. Ka pa je predrzna roparica hotela domov, si je sama zaprla okence, ki se je za* pinalo od znotraj in ni mogla več ven* Zdaj priklenjena, na verigo dela pokoro za svoje hudobije. d Letošnja glavna skupščina „Ц-druženja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov se vrši dne 21, do 22, maja t. 1. v Ljubljani. Spored se bo objavil v „Tehničkem listu“ m v clnev _ nikih. Sekcija Ljubljana UJIA prosi svoje izvenljubljanske člane, naj so ji prijavijo isti, ki se žele skupščino u-deležiti, da jim preskrbi stanovanje, do 8. maja i L. Stanovanje bo na razpolago le 20.,21. in 22. maja. d V Itogaški Slatini traja sezija od 1. maja do konca meseca sep tem -t ra. Od 1. maja do 15. junija predse-zija s primernimi popusti. Istotako po-fcezija od T. septembra dalje s: primer: rimi popusti. Več v inseratu na zad* nii strani. Iz Celja. Celje. SLS je v Celju pri občin-skih volitvah napredovala za 100%. To je gotovo razveseljivo dejstvo. Na* sprotniki so nam vedno podtikali, da nam nikakor ne gredo trije zastopniki v: gerentskem sosvetu. Občinske volitve so pokazale, da nam gredo štiri cdborniška mesta. SLS v Celju naj živi! — NSS je dobila po milosti liberalcev namesto pet odbornikov šest. Zakon z demokrati je le koristil. JS-DS je v Celju nazadovala za, 71 glasov. Ce pomislimo, da so spravili na solišče vse do zadnjega moža, je ta znatno nazadovanje. d Popoln poraz centralistov v Celju. Izid občinskih volitev v Celju je pokazal, tla so dobi|li liberalci iz -med 32 odbornikov samo 12. Ce so ju gosIovanšM demokrati s tem „uspe -iiom“ zadovoljni, sioboclno jim. A li -boralne trdnjave v Celju ul, ni ved* d JDS v Celju nas hoče prepričati, da je od zadnjih volitev v kon -Štituanto napredovala za celih 19 gla sov. Pa ni res! Ce pomislimo, da je hilo pri zadnjih volitvah v konšUtu -anto vsepolno celjskih centralistov za volilne komisarje po deželi., potem je jasno, da JDS v Celju prav nič ni napredovala, ampak nazadovala. d „Nova doba“ j’e v svoji onemoglosti in iz strahu pred izidom občinskih volitev izlivala in metala iz sebe vso svojo gnojnico. Tako popolnoma neutemeljeno napada in vlači y jav nost g. dr. Krančiča. Ni moj namen braniti g. dr, Krančiča, ker se on lahko sam, ampak pribijemo, da sa g, dr. Kr an čič sploh ne udeležuje nobenih javnih shodov, Še manj pa, d» bi on nastopal kot govornik. Ce pa je g. dr. Krančič praktičen katoličan , mislim, da to „Novi dobi“ pač ni v napotje oz, v škodo,— Celjski klerikalec. d Poročevalcu „Nove dobe“ svetujemo, naj si svoje od jeze in onemoglosti solzn'e oči prej obriše in izmije,. nego gre na glavarstvo gledat, koli -ko in kake so vložene kandidatne it«’: iie. Saj ni čuda da poroča tako na pačno, ker ima gotovo take očiv kakor če .bi. ribal Imen. Sicer pa ni našo časopisje na Štajerskem nikoli poro ča^Lo, da imamo večino občin brez vo-jitey; v rokah. Pač pa je časopisje !>o-rpčalp, da so 204 občine v rokab $LS brez boja. Da pa dopisnik „Nove do -be“,ae bo v skrbeli, mu povemo, da so celjski klerikalci bili pri glavarstvu in so se o vloženih kandidatnih listali, tudi informirali. — Celjan. d Dijaška Marijina kongregacija v Celju je priredila 10. aprila akademijo, ki je zelo dobro uspela. Iz ra janje kongregaci.jskega moškega zbora pod vodstvom g. Mihelčiča bi bilo lah ko marsikateremu dobremu pevskemu zboru za vzgled. Voditelj kongregacije je pokazal v kratkem govoru pomen kongregacije z vzgojnega slab -šča s posebnim ozirom na sedanjo ne moralno, Bogu odtujeno družbo. Višje gimnazijci so dovršeno igrali času primerno žaloigro „Garcia Moreno“. Vsi igralci so se vživeli dobro v,svoje vloge talm, da je nudila igra obilo m Žitka. Popolnoma nove kuliso za (p igro so naslikali nižje-gimnazijci-koii-•greganisti. — Dne 24, aprila so ponovili kongreganisti akademijo v, Л ciniku z lepim vspehom. Celjskemu katoliškemu dijaštvu čestitamo k lepi pri-’ reditvi in mu kličemo: neustrašeno naprej po tej poti požrtvovalnega do -la, dokler ne uresničite lepih kongre-g ac i j škili ide aio v! d Kaj se v f^lju vsa vidi. Ce . greš po Kralj Petrovi cesti, vidiš v -izložbenem oknu sokolske ielovadbo srajce in trikoje, dalje opaziš nad temi sokolskimi predmeti neki napis, ki iq sicer pokrit, a se le spozna, da .je spodaj šo vedno čista nemščina. Častnik trgovine je tudi kar se samo razume Sokol,. Eli saj pravijo, gliiia vkup štriha. — Opazovalec. d Kmetij,süi gospodiib C:i tečaj v V'tiiju, ki sto je pričel dne 15. marca 4 1. se bo končal do 15. majnika 1921 3 tem dnem 15. majnika se prične drpgi kmetijski gospodinjsi,. točaj, * ki no trajal do 20, junija 1921, Pr i gospodinjski tečaj je obiskovalo 24 kmet skih deklet. Za drugi, kmetijski gospo dnijski tečaj se sprejme največ 21 de-* klet Prijave se sprejmejo na ocraj -nem. zastopu v Ptuju. Kmetje, la imate dorasle hčerke, pošljite jih v gospo đinjski tečaj, in napravite takoj prijavo. Potreba je, da se naša kmetska dekleta izurijo v vodstvu gospodinj -siva,. da se nauče vsega potrebnega ca kuhinjo, v šivanju, pranju itd. Ako bi ne bilo zadostno prijav, se tečaj ne vrši,, več ko 20 deklet pa se tudi ne sprejme. Pouk se vrši od osme ure zjutraj in traja do 5 ure popoldne, ta. ko da lahko dekleta iz bližnje okolice hodijo domov prenočevat. Vse na-iančneje pogoje poda voditeljica go -spodinjakega tečaja v Ptuju „(vodka vojašnica, prvo nadstropje), kamor se je obrniti .po navodila in kier se tudi lahko dobi vpogled o sedanjem delovanju. pt Mostnina na Borlu čez dravsid most se f 1. mani ikoni f. I. opusti. 0-krajn’ nastop v Ptuju je v seji dno 25. i. m. sklenil, da opusti mostnino, кег je to srednjeveška institucija, ki ovira le promet in vzouja • ljudsko ne-voijo, koristi pa ne donaša nobenih . S tem je ustreženo dolgoletni zahtevi prebivalstva. .Upamo, da enako stori tudi mesto Ptuj in odpravi mostnino čez Dravo v Ptuju. Zeli bodo hvaler-nost prebivalstva ptujskega okraja. pt Živinorejci ptujskega okraja nameravajo dne 17, majnika se odpeljati v Solčavo in Luče, da si ogledajo tamošnjo plemensko živino in jo tudi nakupijo. V ptujskem okraju smo po O rn igo vi zaslugi prišli tako daleč, da nimamo nobene dobre in koristne pasme več, radi tega tudi manjše dohodke iz živinoreje. Da se napaka prejšnjih let popravi in dobi ^ spet dobro plemensko živino, ki v naših krajih u-speva, to je marijedvorske ali muro -dolske pasme, se priredi poučno potovanje v navedene kraje pod vodstvom, živinorejskega inštruktorja g. Zupanca. Potovanje bo trajalo najbrž 3 dni, Zivhiore.ci. udeležite se tega potovanja polnoštevilno, ker bo služilo le v vašo korist. Prijaviti se je takoj na o-krajnem zastopu v Ptuju, kjer se dobe tudi natančnejši podatki.,; Iz Maribora. d Somišljeniki iz Maribora pri -Loclnji pondebek vsi na shod stranke ob 8, uri* zvečer v dvorano Strokovne zveze. Vsem vrlim volilc-em naše stran ke bo govoril poslanec dr. Korošec . Polnoštevilno kot 26, aprila na posameznih mariborskih voliščih naj se zberejo naši somišljeniki tucli za pon-doljek k zmagoslavnemu shodu nad demokrati. d Mariborsko demokratsko gnojišče se je razširilo, alkar predseduje stanovanjski komisih dejanski Ar -nävt, v penzijon pognani podpolkov nik demokrat Vidmar. Brž, ko je ta de mokratski brezsrčnež nastopil službo stanovanjskega predsednika, je po -gnal na cesto lamilijo 12 glav in se sam vgnezdil v obsežno stanovanje -s svojo golobico, s katero ga veže vse drugo kot zakonita zakonska vez. Ker g. Vidmar v Mariboru nima slučajno iste oblasti kot svoj čas v Crnigori, da bi razpolagal po demokratski volji z življenjem in smrtjo Mariborčanov , pa jih neusmiljeno meče iz stanovanj, m je na ja način pognal v smrt že 2 žrtvi. Saj smo poročali že v zadnji „Straži“, da se je radi Vidmarjeve nasilnosti obesil 75ietni delavec, a gosp. Šoštariču, ki je postal milijonar, na račun mariborskih davkoplačevalcev , je nakazal g, Vidmar Kokoschmeggo-vo stanovanje, katerega so tudi vrgli na cesto. Ne pride nam na misel, da bi se zavzemali za Kokosehinegga, ki se gotovo ne bo obesil, ker je na cesti, ampak značilno je za čast in p tenje demokratov Soštarič-Vidmar tako postopanje napram Kokoschineggu, otl katerega je kuptl najprej Šoštarič za več milijonov hišo pod pogojem, da lahko stanuje Kokoschinegg v njej .še dve leti, a danes ga jo kljub pogodbi vrgel na cesto s pomočjo .Vidmarja, Z obsežno demokratsko surovino Vidma-ijem se bomo v prihodnje še natančneje bavili iii postavili njegovo proš -lost pred javnostjo v tako luč, da se ne bo upal več na mariborske ulice, „ot so ne upa več v Crnogoro. Značilno pa je, da se Arnavti po srcu in dejanju kot Vidmar zbirajo ravno v demokratskem taboru. d Mariborski pogrebni zavod in JDS politika. Faktotum mariborske de mokratske politike, Voglar, se je na svojih agitacijskih obletih po Mariboru pridno posluževal konj in voza pogrebnega zavoda. Na vozu pogrebnega zaveda je danes po končanih občinskih volitvah za Maribor demokratska mariborska politika. Po folium h župana šo bodo v ta voz vpregli po -grobne konje in Maribor bo rešen demokratskega političnega kadavra. V pogrebni zavod porivati politiko je smrtno nevarno, o tem je danes uver-jen tudi fijaker mariborskega pogrebnega zayoda g. Voglar. d Državno žensko učiteljišče v Mariboru, Ze opetovano smo povdar-jali, da žensko učiteljišče mariborskih šolskih sester v Mariboru povsem zadostuje potrebam ter da je otvoritev še enega in sicer' državnega ženske -ga učiteljišča v Mariboru popolnoma nepotrebno. In prav smo imeli. Iz verodostojnega vira se je dognalo, da so v prihodnjem šolskem letu ne bo spre jemalo, gojenk za prvi razred, ker se je bati nadprodukcije ženskih učnih moči že v najkrajšem času. Ko je svoj čas nameraval poverjenik za uk in bogočastje dr, Verstovšek ustaviti sprejem gojenk v prvi letnik označe -nega zavoda, je nastal v liberalnem taboru silen krik in vik» češ, klerikalci,.njim na čelu dr» Verstovšek, so najhujši sovražnik šolstva. Sedaj pa vprašamo: Kdo je imel prav? d Slovenske šole v Mariboru. Naše mariborsko učiteljstvo je bilo svoj čas večinoma nameščeno začasno Sedaj so pa razpisana vsa učiteljska mesta. Veselili smo se že, da bodo vsaj na deških mestnih šolah povečini nastavljene moške učiteljske moči. Toda bati se je, da bo liberalni vladni režim vsled raznovrstnih mahiua -cij nastavil vse polno ženskih učiteljskih moči, ker Te predobro vemo, da •so naši liberalci dostopni za vsako korupcijo. Na naše deške mestne šole, kjer imamo v obilici vsled vojne posurovele deške šolske mladine, zahtevamo, da se namestijo moške učiteljske moči! d Nova kvalifikacija narodnosti. ..Tvornica kola i industrija drvene ro be“ v Mariboru je dala za maribor -sko ljudsko knjižnico 400 kron. — Vod stvo ljudske knjižnice ji radi tega v „Taboru.“ izpostavlja spričevala, daje „narodno zavedno podjetje“. Dobili smo torej novo podlago za kvalifika -cijo narodnosti. Kdor kaj da za ljudsko knjižnico, je naroden, kdor ne da, jo protinaroden ali celo proti — državen. Opozorili bi pa samo še na slivniški in logični nezmisel izraza: „tvornica je narodno podjetieV Zavednost je v razumu in zaveden zamere biti k večjemu lastnik tvornice ali pod jetja ne pa podjetje. ioj stric in moj župnik. iz francoščine prevedel Paulus. (Dalje.) Zato sem prav pogosto poiskala župnika in mu tožila svoje skrbi, svoj nemir» svoje цре in svojo nezadovoljnost nad predolgim čakanjem. Zvedela stom seve, da moj „pred -met“ žabbog nikakor ni upošteval nasveta», naj gre k Eskimom. Mirno se je sprehajal po Petrogradu in lepa slovanska dekleta so mi povzročala silne strahe. „Ali ste. prepričani, da se ne bo zaljubil y kako Rusinjo, gospod žup_ mik?.“ „tipajmo, ljuba Regina'.“ „Upajmo —, upajmo —! Odgovorite vendar jasneje, gospod župni к ! Kaj mislite? .Torej! Ni mogoče, da bi se zaljubil v. kako tujko? Recite ven -dar, da ni mogoče —, in da bo nekega dne ljubil mene!“ „To vam iz vsega srca želim, u -bogo, ljubo dete! Toda vi bi bolie sto Mtl, če bi se pripravili tudi za naj-hujši slučaj! “ „Sto umrla bom od nepotrpežljivo - stbnad vašo nesrečno udanostjo, gospod župnik!,“ „Ah, kako malo ste modri» Regi -na! “ „Moder je po mojem mnenju tisti, ki želi sebi srečo. Recite, da me bo ljubil, gospod župnik! Prosim vas, recite —! “ ' „Saj ne želim druga, ljubo dete!“ je odgovoril dobri gospod, ki bi bit z veseljem storil po zgledu Mucija Boe-vole in bi si bil dal sežgati desnico, ako bi kaj takega zahtevala moja sreča. Toda vkljub veselju, da imam zopet svojega župnika, vkljub ljubeznivosti stričevi in vseh, ki so bili krog mene, sem postajala od dne do cine bolj otožna. Samotna sem pohajala po grajskih drevoredih. Dolge ure sem presedata pri mostiču in mislila na najin zadnji sestanek ter sanjala, kaj bi slonja, če bi ga videla priti veselega, pri j azn eg a in s tistim izrazom v očeh, ki mi je tako zelo dopadel v Boi-ssonu in ki od tistihdob zame ni Več sijal v njih, Moja ljubezen do samote je bila ocl dne do dne večja in z njo je rastja moja otožnost. Nazadnje sem čisto izgubila svojo zgovornost in če bi gospod de Pavol ne bil že zdavnaj ver -jei, da j’e resna moja ljubezen, moje molčečnost bi ,ga bila prepričala. ■Tako je minilo šesti mescev. Nekegtwlne, na obletnico mojegg prihoda v Pavol» sem sedela na vrt« župnišča. Pred par urami je nevihta sčistila ozračje in porosila župnikove rože. Župnik je za zabavo stikal za polži, jaz pa sem sanjala prijetno mi. sli, naslanjala glavo ob zid, ob katerem je stala klop, in se vdajala vese Um upom. Dežne kapljice so padale od lista do lista raz drevje ter edini motile moje sanjarenje in močni du!i mokre zemlje me je spominjal na naj lepše ure v mojem življenju. Od časa do časa je rekel župnik: „Čudno! Koliko je tehle polžev! Ali mi verjamete, Regina, da sem iili našel že nad petsto!“ Zaspano sem dvignila glavo ir smehljaje gledala dobrega gospoda ki je s podvojeno vnemo nadaljeval svoj lov. Potem, pa sem se spet zato pila v svoje sanjarije in nazadnje me jo objel rahel spanec. Zbudilo me je. škripanje vrtati: vrat in glas poln življenja in veselo st: me j« stresel tako silno» kakor d Proslavo 1. maja praznuje kr * ščansko socijalno delavstvo z izletom na Goro pri Sv. Petru, Zbirališče, ob 2. uri popoldne v dvorani J8Z, Splavarska ulica, Ob 3. uri na Gori sLo-vesne večernice na to na prostem pred cerkvijo javen delavski shock Vabljeni vsi naši delavci in delavke, kakor tudi vsi prijatelji krščansko so-eijalnega delavstva. V slučaju ne po -voljnega vremena bo istega dne pop. ob 5. uri v dvorani JSZ» delavski sestanek. d Predavanje SK8Z. Danes v petek, dne 29. t. m., ob pol osmih zve -čer predava poslanec Pušenjak o Bel-gradu v dvorani JSZ v Splavarski u-iici. Vstop prost. Pridite! d Odbor srpsko-pravoslavne crk * vene opštine v Mariboru priredi v korist ureditve srpsko-pravoslavne cerkve v Mariboru dne 2. maja ob 20, uri v'veliki dvorani Narodnega doma ve-bki koncert s plesom. Na koncertu sodeluje mariborska voj'na muzika» mariborska Glasbena Matica in ruski pevski zbor. — Vabila so se razposlala. Ker niso znani vsi naslovi, naj se smatrajo, vsi prijatelji srpskega dela našega naroda s tem povabljeni. — Vstopnice se dobivajo v predprodaji v: t-goviui Zlate Brišnik. d Drugi koroški večer je zaradi ruske svečanosti definitivno preložen na soboto, dne 21, maja t. 1. Društva T’d. se prosijo» da ne bi vendar na ta dan prirejali nobenih veselic ali shodov. — Koroški šolski odsek in koroški odbor.. d Brezplačno cepljenje koz. Brezplačno glavno cepljenje koz za letošnje leto za prebivalstvo občin Krče -na in Lajteršberg pri Mariboru so tb vršilo v petek cine 6. majnika t. j. od 9. do 11. ure predpoldne v prostorih narodne šole v Krčevini. V istem času in na istem prostoru se bo tudi vr šila revizija cepljenja koz. Glavnega cepljenja se morajo udeležiti vsi otroci v starosti nad tri mesce ter otroci, ki še sploh niso bili cepljeni, Vabljeni so tucli odrasli, Ker se širi bolezen, osepnic, naj nihče ne izostane. Orlovski vestnik. o Izredni občni zbor tel. odseka Orel Maribor se vrši v pondeljek 2. maja ob 7. uri zvečer v društvenem prostoru. Lekarniška ulica 6. — Vsi redni člani so pod di&cipl. dolžni priti — Predsednik. o Podporni člani marib. Orla naj se polnoštevilno udeleže izr. občnega zbora tel. odseka Orel Maribor, da bodo zvedeli o našem delu! — Bog živi! Odbor. o Oplotnica. Na neosnovane m ta„ žnjive napade v celjski „Novi dobi“ odgovarjamo samo z pozitivnim delom Bili so časi, ko je pri nas društveno življenje spalo; bili so‘ časi, ko je bilo pri nas ime „Orel“ neznano, .vendar tiho in vztrajno delo naših vrlih fantov in deklet je žalostne razmero v kratkem času temeljito ispremcnilo. Imamo dobro uspevajoče- Izobraževalno društvo. V njegovem okrilju mladega a čilega Orla. Ob njegovi strani navdušeno Orlico. Za vsemi temi še nikdar nobeno iznonadenje. v živ -ljenju. „Dober dan, gospod župnik! Ka _ ko je ? Kako sem srečen, da vas zo = pet vidim! In Regina, kje je?“ Regina jo Še vedno sedela na svo ji klopi, ni mogla ziniti besedice, niti se geniti, „Ah, tule —!“ je vzkliknil Pavel in se mi j'e bližal z naglimi koraki. „Draga sestrična, kako sem srečen , Bog, kako sem srečen, da vas zopet vidim! “ Prijel me je za roko in mi jo po -ljubil. — Kar se je sedajle zgodilo» se je zgodilo popolnoma brez moje proste volje. Zato nikakor ni treba slabo so diti o meni. Z vsemi močmi sem se borila zoper skušnjavo. Toda ko sem začutila njegove ustnice na svoji roki, ko sem spoznala, da to ni bila samo vsakdanja vljudnost, ampak globlje čuvstvo. ko se je sklonil nad mojo roko in me pri tem pogledal tako nemirno, tako ljubeče, tako čisto posebno» stokrat Rut bezniveje, ko tistikrat v Buissonu, — takrat sem podlegla, — in sem so mic vrgla v naročje. — — — Dalje prihodnjika pa stojita dve krepki gospodarski or-gan^zacijji: Posojilirca in Zadruga. t)a postavimo naša društva na trdna tla, da jim zasiguramo bodočnost, smo se odločili postaviti svoje lastno og * njišče, sezidati „Orlovski dom Njemu velja ves naš trud, da postane kmalu središče našega orgamzatorič-uega dela, da postane naš ponos. V majniku postavimo temelj in v jeseni upamo, da bomo gledali v Lepem Or. Lovskem domu nastop naše neustrašene krščanske mladine. o Te dui se je razposlal „Orlovski odbornik“ z več drugimi predmeti po povzetju, na kar opozarjamo bratske odseke, da vzamejo to na znanje. Širite katoliške liste! Gospodarstvo. g Izvoz jajc. V zadnjem času je \ rednost našega denarja v inozemstvu vnovič padla, vsled česar si ravno so daj zaslužijo-izvozničarji jajc ogromno tisočake, predvsem iz vzroka, ker iz Rusije in Poljske ne pride tega blaga na svetovni trg prav nič. Cono za jajca so v Londonu in v Parizu zelo poskočile in ravno te okolnosti iz koriščajo sedaj naši izvozničarji jajc. ki si sedaj na račun našega kmeta polnijo svoje žepe. g Vrednost denarja. Ameriški dolar gtano 137/4 do 137% naših K, 100 nemških mark stane 218 do 222 kron, 100 avstrijskih kron 28 do 24 naših K, za 100 čehoslovaških kron je plačati iik, za 100 lir 066—068 naših K. Novejše. S a m o s t o j n e ž i v deželni vladi? Podpisan je ukaz, s katerim je imenovan mlinar Stefan Dobnik za podpredsednika deželne vlade v Ljubljani. Istočasno je imenovan u-rednik „Kmet. lista“ Jamnik za po ver ienika javnih del, bivši „kiarikaleo“ in sedanji samostojnež Franc Demšar pa je zasedel stolček kmetijskega poverjeništva,. Stavka s t a v b i n s k e g a delavstva v Ljubljani in v Ma. -riboru. V, Ljubljani je odložilo 2000 zidarjev in tesarjev delo in zahtevam ;00% povišanje plač. Istotako so se jim pridružili tudi mariborski delavci r uvbene stroke. Reka je v oblasti tržaš- X ih fašistov. Listi poročajo, da so fašisti proglasili na Reki svoio diktaturo. V mestu je- radi tega izbnui-nila splošna stavka,. Trgovine in drugi lokah so zaprti. Po. ulicah je vse polno v kiičečih barvah tiskanih letaki v. Na magistratu je prevzel laški odbor pod vodstvom bivšega župana Liganlea mestno upravo v svoje roxe. mesni vlada velika razburjenost * Gesta, ki 'pelje proti Zagrebu, je močno zastražena, ker se fašisti boje, 'da bi vdrli Jugoslovani v mesto. Ogrska odklanja izročitev zapadne Ogrske Avstriji in pripravlja vojaški" puč, da prepreči odcepitev zapadnih ogrskih delov od Madžarske. Francija bo zasedla ruhrsko > ozemlje med 7. in 15. majem. МД1Д OZNANILA Ceno kupite S“ 120-—, IqO-—, 230'—, moške spodnje hlače K 80-— in 88-—, srajce pisana ali bela K 120-—, 145-—, 170’—, hlačevina I26 cm Široka 1 m K 7O— do 148-—, piavotisk, lep, 1 m K 40-—, 45*—, 48-—, oksford, dober 1 m K 40-—, 46-—, rujavo platno 1 m 34-— do 40-—, Sifoni, flni 1 m K 4Z'— do 50-—, predpasniki za ženske K 58'—, 66'— 72-—, 85-—, glavni robci, lepi & K 30*—, 36-—, 42-—, konjske Strange 1 par K 24 —, 3O —, 38'—, 44'—, uzde navadne in pletene K 15'—, 17'—, vrvi za §erilo, zidarje, tesarje in seno; ežni-gumi plašč, angleški kron 11-20'—, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške obleke 1 m K 130'— do I45 —, toaletno milo, žepna zrcala, britve, nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi Molzli Gniušsk, Karibor, Glavni trg Št. 6, Slovenija. 65 Zdravilišče Rogaška Slatina postaja Grobelno, odtod z lokalnim vlakom do Rogaške Slatine. Na progi Zagreb—Zidanimost—Grobelno—Pragarsko—Maribor. Zdravilišče s pitno vodo iz treh vrelcev (Tempel, Styria in Donati). Najboljše staro in izkušeno sredstvo pri obolenju želodca in črevesa in prebavil sploh, najbolj izkušeno sredstvo pri vseh boleznih presnavljanja (sladkosečnost [diabetes], debelost, putika), sredstvo proti tvo-renju kamnov, kot so: žolčni, ledvični in me-hurni kamni, najprimernejše zdravišče za vsa kronična obolenja srca, nedosegljivi pripomočki pri zdravljenju kroničnih bolezni krvi. Pitne kure, hidro-elektro mehano-terapija, soln-čne, zračne, plavalne kopeli, inhalatorij, ogličiio kisle kopeli, solne (po originalu iz Bad Hall), aromatične (smrečne) kopeli, terenska kura, lečenje z mlekom in sirotko. Gorska pitna voda 228 m nad morjem. Stalni poštni, telefonski in brzojavni urad. Velika dvorana, kinogledišče, kavarna, slaščičarna, krite terase in sprehajališča. Dnevno dva koncerta vojaške godbe. Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdraviščih. Reunioni, umetniški koncerti, tombole, plesi, gledališke predstave, izleti itd. Krasni izprehodi v gozdni okolici Državno zdravilišče Rogaška Slatina. 222 8 fi g| gg vsake vrste se spre-W01b jemajo v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrne krone, dvekronske novce, srebrne goldinarje itd. S—10 Jan Ignaci!, Maribor, Grajski trg (v gradu). Zahtevajte prospekte! Sezona traja od 1. maja do 30. septembra. IS _ priden in pošten, IfSjclieC, ki ima dobra šolska spričevala, se sprejme takoj v trgovini A. Preaz, Rogatec. 2—2 216 Smrekove Škerla in smrekovo čreslo, suho, zdravo, se kupi. Ponudbe z naved-qo cene je poslati na tovarno usnja Freund, Maribor. 3—3 211 S4t«*a na Pragerskem, 7 minut od želez, kolodvora, leta 1912 zgrajena, s štirimi sobami malim vrtom, zidana in z opeko krita za io.coo dinarjev takoj na prodaj. Pojasnila daje Alojzij Luršak, gostilničar, Pragersko. 3-3 212 LIVARNA ZA ZVONOVE IN KOVINE Р0РШ BENZELA SIKOV! MARIBOR ; KOPALIŠKA ULICA 9 je zopet v obratu! CERKVENE ZVONOVE izdeluje surove lilve v vseh kovinah in zilt-vinah (bron, medenina, aluminij itd.) UMETNA LIVARNA RELIEFI, CERKVEMI SVETILNIKI Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarna, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravijalnica za brizgalne Itd. 7t Inž. J. & H. Bühl. Dne 6. maja 1.1. ob 11. uri se vrši pri Mariborski pukovski okružni komandi v Dravski vojašnici soba štev. 16 druga ofertalna licitacija za nabavo in oddajo 10.187 kubičnih metrov trdih drv za kurjavo za garnizon Mariborski proti položitvi kavcije 10 odstot. od vrednosti celokupnega zneska in to v gotovini ali garantiranih vrednostnih papirjih oziroma garantnim pismom. Oferti imajo biti poslani do 6. maja t. 1. 11. ure v zapečatenem pismu opremljeno z 10 dinarskim kolkom; v ofertu izjavi ponudnik da somu pogoji znani. Po 11. uri se oferti nikakor ne bodo sprejemali od komisije. Kaucija mora biti vložena pri blagajniku Mariborske pukovske okružne komande pred začetkom licitacije. Pogoji so na vpogled ob vsakem delavnem dnevu v navedeni sobi. 223 Mariborska pukovska okružna komanda. Klobuke, s—io 194 čevlje, obleke, perilo, dežnike, tržne torbice in razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2 I Radi preselitve trgovine v svojo lastno hišo v Msrifeoru na Aleksandrovi cesti 13 predam veliko zalogo manufaktirrniga blaga, perila, robcev, nogavic itd. po selo znižani ceni. Kdor torej kaj rabi in želi dobiti dobro blago za malo denarja naj si blagovoli vse nabaviti v trgovini J. N. Šoštarič I m Џ ШШ 2—8 Maribor, Gosposka ulica 5. 'S Preselitiv ključavničarske delavnice I Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem preselil svojo delavnico iz Splavarske ulice 225 v Tattcnbachov® ulico 19 Zajedno se priporočam svojim cenj. odjemalcem ter jamčim za točno postrežbo kakor za solidne cene, Ferdo Babič, ključavničarski mojster. Širite katoliške časnike l POZOR! 221 POZORI si %хххххжхх ш х жхжшшхттж X X X X X m X X m Okrogel in rezan les, trame tepi vsako množino H HH!lfišž Issna industrijska 99UKHVH delniška driiifea, 2+ Maribor’ ßlekssndro^a cista 51.207 Inserirajte v „Straži“ Gostilna „Linhartov dvor na Tržaški cesti št. 47 se dobi vsak dan sveže pivo, pristna vina, gorka ih mrzla jedila. Točna postrežba! Priporočajo rojakom Slovencem Drago Žohar, B. Kraker.. i in I t Neizmerno tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom znancem in prijateljem pretresljivo vest o smrti ljubljenega soproga, brata, strica, velikega dobrotnika in prijatelja, gospoda Janeza Schweiger p. d. Bezjak posestnika v Rumeni pri Št. Lovrencu na Poh., ki je danes, dne 27. aprila, ob pol 9. uri predpoldne v 51. letu po dolgotrajni, mučni bolezni, z v Boga vdano največjo potrpežljivostjo, previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnkega se bo vršil v soboto, dne 30. aprila, ob 9. uri iz hiše žalosti Kumen št, 9, na tamkajšnje pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode brala ob 11. uri isti dan v župnijski cerkvi v Št. Lovrencu. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Kum en a, dne 28. aprila 1921. 224 Žalujoči ostali. I Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru Stolna ulica štev. 6, reg. zadr. z neem. zev. m po 4% in 4 74% Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 156 brezplačno. as Za varnost vlog jamči rezervni Sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru. M Etejafc:»! i» iM'vmliÄsaf damM Ј®1®,«бпгај® pioecsjilaslcss, валзпе ЖЖЖЖШЖ^ЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖШЖШШШ izdajatelj in založnik:, Eonz, „Straže.“ Odgovorni urednik:; Mado Pušenjak. ffisk Cirilove tiskarne ж Maribora. .. :i