Leto LXIX. št, 279 LJvtgaaa, sotota 5. deeauftta 193* Gena Din !•- tkanja im&a o&u ponojgne, isroemB) aeoege txt prw*niirn — inmrati do 0U poni rrst & Din 3, do 100 rat 4 Olc *J>Q, od 100 do 800 vrat a Din & refcjj inaeratl petit rrsta Din c^. Popust po dogovoru, inseratni dave* poeebej. — »SJorenaJO Narod« relia m»e«ne v Jugoslaviji Din 12 - sa inozemstvo Din 23 - Rolropla) «e a« rraAajo UREDNIŠTVO IM OFRAVNUTVO LJUBLJANA. &Aafl|ev» one* Me«. ft. Telefon: Sl-22. 81-23. 81-34. Sl-SS te M-J6 Podrotoict: MARIBOR fltio—imij nijriri 3b — NOVO MESTO, LtjuoijajnsKa c telefon ft- 36. — CELJU*: oeJJako uredništvo: Stroeamaverjeva ulica 1, teleioo St. t>a, podružnica oprave: Koccnova ulica 2. telefon *t- 100. — JESEN1CE: Ob kolodvoru loi Pottna tmnilnlea v Izubijani ftt. 19351. Zakaj pođpirata Nemčija in Italija generala Franca: španiji je namenjena usoda Abesinije Po zmagi generala Franca na} postane španija glavno toriš£e nemške in italijanske kolonizacije in gospodarske eksploatacije — Za to ceno sta Rim in Berlin pripravljena na največje žrtve Pariz, .\ decembra, r. Francoski in an-gleski diplomatski Krogi z veliko pokornost jo motre akcijo Nemčije in Italije v korist generala Franca v Spaniji. Po priznanju Francove viatle s strani Neničije in Italije postaja vctlno očilnejše, da se sknvajo za temi dalek ose znejši ci-lji, ka-kor pa samo zmaga špansuih l'ašistov nad levičarji. Iz razniit okoti-Uhu in dogodkov zadnjih tednov pnhajajo v pariških diplo-tnatsivili krogih do lukijuciva, da priso-jata Italija in Nemčija španiji v 1 o g o n e k a k e A u e s i n i j e. Spaiiij'i naj poMaiie v pomanjkanju družili priručnih fcolonij glavno torišče za neraško in ttalijansko kolonizacijo, (ob eneiu pa >a*nn oporiš-če za i/.vijanje nem-ško-italijantUe pciiitikt- v Lvropi. Za dosego tega cilja pa je nujno potrebno, da zituiga v Španiji general Franco, ki je že »edaj v taki odvismjsti Berlina in Rima, da bo po zmjgi, ko bo treba obnoviti opustošena mest.« in nano\o /graditi špansko gospodarstvo, še hoJj voljno orodje v rokah Hit-lerja in M udolini ja V tem pogledu je po zatrjevanju diplomatskih krogov Že sedaj sklenjena m e d generalom F r a n c o nv, Hi tlerjem in Mussolinijem tajna pogo d h a Polejr obljubljenih opoiišč na španskili oto-kih in v >panskili pristanišćili je general Frnnco prista! tiicii n:t t.i, du se v Spa-n i j t nasele n e m š !t i i n H a 1 i j an-sk i k m e t j c i n d e I a v c i in sicer v se-vernib pokrajinalt &punHe Nemci, v južnih pa Italija ni, ker jim tam podnebje bojj prija. Vsi Nemoi. ki se sedaj bore na strani generala Franca. bodisi kot člaui španske tujske lesrije v Maroku, bedisi kot nemški >prosiovoijciu, dobe po končani državi j a n s k i vojni p r i m e r n a z e-m 1 j i š č a za obdelavo. Zemlje v Špa-rvji ni manjkalo niti prpi. š*» več pa W bo na razpo'.arro sedaj, ko je na deset tis'-e^ kmetov in delavcev izgubilo i:ivljenje v bra-tomorri voini. Nenir,ki upr;orik po>!f>v pri Francovi vlad: general F a ti p c 1 iir»a že sedaj nalog o. i ji d e I a H podrobne nacrte z ;» n e ni š K o kolonizacijo. \emci njmeravaic na dcsst tis*>ce svojih ljudi naseliti \ Španiji, da bi na ta nnčin 7'nRPJ*;-ili hre/.poselTj>t doma, na riruixi stran: pa hi s tem okrepi! .->\oje že ponrej zlnsti v me^tih močne postojanke v Onaniji, Š p a n i j a predstavlja za Nemči-} o n h 1 j u H I i e n o d e ž e I o. V tej redUo rjas»el''eni dežcli. kjer je bil še do nedavna veeil del zemlje last cerUvo in span*»ke ari- 1 stokracije, sn ćele pokrajine docela neob-delane ah pa obdelo\ane na starinski, primitivni in neracionalni način. Posebno pozornost pasvečajo Nemci bogatim mineralnim področjem v A s t u r i j i, kamor je predvsem usmerjena nemška kolonizacija. Pri tem računaj'« to, tla bo većina asturskega dela\-s t v a. ki se hori na strani madrids';e vlade, v sedanji državljanski vojni našla smrt Tako ho nastalo pomanjkanje delav-cev, ki jih ima Nemčija d<>volj. Nemčija računa s tem, da bo po končani vojni vsilila Frr.ncovi Španiji svoje stroje in svoje ljudi. Nemškhn kmetom, ki jim doma pnnianikuje zemlje. pa bodo na razpolago prostrana. zemJiJ.šča v Kstrem.iduri. Južni deli Spanije za nemško kolonizacijo ne prihaiajo v poštev. Južna §panija bo zaradi tega prepnščena za koloniza-cfjo f t a 1 i j a n o v. Kočno računajo v Nemčrji s teni, da bo v prmeru, da zmaga general Francn, vsa nemška industri-j a za pnr let zaposlena s 5 p a n s k i-m i nr. ročili, ker bo trebn obnoviti porušene tovarne, rudnike in druffa industrijska podjetja, ražen tega pa bo morala Špa-nija obnovit: ćela mesta, ki jili sed:tj ne-inšlosrčno rušl.?o in p^žif^">jo. Spanlja bo potre!H>va!a stroje, i ra' tor je, avtomobile, /ele^niee, grad beni muterjul in slično. Na tisoče iii tfsoče neiršMb stro7 na«!o kni-ba in zaslužka. KonČno pa se bo Nemčiji nudila lepa prilika, da si pr'dobi obsežne koncesije in priđe tako po-ceni ci o sirovi n, ki jih primnnjkuje renv ški indnstnji. V enaki meri in iz islih razlogov. kaUor Nemčija, Je ttidi Italija zainteresirana v Španiji. Zato Rim in Berlin sedaj tako ra-dodarno in iistrežljivo podprrata general«-r ranca, prič-ikujoč, da ss bodo žr t v e, ki jih imatn sedai. st^tero poplaćale, /avednjoč se te porinore. general Franco samezavestno proglasu, da »ne more i z-gubit: vojne--.-, k- jo vodi proti svojemu 1;:$(iicnui narrdu. fjpneral Franco ?e merdj danes še ne zaveda, bo pa inorda /c pr^v ktir !'.i po zmagi č u t i 1, d-\ je Spaniio »o s v o b o d i 1« z\ t^», da p'st^nc ,evropska« A b e s i n i j a. Če se bf temu upiral, ho pač po z^shici iste Nem-Čije in Italiie, ki sedai podprrnta niega. »7mpcra1^< Vdo dni<*"i, ki bo pokazal več »razumvanU« / .i ž * ' i a * n n o t r e-b e Rima in Berlina- Že 23,000 Nemcev 7 španaji Nem^ke čete tvorijo pesehne ođdelke pođ vrhovnim poveijstvom nemškega generala London, ,S, decei;:t*a. r. Londonski listi objavljajo podrobnosti o pod pori, ki jo nudi Nemčija generalu Francu. Posebni dopisnik sDaily Telegrapha- poroci iz Gi-braltarja, oa prićakujejo v Cadixu nove kontingente nemških ćet. že sedaj se beri na strani generala Franca iuid 20-000 uom-Ških vojakov. Nem«ke čt-te tvorijo posebne oddelk^ pod |K>velj!st\-oni netu^kih oficir-jev. \' Scviljl jih je že toliko, da padajo *c iia ulici v o^i. NcraSkf« čvte se ne bore samo na frontah, niarvcč vođijo tildi delo za obrambo Sovilje, ker ra^uuajo, di\ bodo madridske i*ete skoraj prodrle do tja in na-padle Seviljo. ^Daily Herald« objavi ja p»odroDnosti o rekni ta čiji ninskih vojakov za Spanijo. Tako so na prinier v Kasslu dne 21. novembra morali nastopiti vsi vojaki v svojih vojažnicali. Prižla je posebna komisija oficirjev. ki so izpraševali, kdo zna kak tuj jrzik. Ker s^4 je javilo 1? neznatno ste-vilo vojakov, so jih naty> pozvali, naj se Javijo prostovoljri za neko važno misijo v inozemstvu. Od 1.700 vojakov se jih j« prijavilo samo 14. Naslednjega čine so se j raorah vojaki iz vse Erarnizije pono\Tio j zbrati. Po zdiaviiiškem pregledu so izmeđ | njih izbralt 35 vojakov za tanke, 80 konje-nikov in 40 vojakov za »trojne puške. Ti vojaki so dobili popolnoma novo opremo ter jun j«* bilo sporočeno^ da odpotujejo v Genevo. Odtam so jiJi 7, laortth nomjldh vojakov v Spanijo in piše, da je Nemčija oči vidno trđno odložena poslati v španijo velik del svoje vojske in zastavi ti ves svoj prestiž, da zrnaca general Franco. Nem-Cija se jo že preveč ang-ažirala in ne more več nazaj. ne da bi se nesmrtno blamirala. Po poroćilu istp?a lista, ki ga potr-juje tuđi seviliski radio, je prtepel v glavni stan generala Frauca tuđi nemdki general Offner, bi je postavljen za vrhmrieija po-veljnika neniSkih č^t v španiji Kakor nekoć v Abesinifi •. • oamerava tuđi general Franco izvojevati znago s strupenlml plitil — Akcija angleSkilt parla-mentarcev London, 5. decembra, br. Angleški par-iRmontarci, ki se 'nude v Macridu, da se na lastnc oći prepričajo o »-azvoju dogx>dlcu na račinu bcjevanja. so poslali predsedniku »oodnje zbornice brzojavko, v katari na-SDOvecliijejo da je dobi! general Franco Iz 'M'emeijp hi Italije velike količine borab s ««riipenimj piinl. S temi bonihami name-rava bombardirati Madrid in druga mesta, *1 50 v robili španske vlade, ker je uvidel, •h drugare ne more zlomitl odpora republi-t^iiicev, kakor je tuđi v Abcslniji bila do-•eiena zmaga v glavnem po »milngl stru- penlh pHnov. Ker general Franoo bombardira ne le vojaftke postojaoke, marve* tuđi nezaSčitene kraje, poztvajo angleiki parla-mentarei predsednika angleAke spođaje zbornice, iiaj najno organizira mednarodso pomožno akcijo za preskrbo pttnakita nmnir nezaščitertemu ftpanskemn prebi valstvu. Ob enem ao angleaki poalanci podati protestno brzojavko generalu Francu. V tej brzojavki naglašajo, da so na lastne oči viđeli umiranje in trpljenje iensk ta otrok, ki ga povrroca bombardiraiije Frmnoovfli hilal^ u mt lođjo med vo^ittaM pmmtoafrm- kanu in civilnim prebivalstvom. Dopisniku I nam Je ja&no, da bo general Franco dobil :-News Chronicla: je eden izmed angleških J »raodrl trak« za masakriranj«!«t parlanientarccv v Madridu izjavil: »Sedaj | Odklonjeno posredovanje Odpor Rima in Berlina proti f rancosko-angleiki posredavalni akciji Rim, 5 decembra, br Iz komentarjev rimskega tiska se da sklepati, da Italija ne bo pristala na franeosko-angleške po-sredovalne predloge glede premirja in skle-nitve miru v španiji. Rimski listi naglašajo, da se je o tem vršila izmenjava misli med Italijo, Nernćijo in Portugalsko, ki so pri dogodkih v Španiji najbolj zainteresirane. Vse tri države so prišle do prepri-čanja. da se tuđi za tem posredovalnim predlogom skriva drug manever Rusije, ki hoće na ta način resiti madndsko vlado pred popolnim porazom. Za Italijo, Por- tugalsko in Nemčijo obstoja samo eno vpraSanje, ki je radikalno zatretje boljševizma n*i Iberskem polotoku. odkoder bi se lahko okužila vsa, Evropa. Spri6o ta-kega stališča sodijo v rimskih diplomatskih krogih, da je francosko-angieška po-sredovalna akcija že obsojena na neuspeh. Prav tako odklanjajo Nemčija, Italija in Portugalska tuđi kontrolo uvoza vojnega materijala v španijo po posebnih komisi-jah, kakor to predlaga londonski odbor za nevm eša van ie. Vojne še ne bo ktnalu konec Obe stranki se pripravljata na dolgotra]no borbo London, 5. decembra w. Poročevalec , s Daily Heralda« v Valenciji izjavlja po ; razgovoiih, ki jih je imol z vodilnimi poli-tičnimi in vojaškLmi osebami, da je dobil ! vtis, da bo španska državljanska vojna : trajala še precej časa tuđi v 1. 1937. Vlada v Valenciji je pripravljena za dolgo borbo. Oim daljša bo ta borba, tem bolj urejeno , in učinkovito bo republikansko vojaško vodstvo. Naj več ja izprememba, ki se pri-čakuje v prihodnjih mesecih, bo opustitev rniličnega sistema in ustanovitev regularne republikanske vojske. V Valenciji so ustanovili vojaško akademijo, ki bo dala tej vojski nov naraščaj častnikov. Abdikacija kralja ali odstop vlade? Ustavna kriza v Angliji se je do skrajnosti pooštrila — Kralj ne odneha Loudon. 5. decembra z. Doeira so Tt©raj zelo optirnistirno preso jal; položaj, ki Je na-stal zaradi ženitvenih naertov kralja Edvar~-da. trr so upali, da bo prišlo do kompromisne rešitve, se je (ianes kriza zopet pooštrila. Po veerajšnji seji spodnje zbornic*s na kateri je Baldwia podal kratko izjavo in raztolniacil ustavne določbo, je odšel h kralju in ostal pri ujem nad eno uro. Po tem razgovoru se je zopet sestal ministrski svet, ki je zasedal pozno t noj1. Daues do* poldne se ie seja rlade uadaljevala. Kakor za trfnjejo v poučenih krogih, ni vet nobonega u panja na kompromisno resite v. Po splosni sođbi lonđooskega tiska je spričo stališa kralja* ki vzlraja pri svojih naertihi moma »amo dvojna rešitev; od stop vlade ali abdikacija kralja. V spodn]i zbornici se i*> združila velika skupina poslancer raz!;fnih !»trankf ki hote za vsako ceno prepreci ti abdikacijo kralja Eđvarda. Gospa Simpson je včeraj odpotovala v Francijo, da bi imel taJco kralj popoluoma svobodne roke. Resolucija đelavske stranke London, 5. decembru r Današnji lon-donsfri listi posebno obšimo pišejo o reso-iuciji. ki jo jo na v^erajšnji seji parla- menta prediožil delavski posianec polkov-cik Wedswood. Resolucija se glaM: »Spodnja zbornica j> mnenja, ik> uvesti s posebnim /^konem. Antonesctt in Krofta prideta v Beograd Beograd. 5. decembra, p. Splasne zatrju-jeio. da ^e bo runiuu«ki zuiianji rainister .WU>neseu te dni na 6vojem potovanju v 2*e-nevo iistavil v Beogradu, kjcr se bo »estal z dr. Milanom S^tojadioovićem. da ga obve-sti o stališču Rumunije glede na zadnje mednarodne dogodke. Službeni krogi zatoju-ieio, da ni izključcma možnoet, da bo ob tej priliki prišel v Beograd tuđi češkoa&ovaški zunanji minister dr. Krofta. tako da de bodo državniki Male antante podrobneje do-govoTi,K o etališčn, ki ee ima zavzeti giede raznih vprašanj, nastalih v zadnji«m datm. Predlog za ameriški varnostni pakt Buenos Aires, 5. devrmbr*. br. Na v»o--irmrmtfHrrmn Icoocpraaa Je ^ta/vU zastofmflc SalvMkvja predlog ^seameriftk« kolaktl^-ne pogodbe. Po tem ppođk>gu, ki ga po£-pim aftđmi amstlAcih clrsSffr* ot vwg tm^ riftke esinUe zopet ve6jd ob«eg in zla-•ti sedaj t ijmriri dotM občalno nanačea, na U naSio, da bo brezposelnim dod^lila dmlej neoMeiano zemlja Vmk breaspoMl-oi. ki to ieii, dobi primerea ko« zemlje, potrebno potjeđeJ^o orodje in sorassnerno b StevUom dražin^ih elanom prisneren de-sarni PrUPevek wk nabavo sonen iii dragih potreo&in. Đ»es m> pri Uttorra raadeiMi v *a nameti 2.000 ba zeuti$&m. Sorzna poročiSa. INO2EMSKK BORZE Cortn, 5. decembra. Beograd 10.—, Pariš 30-2775, London 21325, New York 435.125, Bru«Jj 73.60, Milan 22.925, Amsterdam 236.65. Berita 175.—. Dunaj 77^5—«1.30, Pra- poCitient eG$Qtni& Trezne in pametne besede »Tribuna« je priobčila itktuaten članek o govornikih, ki nastopujo na shod:h in se-stankih po kmetih v primotskt banovini. Tako-le jih opisuje m označuje: Kaj je govornikom glavno? Da £a rnnožice posluša jo, da mu kliče jo: živio. A kat se je ljudstvo naučilo? Ničenar! Pač, nekuf vendurlc ne kaj, kar je pogubno, kur je škodtji\>r> Neka j, kar ga je še globljc pogreznilo v mržnjo, so\Taši\'o, strast, zlobnost, maščcvul-nost, kar ga navaja, da je vsak frcnutek pripravljen potegniti nnž! In posledice? Evo — žalost ne ga dogndka v Solinu! . . . Zaka j ti govorniki ne govore narodu o strašnih posledicah pijanstva pa prai'danju?! O krivih prisegah in obrekovanjih? Zakaj ne govore proti sistematični krnji dobrega in po štenega imena, proti razbojništvu m drugim takim hudodclsH'om? Zakaj ne grme proti vlačugurstvu? Zakaj ne priporočajo štednjo, delavnost, Čistoćo v hiši in pred htio, zakaj ljudstva ne uče lepcga in dostojnega vedenja? Zakjj ti »prijatelji naroda* ne store niti enega dobrega deta, ko se pojavi jo na kmetih? Ko bi vsaj vprašdli, kdn je naj-siromašnejši v vaši pa bi mu za košČek kruha daro\rali kako paro! . . .c Zoprisega navoizvoljenih občinshih odborov Dne 25. t. m. Izvoljeni občinski odbori «0 ie v*i prevreli svoje posle. Pri prevzeiju občinskih po&lov so bili, kakor doioča za kon zapriseženi. Besedilo prisege m glasi: »Prisegajn pri edinem Bogu, da bom kralju Petru II. in domovini z\'est, da se bom v svojem delovanju ra\mal po ustavi in po državnih zakonih, da bom čuval državno in narodno edinstvo, da bom točno izpolnje-val dolinosti ohč. odbornika ter vest no zm-stopal in brani! ftamoupra\rne in državne interese, kakor mi naj Bog pamagaj« — še o rtrzvetjavtienem raspustu obi. odbora v šhofji Lofci Zabeleliti smo ie, da je razreSeni ohčin ski odbor v Škoffi Loki prodrl 1 svojimi pritožbarni proti razresitvenim odi okom banske upra\*c tako pri upravnem sodiiču v Celju, kakor pri driavnem svetu v Beogradu. To vest je treba Izpopolniti v toliko, da je na no\'o imenovana nbčintka uprava, čim je prevrela posle, takoj poslala n* upravne* sodiiče vlogo, v kateri ga oh-veiča, da ona prekHcuje pritoibo, ki jo je prejšnji redno izvoljeni občinski odbor vlo-žil zoper razrešitveni odlok. Upravno so~ dišče v Celju je to vlogo zavrnilo, češ da nima pra\-ice prekUcati pntožbe, ki Je ni ona vložila, HrvotsM hlerfhalci in pokret dr. Mačka Klerikalna »Hrvatska Straža* nadatjuje kampanjo proti Rudolfu Hercegu, ideologu hrvatske seljačkega pokreta, ki je, kakor je znano, vod ja in duša »Seljačke Sloge«. Zabeležili smo že, zakaj se je Herceg za-merit klerikalcem. Izjavit je, da hoće skrbe-ti za tot da se bo kmetom ie na tem svetu dobro godilo, ne 3e-le na onem s\*etu. V članku »Zloraba narodnih s\*etinj« klerikalni organ ljuto napada Hercega in mu očita, da je svoječasno prepovedal slaviti v druitvih »Seljačke Sloge« Zrinske in Fran-kopane, rad bi pa med ljudstvom razpečal dela dr. Antona RadiČa. »Hrvatska Straža* si sicer ne upa kritizirati dela Antona Ra-dič&, zato pa citira Stjepana Kranjčevičat ki je v neki beogr&j&ki reviji njtpisal o dr. Antonu Radiću to-le: »Ante Radič se je izjavi! proti oni potitiki, ki hoče imeti »slavno* državo, ki poveličuje »slavno* pretek-lostt ki je pa ljudstvo nima, namreč jo ima samo gospoda, narodni gospodarji On je napadal politike, katerim je bila glava pol-na rimske »slave in veličine* in ki nišo na ničesar drugega mislili, kakor na to, kako bi njihova domovina postala »velika in slav na*: velika po tem, da bi Imela mnogo zemlje, a slavna po tem, da bi potoikla in podjarmila čim več tujih narodov okrog sebe. Ta mise! o »veliki in slavni« domovini se je Ijudem tako ubila v glavo, da lahko v hrvatskih knjigah čitate, kako smo bili hrvati slavni, kako se je tmia domovina raz-tezaia od tu do tam, kako smo imeli toliko ttsoč in tisoč vojske, ladij Itd. Ta slava je Ijudem zrne sala glavo. A vsa ta politika je bolj ali manj smešna, ker je polna samo praznih besed in sicer o nekih »slavnih* kraijih, o katerih nam ni znano ničesar drugega, kakor ime. A smeina je tuđi zato, ker so mati narodi naravnost noreli za nekako slavo, dasi si nišo mogli očuvati niti svoje svobode, kamoli da bi .tvojo oblast razli-*ili Še na druge narode. A oni iiti Hurfie. ki Imajo vtdno na jeziku »slavne km!je*, nič ne vprašajo: A kako je bilo narodu pod vla do teh »slavnih kratfev?« — Hrvatski kleri-kalci se očividno čuiijo dovolj moćne, sicer bi ne priče I i kampanje proti »Seljački Slo-gt« m Rudolfu Hercegu, ki $ta dva stebra Stran 7 »SLOVENSKI NAROD« »oboU, R. decembri lttff. Stev. 279 Jutri premiera spevoigre po znani in selo ftrilfuMfmi SCHUKJtTOVI 0PEKETI *D*M 4>««4%fl« flmmfl j-fc jl_n_ gi frri lm Kot Schubert: Paul Horbiger — V ostalih vlogah: Gretl J^IT 1 lITl?Il IHl katerirn so pozdravili htvM elani kranjskopor>ke^a odredn oh roni ustain»v«tvenem sestankti po tolikih Icih ra/dvojenetja tovarišfva svojcp-i nckd:i niop:« poveljnika tov. Sefmjna. |c najbolji? jaiihUn. da v dobrih borov^kih in korenskih fj-'.ih se ni uiiasnila is»Ur;i nckdanjc<>a na-viiii^cnja. in da sU>jc še vedno kot pripniv lu-Mi kndar iih pokliče ijia> domovine in «vi»K"j-i biv^c^a vodič Ptjlv tako ne /aostu !;*!<> jeseniskj tovarili, ki so se v najćast rt-firtn *tevUu udclcži'i ustiinovncijn obC'nr j;» /hont, ki i»u je pripraviš agilni tovariš l'-iivr 'i tia kuterem ie v/budihi posebno r..zornost nav/ol'imst tovari^ev IVčarjev kot za>t;»p'iikov kranjskojiorske ori>a;ii/acije. Vs: navzočni so s posebno pozornostjo sledili temeljitim i/vajanjeni članov glavncgJ odbora \i Ljubljane tt. šetmana. ^aruMča in l'uklja. Puleg pijetetne komemoracije pad-lim domaćinom Vi!manu, Zupančiču. Stenov cu in drugim sta bili z navdušenjem sprejeti na prcdlog tov. Humerja pozdravni brzojavki vo-iicmu ministru arrnijskemu generalu tov. Maricu in bivšemu komandantu »Crne fronte« polkovniku Martinčiču sledcče vsc-bhic: Borci iz letu devetnajst. ki so se borili za osvoboditev naše lepe Koroške. zbru ni na ustunavnem občncm zboru nu Jeseni-L'nh, l'us pozdravijujo in l'urn zagotu\'lju>o. dn bodo prvi zopvt sledili klica domovine, kadur jih bo klicula, da brunijo naše meje« Zavcdn»»>t po tolikih Ictih > kaTtro >c bivši tovariši > koroške fronte oklepajo svojih krajevnih orjjani/acij s tolikšno vnemo je obeudoAanja v red na. Zj K^apj^k«.. jjoro i;; Jesenicami priprivlj-ijo ustanovitev kra-jevne Ciiinicc vrli in ponositi Krarijćam. rn-dsirskc Trbovlje. Šmartiio pr; Slovcniunul cu Clustanj. Me/ica in drui*i kraji Na "u ir.oč raste / dueva \ dan Vsem krajem kjcr do dancs še mso hifc i/vricT^e priprave- /a ustanovitev kra|e\n»h edinic. na rouni!! in jih pozi\"jmo Cv.\ stopilo v naš i!ioJa:i in ideaten p'>kr«.T to vsi brc/ i/- jemc. kr s<» se borili /a --vobodo korurana. in v kiiterih še /i\i i-kra ijr.be/ni i'» tova rištva. Da pa bo na* po-kret uspcM-n u. da si pri-borimo pravice, ki nam jih te \ unili ča-ih našcaa idcaii/utai obljubtjul >.iirod i:i nam žc v ;;apre| / (»bljubann trajnepa -.pomina in hvaležrosti spleta! Ia\>inke slave, teriamo unri\ičtni vsm> javnost, ki ji Šc m /amr! na-roil»ir>stni čut, na c:\Ui) obljubo in d.i nris \ 'MŠib tovari-'^ih i^' Cjlavni odbor Legije. ¥1^ ^i/'iflffU'SSSši* ž^ ea^B«i^ycflrili Zanimivo predavanje v Ljubljan$Kči:i kiiiba o Saiiu in šahistili Ljubljana. 5. decembra. LjubljajisKi klub je imcl vćerai preda-vami večer, na katerem je govori] univ. piof. dr. Vidi nar o ■; šalio vsk ih vrhov:h,<. Prav- je dejal predsednik kluba dr. VViudi-scher, ko se je po predavanju zahvalil prof. Vidmarju, da je niojster besede in da je pritegnil poslušalce od pivo do zadnje besede. Predavatelj je obudil spomin na zadnjih 30 let ko je stopil v šahovsko areno in se mu je s tem oiiprl pogied v popolnoina nov svet. Mais:kdo je mnenja. da šali ni važen in da so šahovski turnirji brez jpomena ter da so šahovski mojstn čudaki, ki zaprav-ljajo svoje življenje za neplodno stvar. Pre-davatelj je vprašal, kaj je prav za prav važno in plodno. Pravi človek iščo vi5jih užitkov, dobre muzike, uživanja umetnm, poezije. In mnogo, mnogo užitkov nudi ćah. Dr. Vidmar se je spomnil na zadnji ve-čer velik ega medna rodnega turnirja v Mannhelmu v Juliju 1914. Sedel je z velikim nemškim šahistom dr. Tarraschem in je bil zeio slabe voljo, j Držite se pusto, kakor da ne bi stali na drugem mestu«, je dejal Tarrasch. Vidmar mu je odgovori!, da turnir ni važen in da je škoda za iz-priibljeni eas. 20 let starejši Tarrasch ga je poglodal z očmi, polnimi sovraStva in vprašal: Kaj pa je važnejše, otrok ste in ne poznate sveta.* Takrat ga ni razumel, da-nes mu da prav. gah je bila zanj muzika, ki mu je svirala vse življenje. Lessing _1e duhovito rekel o šahu: als Spiel ist es mir zu sehr Wissenschaft. als VVtssenschaft zu sehr Fpiel. Zadel ni. kajti pravi šah ni ne igra. ne znanost in sploh ni mogoče odgovoriti na to vprašanje. Kar so muziku in-sti-umenti, to so šahistu figure, ki se zdru-žujojo v orkester. ki igra skrivnostne simfonije. Iz slabe igre je slišati disonance. Predavatelj je primerjal šah z glasbo. ki sta oba čudovito sorodna v svojem razvoju. Kar je Verdi v glasbi, sta Morphv in Aniicrssen v šahu. glasbeno i-azdobje Wag-neija pa v šahu prcdstavljata Steinitz- in Tai-rasch. Wagntrr je dal muziki logični sestav, stiategijo — Steinitz je nadomestil kombinacijsko igro s pozicijsko. Globoke partije modernih šahovskih mojstrov ostane jo povprećnemu šahistu vedno velika uganka. kakor je Se danes Wagner večini pcsiužalcev dolgočasen. Kal^or človek uživa v grlasbi. uživa tuđi. ko sedi ob šahovnici. Dr. Vidmar je nato posegel v zgodovino šaha, ki izvira iz Indije in se je imenoval ćataranga Pozneje so ga pienesli v Per-zijo in g^a nazivali aatiandž. Opisal je nato vlogo, ki so jo imele posamezne figure. Iz Perzije so prenesli šah mohamedanci v zapadno Evropo, ki je dolgo časa igrala naj-važnejšo vlogo, ae je pa nato pomikal vedno bolj proti vzhodu in so danes vsi vodilni šahisti na vzhodu Evrope. Šahovski vrhovi so se preselili k mlajšim kulturnim narodom. Prvi, ki je igral pomembno vlogo v šaliu je bil Francoz Philidor, za njiin njegov iojak Labourdonnais, tretji avetovnl mojster pa Acglež Staunton. Nato se je po-javil nemški profesor Anderssen, asa njim pa genij in umetnik največjega obsega — Paul Morphy. Za njim se je pojavi 1 Ceh Steinitz, ki je vladal šahovskemu svetu, dokler ga ni zamenjal veliki Lasker. — Dr. Vidmar je nato opisoval vso moderno in najmodernejšo dobo s svojlmi najizrazi-tejšlnii zastopniki in je na koncu očrtal približno spodnjo in gornjo mejo udejstvo-vanja velikega šahista. Kdor do svojega 25. leta ne doseže moči velemojstra, je ne bo nikoli dosegel, » 55. letom pa zaftne pešatl. Predavatelj je bil deleften prtercnega odobravanja. Ređek jubilej Sovo mesto, 4. decembra. Na praznik 1. decembra je praznoval v kro<*u svoje družine 80 letnico rojstva drž. vpt)kojenec in puškar g. Jože Dular. Sivolasi jubtlant se je rodil kot sin mestnega logar-ja v trdni kmetjdei hiši v Cegelnkri leta 1856. 2c kot deček je kazal veliko veselje do strcl-neaa orožja, zato se je $el učit puSkarske obrti k takratnemu vojaškemu puškar ju, pri katerem se je ttidi rcučil. Po u3ni dobi se je napotil r svet. Kot pomoćnik j« »lužbo-val pri raznih mojstrm na Dtmaju. Linzu, Miirrzuschlag« in v Borovijah, kraju, ki do-vi po tej obrti. Leta 1885 se je slavijenec o*amosvojH in odprl svojo delavnico t No-vern mestu. Čcr nekaj let je p« stopil v »Iiiž-bo k tuk. okrožnemu sodi^ču, ki je dobilo centralno kurjavo — kot strojnik — kate-ro službo je opravi jal do leta 1921. Jubilanta poznajo ljudje po njogovem mirnem va lju-beznivem značaju v vseh kraj ih DoJenjske. Vrisoko pa ga zna. ceniti in upoštevati naša zelena bratMv>ĆTOa, kl je za pokojnim lovcem g. I enarčičem, sedaj najstarej§i član. Prvič se ;e poroci i 1886. leta z gdč. F. Ktft-nerjevo, ru^ič pi leia 1895 z gdč. Marijo Pogi -ifieovo. ncCakinjo pok. novome-Skega pr< a Petra Uri». V tem zakotni « jima je rodilo ^est otrok, 4 stnovi m 2 hčer-kt. katerih starojša Miidca, je pred leri umrla. Svoje rrtpt •• stA zakonca vzgojHa t na-preATtcm ' '^ dspnefi zavzemajo yfA u- ^lediie po'u/.^jc Najst«rj*¥ sto Još« je pro- fesor, Ciril je vodja kmetijake podružnice, Metod, ravnatelj tovarne na Gros-upljem, Mirko trgovski zastopnik, hčeikft Jelica p* je porovlena z novomeškim odvernikom g. dr. Davorinom Grosom. Vrle mu jubilanru, ki je naš z vesti naroč-ntk želimo, da bi jesen svojega življenja pre-življal v tako dobrem razpoloženju m zdrav-ju. kakor ga vidimo zdaj na njegovom v«*k~ danjem izprehodu. Za božič v simiske tečaje L^obijana, 6. deceukjra Pnćeio ee je ugibanje, aM bo le4o*0Ja »-ma tuđi tako revna na enegu kot kraka in prejšnje. Ako v doriod ne bo belega Ma-goalora, oi vemo pomagati ter «a pomak-neimo malo Ti&je, kjer pfiroda redkokdaj odpove. Smu£arja~plaziinea dane« &• tare već flkrb, kfe bo dobil eireho in prif^itek. ko iftee užitka v pianinah. Daiies ]e ta ^e preBkrbljeno in tadi ntftKilj nsvtjea mu-čar priđe na «voj račun. SPD ja ▼ iadatni meri pomagalo ufipefinemu rairoju mmafce alpinistike a svojisni izborno umhBaami po ertojai^kami m z veetno brigo m sitnak« mar kaeije v planinah Letos otvorjena oova rHr4**^"* portojankt Dom na Konmi prireja pod fodatvoni flsra &ega učitelja p. CemiCa «talse amnMce te čafe za začetnike Wi irrefbane e ni treba bati. da ne bi nadi i dobrega *ne-ga, ooiu'A in iepih «muei-4C. Po>*eb«io privlači jo jx«krajine oikrog doma. kjor najde zač^t nik na poloiiiib griekih svojo univerzo , kraj prvih «m uranak ih podvigoN-. O božicu Ik> vladalo luka i priierno J»ožirno razpolo" ionje. Oh Boh. je/eru pnr«»di <)^r. društvo Spi) .-muški tera pri Sv. .lan^zu. in fiicer za za-telTiiice in n:anj izve/Jbane ^mi^arie. Z-nana «> t*inui>ka veil>ališca v okolio.i FW>h injeike^a j^/era, kjor ^p začet rtiik nauči *>niuoar^k^ abeftnJe, oLh1u.ii od i;or»kih vo!ikaiu>v. ica-mor se bo |«ovzjm?1 po preslanih /arolni^hili ■. pikahu \" dolini Tr.glavc&ih jez4?r *o Ik> vriiil ^inučiireiki krnuirtiki t«v'aj za iz-vežban** *m\r čarje, ki obviadajo tok** in z^tvoro. ITdol«*-žein-i tej,ra tei"*aja »*** boinah. Z;i božič 1h> naš^l Liliko v>akri j nu»rno zavelisčp, pov^od raznicnojia raz|X> loženja Ili teti je lre'»a .^ prijav.inn v nav^d^no U»ra;o; |ir;;avr' spn-iema pilama ^!'I). Ljiihljana, Aloksan drovii rf\-Ui 4 I. Naš sport ni almanah Ljubljana, o uccounL»:a Ze iani so prijatelji zimskoga sporta z vest'ljcj" p jz;«iraviii na^ .spoitni almanah žopni zniiftlco sportn; kjiedaitik .n onako navuušcni> je bil sprc-jr.t ludi lotos ko jv zc»pi. t izAt'l v zoio ukusni oprcini in z bogato, zajjiniiv«.* vsobino. Tiskala ga. je ttskar-iia Slatoei v Kanin ka, vrzal knjigovez g. tiLfror. klišeji &o bili pa i2>:lolani v Jug"O|fi'a-liki. Knjižica je vezcUia v u)jit:r*inu usu je m aa naslo\ni str-ani ima skico planin.ske^a siraboia - - JaJovoti. ^ied*- ilu«lr:i*anj nu-?t'-soci prićri.ši z tioceiiibioiu- Vsak ni^scc je i«uut>)iiziib:i ?. ongovaijajoc'Lrri motivoij; z našiii planin. c>lotneuiu kok-Uar^k-i .^icJr doloOili*. o pia^nikjh. sczTia.ni kin in ga toplo priporoča-mo. Velik požar v Mokronogu Mokronog, 5. decembra V Mokronogu je danes zjutraj okrog pol sedme neoadonia nastai ogenj. Goreti je začelo v objektu, kjer so delavnice in sušil-nica usnja. Ogenj se je zaradi lahko gorljivih snovi bliskovito razširil ua ves objekt, ki ga je v kratkom ca«u upepelil do tal. Tovarniski delavc: in mokronoški ga&ilci pod vodstvom B'erdinanda Alajcna in Ivana Setine so takoj začeli gaaiti ter so z velikim trudom preprećili. da se ogenj ni razširil na močno ogrožene sosedno to-varniške objekte. Ker se je bilo bati naj-hujSega, je vodstvo tovarne pozvalo na pomoć tuđi soeedne gasilske čete. Kmalu so prihiteli gasilci iz Mirne. Sv. Roka, Trebnjega, St. Ruperta in Sevnice. Na pomoć so bili poklicani tuđi novome-Ski gaailci, ki so ki-enili takoj na pol. a so že spotoma dobili obvestiio. da je njihova pomoć nepotrebna, ker je Že uspelo ogenj omeJitL Gašenje je bilo zek> naporno in so se posebno odlikovali gasilci in tovarniski delavei Fran Pleteršekt Pran Kandela, Karal Naglidek in Franc Baš. ki » se v dimu makme »*fr«A"i K sreći je bilo na raapolago dovolj vode, ki so Jo ćrpaii iz tOTarnidkih bazenov. Ce teh ne bi bilo. bi Mokionog najbrže doživel katastrofo, ka-kor *» Je doletela 1912, ko je bilo pol i£o-kronoga t ptemenlh. Skoda se ni ocenjena, snate pa gotovo nad pol milljona, ker Je jgorelo tuđi mnogo aalog ko* in usn Ja. Po-poldne prtde posebna komisija, ki bo sku-šala ugotoviti vsrok požara. Stanko z anroletom Ljabljmrts, 5. decembra Daoes je padel ▼ toke policije 354etei Stsflko is L juH j*nc — sioer je p* teJko roči kan je pristojan —; sreća mu ni bUa posebno nakkmjena, eopiaT so pri njen naSli skaHieo. neksUeo medaljon ft kipom sr. Antona. Kate, da je to omolet. Na policiji mistijo, da bi te amolet moral nositi srećo nekenra dnMenm tor se je najbrf Stanka prijel le po oakljočj«. Kafe ps twfl. da ba Stanko posebno pn vlsteo i9o. Pri njem so nafli okrog 5.000 Din. Stanko ne ve poredati, kako si Jfc je pridobO. odnosno note nstrstt rađovedne- žcm. Osumljen je raznih nečednosti, prevare in utaje ter drugih kaznivih dejanj. Najbrž bo zanj najboJj usoden amulet. ker se bo mords kdo spomnil, da mu je itgtovH. Baje bi Stanko znal rudi vlamljati. Vse to se bo p« iole izknzalo. Vinka Stegnarjn ▼ spomin Praga, 3. decembra. Tuđi Ti « nas moral napustiti! Konce je potovanj za vselcjl Začela sva jih skupno kot zvesta tovhrisa v zgodnji mladosti. Turistiko sva i!Cgovala ie pred 45 leti, po-pisovaU tuđi poaaineznc ture in votlita na-tcrićiio statistiko — vse tako, kakor je pu-zncic Slovensko planinsko JruStvo Oojilo turi/ero. Kako lepe ća^c sva prcživcl^, ko sva sodVlovala v raz-nih orkestrih. Koliko sva vmc!a umetniNkcga u/itka v pevskem /bum Cilasbcnc Matice; koliko let nas ie vod i I mojster Mubad od cnefla triumfa do dru^ga. \ domovini in tujini. Tuđi raz,nc i-enajdbe na polju mehanike so spadale v naš mnogostranski dclokro^. Sknp.nj sva doživela ono novejst) dobo l»repo!i.dj slovenskoga nartKla v začetnih ali poživijenih njegovih kulturnih instituci-jah, kakor je bilo novo glcdaJišce, Sioven-sko planinsko društvo. lila>Hc:i;* Matica in Sokol. Ncutrudljivi smo bili, m navdušenost ni poznala mej. iiami smo si iz notranjc<»a na«iba tjko ustvariii temeljito podlsgn /a rornejic življenje. Plemenito je bilo Tvoje mišljenje in ču-stvovanjc vsikdur! \' Tvojem življenjskcm hcscdniaku bi človck /anian iskal pojma ncodkritost m t*ijoi/ein. 'l'uj bi TI moral biti svet okoli i tbc — v svoji dobrosrćnosti si pa videl same prijatelje. Kako lep bi bil svet če b' ^aki /načaji pre\ ladovali. kakor s* hil Ti! Kak>na i'jems si bil % tcj dobi bojnih pctelinov in iKluniih egoistovi Tebi ii, tv<-. jen1«! lepe mu /naCaju rxkstav-Ijan n * t : 11 \ -.rcib mi_s vsch. ki smv> Te po-/r. *''. t.-^'pj "»p',rnenik. ()tlp'»čij se sedtii - Ti draiji priiaieli — v •^i je n hvatevr^dno nalo^o. da priredi p.> V.--CJ SI jvcu.ji pr;>pa>;a!icljio turnejo, ka-rere namen ni toliiko /biranje jjnu^jitii sredsltv. inarvev veliko bc\\ buditi tuđi med 'juJ-'v ni v p.a£ zaslu^jijo pozornost pa tuđi ra>rurnevaa'p in podporo iavns>li. Prsi taii koncert se je vr&tl »roči v krajiju. sleti Ud. \" Kranju >e j pes*cr in bojiat, tu-di /a p<*slušalca /aaimiv tor je v svoji strnjenosit et?prav v kr^!kf*m Ctisu nud:] r^l> velfiiko. Močno sr> uc^jnle pra>- vso looke br-ez izjerne. cna !eps bije v veoini. \">i na^toprtj-oči k vcč:nom« radnji, ocfnosno višje letnlke, nn pokaz;il.i dov»>lj '•ubiciic in t.denLa, dobr;> >ok» in rut'no. I/vdjanin so bila v&a v siklcdu z yahtc\-w-iiv, k:itere j« stav i 1 na nai&1/»p»i/>cc k*;t >k dovršene konservatorste k+»ncep*n; probrani. Bil je to prav lep, topcl in in-tViicn u'asbcn veJcr za krmj^Jto 2la*;No ljubero puKIilro. luitera eeTđvrto mak>štc-\i!na — Kranjca ivi so nepoholj^)rvi — f«1 px>po1;rvoma prišla na svoj račun ter se ie konservaronstom ?\ n^Hovo predvajanie oddolžila s topl:m. prvsivTi frn prir^.'flTrje-ni r\j;.hm*e2rt ć*>\a. tpu»d^ m rrmn'm. Talcili ve'cmov si še /o'nio, seve bi n.ij ra sadneru trgu Mvklav/ jK.lni! s\oj koš( 7tf.o je bilo nnpntUj več ja boli; Poda :tsU-s ^padajo j-atvo'k*! nve^l bt>!j*t; M'i&.iavževe daro\'c, uj so za to d.n-olj dra^a. TaJco so n. pr. n*ijlep£a. na-• nizna jabolka na stalnem sadnem trgu p<> 10 Din ku. Lepih ter pcrvsem zdravih ja* bolk ne dob.J6 izpod 6 Dm kg. Na km«t-kem sadnem trjju tn pr: prak.upćeve.lc.h »o biAa danes jđbolka po 4 do ft-'iO Din Vg. Tuđi na debelo je bil© naprodaj nekaj ja-bolk. a med njim i je bflo re»W> ma to res pravega /nmske^a sadja. LepSa i«bolk« *o prodaja-Li po 4 Din kg. N'enavadrio dobro je bii zaJožen peru^-rrin*4ci ti£. Ko *o prodajalci rvc-daTri. d-i so cc3w» na živilskcm trgu poakoailc, tr> začeti pruSajati v vee.j^m stevilu v Ljub* ljano. Cepmv je 7 po^^cSn*> ?*o 1^ Din 9 k-madoV. Med zdanjffvo ae je xdaj preocj uve4ja-▼ala innožena cvetafia, ki je preoej lena *n ne posebno dra^a, po 6 CHn k$. Novost je doma« nal*ri treh mladftdkJiH* v novi za*<^ll>i. Zrežiral jo bo C- 7.upnn. dr iit»'iral pa g. Ankm Ne.ffat- . . . odo studirali J. IV»nr*Uli^in!<*-'ht Tre-rtutno jo uprizariajo % TiajveJjun n*p* tiotn v Zanrerni. Pri nM j€> bo »rw*im! p«*f ... da pri pravi jaio ▼ operi tuđi Ca|ko* rtke^a ctpero - I*ikova dn.Tnac z go Kogojevo v naslovni v](*'4i in gđč. Oljdekopavo ▼ ao-pran**ki portiji. Pirigen*: Anton Neflat. R« /ni*er: p>rof, Šest. ... da boHo «.tudiraH t drami tb bofe/ ne prrazni^e Cirecjorinovo boŽidno ipro >Krali t meba^. ki jo ho režiTal av^or 6am ... da bodo j*tuiliraH vzporedno e to igro Hamikovo inla«linfiko fnr<=MiBtav<» ^Kft-paM^« v Bratio Kreftovi režiji. ... da j»r: pravi ja režiser MiUn lskrh4pA'*W Sominovo dramo > A ten ta te. kjor bnefa ipra la e vl»Tar 1 ficlestnctf KOLEDAR &•*—: Sobota, r>. decembra katoličani: iab*, Stojana, J»tTi: Nedeija, 6. decembra katoiitani: MHkla^ž. DANAŠSJK PR1REDITVH KI>'O MATICA: Maverlinj^ &KD: Kože /. jusa ob 14 l'v v Matici. KINO IDEAL; Nj.-na pret-kiogt. KINO SlXK.iA: Me«.l dvenia zastavama. KLNO UNION; Kskapada KINO ^I^KA: lirt*|>eiiiini [-. tebi KINTO MOSTK; Lire lota >^'i l>va uaj-protni ka. KINO KOD HI J EVO: Jtv^nr^ki manevri tn fV»-aiiflka rapsoJi'i«. MiklaTieranJe na Taboru oh 20." Miklavieranjo Idrijranov oh *J0. pri SJa rriču. MiDaviev&nje Ljubljan>kes;a Sokola o> 'JO. v Narwineaii domu. PRIREDIT VL V SEDL'LJO KIM) MATICA: Maverlin-. /KD: Uoie z jut:a ob 10.30 v Matici. KINO IDliAL: Njena pr^laklorf-KlNv> SLOGA: \tfd dvoina ra«itaviiTna. KINO rXKW; lvđkapada. KINO ^I^KA: Mrei»'iuin po Jebi. KINO MOSTK- LiT.Hota in Dva na*urotniKINO KODELJKVO: Jc^onok. manevri ui lW;anftka rap^Mlia. <»t>orilo^ hožirnr r.ir^ta^^? Hiižidarja .lak- ra «>!» 11. \ Jal:«Vv»*m p.iviljon'j. Pr»i «dr?iki na»iop ?!tih<»N?ntih ob 16 w dvorani šo-uliakol^k^^a gl^tLali^ća. Ijiitkovnj oder na Tahorn ob pri 1^1 uri •.lurčok - i\irovnik<. in:ZURNE isEKARSE I>anf»» in jntri: Mr. Hakarrir. Sv. .JaVn!*«« ir«: '.». Kantor. Miklo>i«>va reptil 20. (iar1!!«*. VKKMKN.-Kn i1« »UO« 1U* >I'D Kritička eroi-a n. d»'C rnbra o»b 7.: na Vr->u-u jt* ja^no. t**tnporatura - 8, emega 20 <^n. Naše gledališče UR>\MA /.ačetpk ob 20. uri. ^nUvia •*». «lHO4^iibra: Ob 16. uri: IbogH. Aii-..ka. V.-ifitoji sv. Mrkb^s. Mla-dintka pitsM.avn. Ixvrti. 0fn iwt-v?/lol. V*vlrlj;i ♦>. <1*V4^nibra: H%» J.*i. uri: I :boc» A n *p » ^ - M ik 1 .** vi n. Nflndiofrka predstava. Izven. C^ne od ?0 Dim na-\'7*iol. (>b ?0. uri: Korajf.a \-vlja! Pr©-micr?ki aboiuitn. I'oneriftjek. 7. /lwwiu^r;i.: v^prto. Tr>TPk 8. d^rp-:i:Jrm: «>b 15. mi: Kv:«dra^ura kro»ra, Trvon. 7-n\ži\i%o cene ml 90 Din naATx]nJ. Ob 90. ori: Kora j*a ▼Hih! Izveli. OI'ERA 7#tet#V ob 30. uri Sobota .">. dp. jmtt. Aprop°^ knj de>?T AmlnK? Tcv«d. On« nd *• T»ifi nav»dol. Ob 30. wh 1+ Boh«m^. Pr)7irw1c1j«k 7. t\pdi Ix>jxkc se Je včerai pri jela. Vozila >** ic sicer spretno, vendar **-• je pripcJjala stražniku oa oći let jo je povpraial po kolcian>li knjižicu Stral nik je zjthtevaJ nekoliio prtveč, ke»r Lojzka knjižice ni Lrnela. *aj si ie mUlila. da jt do volj sjma ^tevilka. Ko so naAi k«»le*arski pretipaii r»bisti, a« je irka/alu. da je kolo smuknila neki Mifki Z. na tr*u pod !emenatom. Bilo ic vrediuj 1^00 Din. Da bi se bolj varno voirtla, j« izmaknJ'a nekemu Jlostu v gn*tilni šrtrvilko s kale«. No, 7J Vir tov** Lrgovtae, poM^t nllru I^eAntku rm Cv«u pa \% ^^belnjaJc* Prišla je ludi ^o'zoaa za 1-:olesa pravlj«"* da Lniaj^ »etiaj tato\i dovolj <*£Lsa, dA j:f 6ex zimo }»*«7>le«kajr>, da jih la tnikj tv apoanajo več. §AH — Sf»k>ftni hrzoturntr LAK sp ho vrSi drerl ob 2O. uri, prvenstveni pa v pone deljek ob 20. uri v k!ubks*m lokalu t. 3 T Igrmhiici kav&mr ^-Zveadec — LAK. Stev. 2/g____________________________________»gfcOVglfggl RltOlkulck, &, lifyftin m___________________________________________Stran 3 ^Norveška44 v Jakopičevem paviljonu Jutri ob 11. otvori Bofidar Jakac razstav* tiOk iz de-iele, kjer „se rode otroci z detnikom44 Ljubljana, 5. decembra Sredi juliM je slikar Božidar Jaikac do-potoval na Norveško, kamor ga je pov-abil njegov prijatelj sdavni norveški komponiart Saevernd. Saevemdn je Jak«ic .pozma! 1. 1922- v Ber-jm-u. Postala sta si kot t>me>tniiLa najbolj&a prijartelje. Odšia sto akupaj v Pariz in v Afriko, l«ni sta se p«u sre?.a4a v Bene tkah, odtkoder je Saevernd jdšel kot Jnkcev gasi v Slaveni jo in si jo flJcoraj vso oglcdal Ob tej priliki je dobi! JaJcac tuđi pova-brlo za daljše bivanje na Norveškem. Dva meseca m pol j« Jakac križaril no Norveški tor jo pre-potovaJ vso od Ber-gena, kame* je pri-sol iz Švedske, preko mest Molde, Trond- hjem. Btxk>e, k/i k/i /.e onkraj severnega palarnika, do Sva!voera, Tromsoeja, Ham-merfesta do Nordkapa in Kimkenesa, kn ležn že na rusko-finski mejd. Od Bergena do K-irkenesa je prepotovail ako1,i 2500 km. Tolika je približno dal java od Ljubljane do Ber< norveški slikarji odlični kolonsti. čemifr se n,.,tm čik^I ko scrn v:del skvaj demonsko fanfastičnost barv, ki jih nudi slikarjevemu oćesu norveška pokrajina. l'rtvzeLa nie je tipična norveška ob!ačnost. r*i tu dri tipična norveška so!n5nosk, ki prikaže pokrajino kakor opranio. Najbolj "u-dovite 9O se mi pa zdede nordij'ake noči, t'iLo zvane »be'e noči«. Imatn na nazstavi neJcaj slik. ki sem jih izvršil okoji po-inoči Vso Jemonsk;ist in b^T^i.csi n^rve^ke pokrajine pa kažejo ostale fnoje slike v »noT-ve>kt.ni« deln ♦•-Hzstave. V zače*k ] sem se prav dobro pocut-il. proti k^>nci bivanja r.a Norve^Jcpnj sem pa ž*» *">bčutil nukale-šiiO tc^tiobo v tej severni d-^e:i, icjer prc-bvajo Ijudje z nam nekoliko tujim idealizmom, ki so £a ohranili. ker jim ni balo treba piestaći grozot svetovne vejne. S'cer je pe d^žpb modernizirana do skrajnOsfti. Inia a&filtirane ces£e in mo»dere.r> promei 'n ves čas ti.sem vide' na cesi^h *r*rat^<3 ne uvrn zenega, zanem&rjenega ćlovek*T. Ljudstvo Hxi v hkagostanju. Božiđar Jakac: Noto mesto sobi bom razstavu] aiovensfeo pokrajino. Dela *> no-v'a, največ je Dolenjake. V 6e-trti sobi bodo grafike m sJdce s patov*-nj« po Norvežkem. Teh skic, kd sem }ih izvrši] večmoma med potovanjean na per-aiki-h, je precej in predstavljaj)o nekakSeo »slik*-;"-v dnc\r>,k.« Med portret: sem razstavil tuđi Preser-na, zaradi katereg-a je biLo v naših literarnih revijah po nepotre»>nem prelite *oiiko tinte, Obiskovalci bodo lahko ugotovtti, da neproduikcija tega dela v Kidričevem »Prešernu« nikakior ne ustrezsa orit!in«ilu. Morda bo sledilo spoznan je, da so bile polemike zaradi mojega Presema prenagljene. Tuđi to vam moram povedati, da TMsetn nikoli ta-dil, da sem bil prvi na Nordkapn, kakor je poroča.1 neiki dnevnik. Tuđi nAsetn bil avtor teh člankov a mojem polovan ju po Norvešikem. Napisal jih >e naiodo po pismih, ki sem jiii pisal ženi, pa je pri tem ustrelil tisteiia kozla »o prvem Slovencu na Nordkapa.« —cmxe— Nova gleđališka Ih telovađna dvorana Velika dvorana bežigrajske sole je večja od dvorane v Delavski zbornici Ljubljana, 5. decembra Te dni e« bila končana zitJnja dela v ve-Hki dvoraiii bežigrajske *o\e, kar je tre'>a omeđiti. xer ne gre za navadno šolsko dvo rano. Bežigrad je i^o^tal zadnja leta pravi meetni okraj po sVo-i ra^ežno^ti m tuđi po me&tnein značaju. Ćeprav 5e nima vseh pri do^itev, ki dajejo nit'^Uiim četrtim »voJs-tven poi'at, vendar nima pr&Jme^tnega značaja. Ta novi veliki del me^ta ima tuđi svoje Po •ebne Potrebe, ki moramo med nje Šteti tuđi vecjo dvorano za gledaiižke Predstave, nuuie prigodne prireditve ter zborovanja Težišče me^ta se preair-ka Proti spveru in tako tuđi Bežigrad poetopno dobiva. kar inu Da je nova dvorana res velika, laliko spo snate že Iz tega, če povemo, da je večja od dvorane v Deiavskd zbornici. V iji je prosto ra za *200 do 300 6edežev. Dvorana pa bo lahko služba zJaMi za gledališke predstave, v ^emer je njena posebna vredno^t Ima namreč vel-ko krožno obzorje. Oder je pri bliino tako velik kakor v opernom gledali-|&u. Dvorana ima Prijetno evetlobo, na kar Je treba Potebej opozoriti. ker imajo nelva-tere oa^e dvorane /c'o ^labo. mote^o fcvet" lobo in se v njib !ju-l ^ ne počutijo dobro Prav zaradi tega. ALI SO MODERNA STRAMSCA NE.M0 li A UNA? Ifer smo ob tei Priliki blizu naše prve r«e moderne žole. je prav, da vas opo^o rimo na nekatere njene zanimivosti. Ne soie-te misliti, da tie ,v*i vesele ugodnosti ter blagodati, ki jih lahko nudi tak&no moderno poslopje s evoio temeljilo prem;šljeno uredit vi io. Doslej pn nas še ai nihee videl moderne sole. zato sj lahko mielUe, da se n^kateri ae morejo z marsičem ^priiazniti In. da nj čuda, če se komu tož: po amooi jakovem smradu in »eladkeriu ocljikovftm (fTofei^u Pomisliti morate da inui žola Pre zrafevaino naPra^o. ki izmenja v veeh pro Storih tr'^ral aa uro zrak ter neprestano dovaja pnmerno ogretega in ovlaž^nejia »ve-foga. Toda šola ima tuđi moderna etraai*^ ki 6O Pa naietela na najbu^j odpor. Takšna ^tranisca iniajo *icer v^e mode*rne sole v drugih državah, a Pri nas &o neza^iišaoa novost. Posebnost je v tem, da so »ceiice< za otroke ločene nied 6eboj samo z nizkuni »te-nami. približno tako v-soiinxi Kakor eo veliki otroci. v tem pa tići koren ^pora-Pei ProdrJ e tvojim izumom. Pri tem pa poza bi naše. Baje ćma £e ve* ix-umov. toda ta. Posebna o^oa, ki Hh -ma be-žigrajeka dola. je v resnici aijaj^n. kakor Pravfjo st rokom jaki. Pri na« je ▼ rabi te već Patentnih oketi. a većina patentom je kupljeni v inozemstvu ter gre za pa tentno okovje ix na&e države mnogo deaar ja Za tuiimi patenti je kapital. naJ izumi telj &i pa mora Pomagati le « •pretaostjo in ePo«obno8tjo Za betigrajako lolo •© a-đelovala okna Po njegovem patentu ter okovJu druga podjela, Kajti izumite*} pa* nima tataa% tenv^l la ■kmorno daltmicn. žofKHntu u *za vs4 wd\ti^t: Somo Rodioft vsebuj* dobto ScKkhtovo ImIo. Zato. !• Radio^ tako Jblag in lzdoten. Pranje z Rocfeonom ]m laEo lahko in preproslo: belo perilo kuhaj 15 minut, volno in. svilo po peri v mrzli roztopinl Samo T^S5? schkhtov RADIONI PERE SAM! VSEBUJE SCHICHTOVO MILO Preden eo ee stroko^njakj odlomili za ta okna Pri bežigrajeki Soli, «> vzidali za Po skužn>o patentno okno na eevemi Htbiv kjer okna največ trpe zaradi vetra in pada vin. Pri navadnib oknih. ki &e od pirate na noter, sili voda ob dežju ▼ notranJoat Pri bezigraj»ki soli eo se pa patentna okna cako dobro ukazala. Čepra* Se odpirajo no ter, da imaio vee prednosti okeit, ki se od piraJo ven, ražen tega »e pa zaPirajo v pra vem pomeou be&ede hermetično ter lahko rečemo, da je to smeteni bodoćih oken. ko ee bodo morala po&lopla zaPirati hermetično v planskih vojnah. Pri veem tem e« okna odpirajo tako lahko in varno. da Jih iafrko odpiraio tuđi otrooi. in ob »traneh t obo dn ak,riTaJo za#rtore. To je bilo treba otnanHi samo zaradi tega, da bo mladi .izumitelj delal $e z več}o ▼nemo na svojih izitroih ter da bo žanje lel v«aj prizna [Je, ko ne ianie materialnih kori«ti. Ferdo Delak: Rokovnjači I^juibljajia, 5. decembra V zi»iožt»i že populamega »Našega odra« je te dni iz^o novo Delakovo delo »Rokov-nja^Sic, romantična odrska zgodba. v &>ed-mfli slikah. Deio. ki gra je tiskala Narodna tiefearaa. je prav gotovo razve#el}Tv pojav. saj pomenijo >Rokcyvnjačit aktuairzacijo Yheh ljudskih ijrer in bodo neđvontno zlasti po na?ih ljudskih odrih zmerom dosegali ▼elik. uspeh.. S tvojan oovim deiom nam je Ferdo Delak predstavil rokov njače v deloma novi podobi, z vgemi tiAtimi inačilnostani, ki so bile pri naših rokovnjačih najpomembnejSe, in % vsem trs tim živahno &e raznietajoćim živijenjesm. ki so ga v starih, romantičnih caarh živeli rokovnjnške družine. Naffin. kar ko je I>e1ak obđelal to zaiiim(ivo, v naših krajih še z.merom ž.ivo snov, bo njegovim >Rokovnja^emc omolrih. Pu«tw v deja-nja, raz-en znkljucne. so posoete n Bed»-kovičovih zapi» pod- co tla date pobudo at —*w*fcmiri trc4«u kri iMi bi miiuN w§6 wi ■o^iBiKO oannK6 rtrokovne organiracije v enotno organfia-oi|0. Porazne it) m wc ^^»^^«»m« mnrum' Kamld aoeiafMi ▼ dcnpno do^enAoi htd- 9K)o fronto. Posvala flls «v«i osia^OTvo. oa si police prtmenia veortra M saVVto svofe^a poiosapu Hl fo nawal 90 ooredoi oaiMce uprave pvo4f BraJKv. Rajhiiiollla Spiaala m razširila sta tuđi neki letxk. ki jo roeril na ogražanje j^v-nei!« reda in tniru v državi. Sklicala st^ tuđi shođ za-apnvkov bivšega »De'avskefja Obzornik.t« na MrzKci, n« da bi shod pred tem prijavila. Med razlogi pravi obto/nica, da je tuđi Jakob žorga zanoće! tako dkeij-o za irdružitev vseh d^lavskih organizacij ▼ Sloveniji ter je bil zaradi te^a v Beogradu obsojen na 6 let robije Policija ie na-posled izjc\-ila. da sta obtožcnca \Tiet« komunista. Po većurni nazpravti in dolgem posve-tovtmju sta bila obtoženca oproščena. Za-govtttrjala sta se, da ništa imela z\-eze s koiimiterno, kakor se jim a je o**ita!o, m •lu n.ista vršiij kr»r.unističnc pr<^j%ip-.inde. Njuna zaj»;ivorn:ka dr. T.eme/ in tlr. štem-pih;ir s*a pobijah obtožnico »n /,*lo tempera meiitno dokazova'a, da ni m/'lo*ja -z* obs^dbv^ Med razlomi /« oprosUlm> sodbo je senat navedcl. da manjka doka/OA-, d« sta Dbtožetica tiel.da pn navo^.lih k<*nvin-tenic, čeprav nekaj in-dic<»v opraviihjje ta sum. ()b*» sta bila tiKli že ka/uovan-a zaradi komunist ićne propagande. Na podlaci indicov in d rnncv pa scri.nl ni mog«! spoznati obto/o-nca /1 kriva. r>r/a\*na bla-fjajrm l>o Irpela srtr^ške ai kazensfoo po* stopxinjc proti obema. Kaj takega pa še ne! Glabonemi bodo igrali na ^entjakobskem odru .Ljubljana, 5. docenibra Ali je to &pk>h mogočeV Gluhonemi du bi igrali; kako neki, če pa ne aii>ijo. . . Tu bo nemara a pri laka potega vučina, bo marsik«lo neverjetoo skomignil. Pa je vemlaj res. To nedoljo po-poldne Hh bos te lahko čuLi in spoznali, da so nekateri jimmI njim-i kakor rojeni za gkidaližike de«kc, Čeprav nišo doslej še nikoli javno nautopili. Da, dragi moj gospotl ia svanu g-o-spa, kar priznajmo si, da vemo o Paroeto, gre pa ▼endarle. V osmih l-etih naprtivirno tekega oteoka zmožne>ga rsakdanje konverzacije in sposobnoga za v,stiu praivt»ČTii Irt»kli<*. Miiogi mojstn jih imiijo .-*e ra/M od polnooutnih vajeoct-v, ker opravljajo svojo dolu z najverjo vestnostjo in se nalije lahko stanesei« kakor n:i aro. Z:d, da pri na* duploj ni &e prav nic po-skrblji no za nad-\ljnj(» uaol«ra/lK> ab»o4ven-tov glubonoanaiLco in st) ti najveć preptit&e-ni -Kimim sebi. Vendar se ne znnoniarjajo rn si skužajo pomagati, krakor p:u* najb^jo vedo. BaA zato je še posebne.;jn občudova^ nja vredno, da *o s<- pripravili ia jav^«i niis*op. Nažtudirali so dve prav ni kini i^ri. Poieg t«g-a pa nam boilo z zt-lo po*ro6otio rečeno pokazali in povedaJi, kako M pluzajt* svoj vsakvlanji knih. Čudili &e bu«t«, v fco^ likiii pt^klicih se udfjst\ ujtjo. Prepričan st«n, da tega svoje»vivtiDeg» n34»topa ne boe te zuaaudilL Saj tak aga re« še nismo videii v LjuWj:viH, p;i l^ogvc kdaj ga spet borao. Nikomur ne bo ln\ za t«to sikromno vatopnino. Nepoza prava senzacija. Z&to pridite. da *e prppiičatB, kaj zmorejo naši gluhonetfnci. !:v.if.ujte pn> te to. da boste s Bvojkn o*>isk<>in močoo ra»-veselili te toliko m tako kri\Tičino za|>uiš£eoe invalfide narave ter jiin dali v toh žanje *9 pos-ebno te-Zkih r. -?lh tako potrebno moralno oporo. VOko M«ot Film 9fMeđ dvema zastavama44 Ljubljana, 5. decembra Ha aHfci viđfaoo Roaalda Colmaiia in pre knano Claadette Colbert, ki igrala glavni ▼togi ▼ monumentalnem velefilmu »Med aVeMa laataTamac, čigar premiera je bila floofi t Unu Slogi. O filmu »Med dvema za-Maramac. ki je nedvomno eno n&jvečjih fMmnlrih de) v poveetnici filma — eai eo «teli ndo produkcijski stroSki nad 100 mili- jonov dlnarjerv — so eri edjni vol kiitiM iji tuđi občinetvo, da je najlepšd zaCarjev glasnike, samo da je >Med dveona zastavama« mnogo impozantnejSi ▼ veaJcem pogledu, v Ljubljani ga predvajajo v nem-ž-kein jeziku, kar bo o^Kiiiifttvu sotovo še bolj včeč. Pet filmov na en večer Ljubljana, 5. decembra. >đkalajti< ao letos povabili pri naa že rf't" alpinista Karip Poppingerja z Dušana, da predava o svojih vzponih v Centralnih m Zapadnih Alpah s cepinom, tttjo in derezami ter filmsko kamero. Bala, kot trčalo se bliSćeče ledene 3tene, ogromna kuliae razdrapanih ledenikov Do—ona, Blonnassev in drugih, ter kot ala-b—lir bele, arene ipike in zobe nad 4000 matwt Tiaokih vrhor z vsemi svoj im i gro-aotaml plaaov ta naglih vremenskih pre-obcmtOT borno videli 9. t. m. zvećer v De-tevdd abornleL Katerega našega plantnea, plasalea In amučarja. ki je Že imel priliko ▼Mati Mont Blmnc, Dufourspitze v Monte RoM, liatterhorn, Stgnalkuppe in se druge lap« Trnov« AJp, ne bo zamikalo. da no §el poatniai feo amnimiro alpinako-tehniteo in OBvte jgadaynja NaJsanimiFejse bo go- ( tovo zavaetje poslecinjega pettiaoćaka v j Kavkazu preko ogromne in veličastne le-| dene stene Bezinga. Videli borno prećenje I La Meije in Barres des Ecrins v Dauphi-; nš-jih (Zapadne Alpe), na katerih vrbovih so bili tuđi že slovenski alpinisti, dalje . oštro nasekam in najdaljši greben Centralnih Alp Peteretgrat, sredi katerega se na-haja pločevinasto zavetiaće (bivak), pre-! čenje izredno izpostavljenega Rochcfort-grata in krasne posnetke na Dent de Geant. Vse to se nahaja v skupini najvisje gore v Alpah v Mont Blancu. Poleg ple-zalne tehnike v goli skali, bo pokazal in pojasnil g Poppinger moderno tehniko v ledu in snegn, kar pać mora zanimati vsakega zimskega alpinista. Foto-amaterji planinci pa bodo tuđi prišli na bvoj račun, ko bodo videli kaj in kako je treba fotografirati v gorah, obdanih z debelim ledom. Kupujte domaće blago! Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, tobota, 5 decembri 1986. Stev. 2 9 Matineja Z.K.D. N£SMBTN£ MKLODUE JOHANNA STBAUSSA v veseli filmski opereti „RO2E Z JUGA« £-™s Danes ob 14*15 ia l«tri ob 10.30 v Etttaem kinu Matici BOGAT DOPOLNTLN1 SPORED1 One matinejske Din 3.50 in 5.50. DNEVNE VESTI — Zračna zveia x Grčijo. Neniška Luf-haraa. vzdržuje že več let reden potniški prenijet na rra-eni progi Berlin—Dunaj—Zemun—Atene. Ker je pa potekla pogodba, u;i podlaci katere je imela Lufbansii pravico eksploataciji? te tuđi za nas važne zračne proge, je bila podpisaiia nova pogoaba. glasam katere bodo letala na tej progi letala vse leto. Tako bo imed Zemun skofci vae le-to stalno zračno zvezo ra^en s Pajtemn in Londonom tuđi z Berlinom. Dunajem. Solunom. Sofijo in Atenaimi. — Možnost večjega izvoza našega lesa v Francijo. Naši lesni industrijci in trgovci i velikim zanimanjem »premljajo trgovinska pogujanja s Francijo, ker radimajo • t«m, da bo dovolila Franci ja vecji izvozni kontinent za naš les ne samo v Franciji. temveč tuđi v vseh svojih kolonijah. Doslej je bilo treba v Franciji plaČevati vieoke takse na uvoz našega k-ea, tako da niemo mog-li konkurirati avstrijskemu lesu. Po «ie-valvaciji franka so se pa taikse »icer zni-žale vendar so pa Še vodno previsoke. Naši lesni industrijalci upajo. da bo So v Francijo okrog 50.000 ton našega lesa letno. Najboljši in najlepši film »VViiatenlegion« MED DVEMA ZASTAVAMA Ronald Golman, Claudette Colbert Viktor Me Laglen Matineja danes ob 14.15 in jutri ob 11. dop. KARDINAL RICHELBEU Nadvse napet in krasen film! — Cene 3.50 — 5.50 Din BJgjgUP M * * t* ™ t^i^i Velefilm o največji katastrofi habsburške dinastije M A Y E K L I N G Charles Boyer in DannieUe Darrteux Danes nepreklieno poslednjič film napetih presenečenj, zapletljajev in avantur ESKAPADA Georg Aleksander Jutri (v nedeljo) premiera Schubertove operete PRI TREH MLADENKAH Paul Horbiger, Else E»ster, Maria An- dergast, Gretl Theimer in Svet. Petrovtć "Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri, jutri (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21. uri __ Name&čenje v mhiistrstvu. Bonski pristav g. Hrvoj Mat ter, sin poKoinega generala Rudolfa Maii?*ra, je prideljen v aluižbovanje ministra brez portfelja g. dr. Mitoe Kreka. G. Maiater je svojo službo v Beogradu te nastopU. — Kdo bo general, direktor SUZOR-a? Dosedanji generalni direktor SUZOR-a MUam Glasfr je bil up< kojen in razpiBaTj je že natucaj za izpraznjeno mesto. Po*le general neg-a, direhtorja vodi začasno njegov pomočnik g. Matjašič, Danes ob 20.: Danes ob 20.: Magda Schneider v veseli opereti L1ZELOTA Po filmu Miklavžev večer. — Jutri ob 17. in 20 uri dva sporeda: LJZEXOTA in Buk Jonnes v senzaciji: DVA NASPROTNIKA. Cene Din 3.50 — 6.50 V nedeljo ob 15. uri matineja: DVA NASPROTNIKA po zniftanih cenah. — Finančni minister v Dubrovniku. Vče- raj popouLne je prispel v Dubrovnik fmanč-ni nimister dr. Lettca. Pripeljal ge je b par-nikom »Oplen&c« in 8i takoj pri priliodu ogiednl carinarnico, pote«m pa prostore meet-ne kontrole in {davni oddelek finančne kontrole. Minister je nameraval potovari preko Cetinja. kjer je pa rapadlo mnogo »nega tako. da se jo moral vrniti v Beograd preko Sarajeva. — Kongres teozofov. Danes in jtfferi bo-do zborovali v Zagrebu teozofl. otrganiiira-ni v J ugaslo venskom teooofskem drufttvu. pod predsedstvosn dr. Georga Arrmdalea. — Pomorski dom v Splita. Delavska zhOT-n!ca v Splitu je sklonila zgTadrti Pomorski dom. Cim odobri ministT»tvo socialne po-Htrke sklep o zidanju doma. bo kupljeno temljiš^e m pr^ne sf frra^inja doma. I PRIBOR ■ modne potrebščine za dame. I__________Tyrševa cesta 9. — Zagreb je dobi] novo veliko kavama V pritličju hotela Milinov so uredUi veliko moderno kavamo. v kat eri J© prostora ta 1.500 ljudi. Kavama ima 350 mizic in 1.500 ito»!ov Za postrežbo goetov bodo v kavami tri>e direktorji 60 na-takarjev. 20 garderoba rjev. 30 kuharjev in potnočnikov in 10 godcev. — Južnovzfaođna Evropa nm potntoAiem velese jnro v I^etpzlgo. Na pomiadneni vele-»ejrmi v Leipzlgu, ki se prifine 2S. fobruar-Js 1937-, bedo po veftletnein presledlcu ao-pet razstavile Jugro'lavlja, Bol^rarlja, Gr-člja in Rumurrija. Vae Stiri držarre ao t* np.lele večje prostore v pritHčju palaAe »Rinsrme'Bhau««. Jiicportovavflco lamUivo ^Hredi trgovinjsko mlnluti stvo, grSko mi-ototTEtvo mm naatxtoo grtapodaftvo, ubimh dko pa neznSko-rumuĐflki trgovski zbornici. Boig^rj o razstavo priredi trgrovinsko m iaiistr tvo zaetopano po b Igrarskem za-\-odu za poapeSevanje runanje trgovine. V poga^anjih o aodelovanju jugrovznod>nib evropskih držav o val delegati pri2saa.vali velik poemen leipz Skegra velesejma sa med-narodno trgovino. NaglaAalo se je posebno, da se z udeležbo na leipzi^kern velesejmu ne mivili na reprezentacijo, tem već, da j je naanen po.ećanje iz\-ozne možnosti tako na neonska kakor tuđi na druga svetovna tr-žtdča. V ć'kladu s tem bo izbrano tuđi r&z-atavno blago. Razstavljeme bodo vse one iirctvoine to deloma tovamig ^ izdelki, ki jih more nuiiti južmovzhodna Evropa ter prikazane možnosti, kl ph nudd narodom glede prehrane. Praktični uspehj razsta-ve, ki jih prifia^ujejo v;i razstavljalci, se veća. ne bodo Izostali, če potnislicno, da se uSluzbenega Usta« *Shj£bend list kr. banske uprave dravske banovine« §t. 98 z dne 5. t. m. objavi ja uredbo o rz-preznembi uredbe o n**Peniksa«, družbe za življem jako zavatrovanje, direkcije za kraljevino Jrgv lavijo, uredbo o oddajanju sladkorja brez plačila državne troSfhrkio za oslajenje vin kega mosta, od-lo&bo o podaljsanju rika iz prvega o±9t. § 7. pravilirka o določanju tn vračanju varščin, to-lmačenje glede odlkupa oljaate-ga semenja od zadrug, popravek uredbe o disoipLma "i odgoa :irn05ti šolskih uadacimi-kov m učiteijer,- narodnih sol, popra.*ek k popravku prannlriiilka o zameni d^-lžniskih listin z nov-Jmi obvezni čami. telefonski tn telegrafski promet z inozemstvom in razne objave iz > Službenih novtn>. _ Bla*nikova Velika Pratka ta leto 1937 je zopet izšla Ta naž ljudski koledar je med Slovenci najbolj pr^jubljen m domač Ćelo naši iz^eljend sa radi naročajo. ker jih spominia na domovino in m^ada teta Čena enemu izvodu je 5 Din. Dobi »e v ti-skarni J. Blaenika nasled. v Ljubljani, Brejz Št 10—12 in v treovinah 1 Matineja kina Sloge ■ Ne opustite, temveč priđlte, da vidite krasen film o velikem diplomatu, dr- zavniku, spletkarju, intripantu Kardinal Richelieu Danes ob 14.15 in jutri ob 11. dop. Napeto! Matinejske cene! — Kdaj satjtsj-e krsitv© de\^xnib predpi-sov? Na to vpraianje je odgovorilo finan-čno mJmistr tvo: Za krSit^e deviznih pred-pisov morajo veljatl cdgovarjajoči para-gTafi kazemakega. zakona. Na temelju > 78 kazenskega zakona zastara Jo torej r-sitve deviznih predplaov v dveh letih. To tohnačenje je potpđil tuđi državni svet. — Seja tarifnega odbora. Prometni mi-nteteir je odredU, da se seJtane tarifni od-h?x 14. t. m. v Beogradu, da se izreče o ne-katerlh pe-rečdh tarifnih vpraSanjih. — B -žični izlet Beograjfanov ▼ Sloven1-jo. Beograj«flti Putnik priprovlja za pravoslavne božične praznike voKk izj-et s posebn:m vl^fcom v Slovenijo. Iz'etniJci bo-do nazdeljeni v več skupđn \m T^^^tijo naše zfmsko sportne kraie Bled Kraijfkp goro, Rarta^c. Pfanico, Bohinj in Pohon-'e Iz Beograda se odnelje;o 5. jan^-aTJa zve-čer, vrnejo se pa U januarne zjutraj. — Cenena IetovJ5x« za državne uradni-ke. Zveza nab«V>alnih zadona d--3wvni^ uskižbencev v Beogradu se ie dHi čas-i ukvaTf« z vpraSuTi'eTn z^raditve ur3dn?-STcih letoviSč m wina.vii!i5č aa zadruJn1 podl«0~ Zgradi!a >e že drgn v Knan^sld 5O»n. ki bo k»f zadružno letovil^če do«*ra-jen in opremljen pred začr-iflcom t>n*hod-nje sezone. Služi* bo za (K^oo^t^V čer tx>-letjc. poTrmU pa držflvnfm cmadn^co^r tiu-čariem. Zveta z?rad; pofl«« ♦©«* let^- :š^ v Ulcimfu. VtTJia^lc^ bamif V» *everni D»l-rrwLc\n. nafvoč pa rudi v Zlat'boTu fn as hniš^: ffori- — StanJe naiih kliringov, Z držav«mi s ks^e^an^ smo aktivni, je biio stanje naših kliringov 3. decembra sledece: Nem-čija saldo 17,900-000 raa-k, Italija saldo 49,000.000 Er, Bo^garij« saldo 6°1 levov. — Ivanjkov* Tukajftnji v«3cr0etinl vln-B'xi sejem se bo tokrat vrSil v torek, dne 19, januarja 1987. Te sejme priredi tukaj-fleja vinarska sadruga Jeruzalemftan in ta bo že 12. ZvaaikovtH so ▼ sredbii LJuto-mer*o-Ormos*ega dkoHSa ta na sejmu se smejo ponođttl le vina Iz tegra okoUfta. LotrSnje vino se prav lepo razvija te je iiaw*tuo. Prtdetelt je res ba mmjtaen, vest-dar je se toMco assofr. ds, ci bo labko vaak interesent MjisJ primemo. — Usivgo TI |e storil pn>t«lj. i*hvalW se mu morki s priDMrntm pnfefonflnfn. Posij] mu letoinje lepe Vodnikove knfl^e. H jfli vei poT«od tako bvaltjo! p» ne mu boi 5a#tno oddoHO In mat namvi veUko Te*e- m — Zop€t srSko soho gfOzdje v Dalmaci^L Včeraj zjmraj je pr^p^i v splitsko pctsiar oJ*Ce 12 Grčije parnik Una, ki je pr.poljal 20.000 kg suh* fig in 4.500 kg suhega grozd ja. — Proteo« v elegantni vezavi je najlep-se božično darilo! Cena letnika 75 Din. Naroča se direktno pri društvu. Doseianjl naročniici pa Iahko izr^e - ompletne letni-ke v vezavo bodlsi Prirodo£aov»n€cn.u društvu, bodisi knjigovežnici 2abjekt Dalma-tinova 10. Vezava tane 15 Din, — Sneg v Sarajevu In Liki Iz Sarajeva poro ča jo. da, še vej>jf>p%|pg drame Njena preteklost Romantično in pustolovno aivljenje na otoku Borne u. Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21.15 uri — Vreme. Vremenska nopovea pravi, da bo preeej stalno, deloma oblačno vreme. Vćeraj je snežilo v Beogradu. NajviSja temperatura je zaaSala v Splitu 8, v Zagrebu ijn Skaplju 4, v Ljubljani 3.8, v Beogradu 2, v Sarajevu 1. Davi je kazal barometar v Ljubljani 765.8 mm, temperatura je zaasala — 0.6. • Zaradi ore ha nož v srce. V va«i Rado-ćaji občina Geueralsk.1 stol na Ervatskem sta se &prla včeraj kme-ta Ivan Rado&ij in Marko Radočaj. ker ništa mogla pravično razdeliti Lziiupička za prodani oreh, ki je rasted na zemljicu zajednice. Marko je laiiftevai ve^ji del. ker je raeel orah na meji ajegovega zein in ote sta se &prla in med prepirom je sin ^a.bodel «vojeg-i 72-letno^i ooeta. — Boičnt avtoJrlet: Gorica—Tr«t; Be-netke-^Padova 24. do 27- deceonbra Pri-glasite se tak-rj. Poja xula zastonj. — >Po božjem avetu«, Ljubljana, Wolfova 1. Iz Lfubljane —lj Na predvečer zlate nedelje, dne 20. t. m. bodo trgovci v Ljubljani razkodno uredili in raz-vetlill Izložbena okna. Na nedeljo samo, ko bodo trgovine ve* dan odprte, t. j. tO. t- m. pa pripravljajo vse, kar bo kupujoče obćin-tvo zadostilo, Iz-redno znižanje cen vsema blagTi na zlato nedeljo, je parola ljubljanskih trgovcev, zato ne pozabite posetiti Ljubljane. —lj Aškerčeva ces^a bo đane& tla^vana Ce toia dela so neovirano naptrea-nea bo najbrž aafaltdranje ceste že kocnća-do. CestiSče se je po tlakovanju preeej znižaio, zato so morala znižati tudl hodnik na« pr:ti tehnike. Zcbaj g"a bodo morali so-pet zabetonirati in asfaltirati. Tudd to de-lo je v rokah tvrrd^e Res, a še ne bo zdaj končasio. Delali bodo de nađal>e, 6e ne bo premrzlo toliiko, da bi zaurzotvad beton. Vendar je pa 2 l«b, hči železničarja, Rade-6e, Rem-c Marija, roj. Shiga. 38 let pošt-na uradmea. Lavre^ič Airton. 65 led, oiož-niafci narednik v p., Kusterle Anton, 70 tat, mizar Bohin>sđca B;*tTdc«.. Jeglič Iv*n, 30 le*. nidar. Zagorje, L«mptč Anlonija, 2 dni, Bizovik. hži kurjaća, Lovko Av^ust, 24 let, kurja«. Cerknica pni Ra&eku, Se-šdc Aiojrij 31 let. siti posesrt-mka, Sm«r-c* pri Kamniku, Srim^ek KaroHn*, vd. Valenćalc, roj. Pibernik, žetna mizarja, 54 let, Gafcnič Roza, 64 let. vdova žele«. z&-vinća. Oobe^i: Marija, noj S«>ovic. 70 let, žena skladiSčrrifca. Vodnik Leopold. 43 let. kaHfcaj-. Podu*>k. obč §t. Vid nad Lmb-li«no. VuJc Fnuic 90 le*. isasebn*. Stere Tv«na. 43 let posestirca, Koprfvnk«. Mtv-Atm, 70 1e<, rasrbnica. Sv A«drej pn* Mo-ravCah. Zlhert Peter. 5 roesecer. sin duge đr. idemic. Step*"i« ymš Vodoprvec Jo-ftca, 44 let. fena u«telfa. ZvrifU* vr* Zk-gorju. JereHn Turerffa, sestra V4rforfna &f let Solafca 9t*+rm. Jelen TMM« tx>J U-pOTiek. 67 let. dniruM-ie« T^^*r Vtfe. 3 ntes^cc 9tn oCnvA— m JofeU, 21 let, duAiirK Hoda J«bm pri LaJk«m, Z>* Gregor, 24 let. dmn*r, Luče, srcu. Gornji grmi, Mrot-no, obd. Radeče pri Zid. mostu, Mibettič StanšaLftv, 2 leti, sin oroin. n«r«dmka, Lu-kovioa pri Kfnmtru, —lj V cl*na predavao], ki jqi poireja PTirodoslovoo <Žrufttw> v dvorani Dela>v tke zbornice, bo preda val v ponedeljek, dne 7. decembra ob 20. uri univ. artatent Toma-t& Gabri}ei; »Kako nastane celuloza in rute les«. Famen najbolj rastirjenega i»-delka. ttve prirode v kro^otoku anovt Dru-Stvo vl judno vabi obttnotvo k obilni ude-letbl. —lj BftfOaTiev večer • plesom priredi Sokol LJubljana-ftUM* v Sokokkem doinu zvećer ob 20. uri. —lj Lotkovnl oder Sokola I. na Tabora vpzisori v nedeljo, dkie ^decembra ob pol 16. uri komiftno lutkovno l^ro vJurček-čarovnlkc v tren dejanjih. V predgovoru bD Juroek otrokom atuegovoril par poučnih besedic. Starsi, privoifiite «vojim malć-kom nedoUbnega rasvedrUa ter Jih privodite v ptfl* gledaUMe. —lj Zimska pomol ee zdaj poveod organizi ra in se prebiva!«tvo pozivom karitativnih org&nizaoii razveseljivo odziva. Le tnalo-kdo «toji ob strani. Za svojo dolžn<>bt smatramo, da opozorimo predstavnike občin. humanitarnib organiz&cij in druge, da ie pri podeljevanju podpor v denarju in blagu ozirajo v prvi vrsti na jetiCne bolnike! Protiiuberkuložna Zveza v LjnbljanL —lj Med vietn] slovensklml narodnlmi pesmimi so pad najb:lj priljubljene koro-ške naroine. Val naai zbori jih pojo, pri nas o se prav tako udomaćile k&kor tam, kjer ao nastale. Da jih pa najlepAe pojo naSi koroSri rojaki, je pa pop^lnoooa na-raivno in jaano. Njihovo prelepo pesem borno sL&ali zopet v Ljubljani v aoboto, dne 12. t. m. ob 20. uri zveder v mali Filhar-mctnjčiii dvorani Takrat namreC naatopita zbora iz Sel tai Radtil na Korodkom. Sede-že dobite v knjigaml Gla toene Matice. —lj V skali, saegu in ledu. Predavanje Turistovakeg* kluba Skala, ki se bo vratio 9. t. m. ob 20. uri v Delavaki zbornici, bo nosilo ta naslov, ki sam po sebi ponrc kako izredno zanrariva sđpiziidti&na teina se bo na tem predavanju raapravljaia. V popol* no ponazoritev besed predavelerja Karla Poppkifgerjoi z Dunaja. bo ptiikazana serija odlićnega amaterskoga raroa, Idboprav gotovo z«a«vil oboinstvo s svofišni u^opol-njenami posne&i iz akupine Kaukaza, Moo-te Rose in Dofineve. Poppiaiger je Joot rr-ku^en alpinist rbral pri svojih podvigih toliko zandmrveg« novoga materijala, da bo lahko vatkega obiđkovaloa tega predavanja v veakem oziru zadovoljal. Predpro-daja vstopnic se vt* pri tt. Abne. —lj Za miklavievaiije na Tabora r« nam obeta letoa zanimirva navx>st, ki bo vaakega obdakovalca «nn^^ Da pa bo omogofieno vaa^emn tA ogledati to mUtlav-ževanje, je urejeao a nUko wm toputoo. Ita ker ae ksnaAu prlftne tudl ptoa, tedaj je razumljivo, da ao mfldavzevi večeri na Taboru poaeboo privlačni sa piesažeijno mladino, prlčetek ob 20 uri sveGer v »> boto, dne 5. decembra. DarOa se spreje-maj oprl vbodu natfproti vojaftnice od 12. ure dalje v sofeoto. Zato pa vae na Tabor, kjer vam bo pregnal mSklavftev prograan vBaJkdaaje akirbi. —lj jJnrij Ljudevit, pHkaai se sver tor-sJca!c je % otročjo oholoetjo ikiriftal prati vratom pijana Tomai RućigaJ. In le-ta klic ni oetal breaguspeten. V tistem hipu so se odpria vrata in . . . Torej pridite no v >Se(ntjakobe o gledaliftoec, da aveste tn vidite ćelo zgodno o Janesu Soncu m njegovi predepi neđni goape Ani Razini. Na praznik 8. decembra ob 15. bo popoidanska predstava neumenjena pred vtem okoliča-n tm in Se v. em, ki jo do sedaj nišo videli, da si sedaj ogledajo to zanimlfvo igro, ki nudi z leploni slžkazni, Icrasno opremo In pe^trimi naatapi čfleoraj celotaega asunm-bla — nastopi 40 o eb — mfMSgo užitka In zabave. Prodaja vstqpnlc je v poneđelje1? 7. decembru od 15. do 17. ki v torek 8. decembra od 10. do 12. pn giedaitfkl blagajni v Meatnam domu. —jj Mladi bolgarBkt dirigent Bojan ikonomov č>e bo prvič predat« .11 IJubljan-skamu kottcertjueniu ob6in0tvu kot dir^ent velikoga 5nmff vmtoega koncerta a« prihod-njem kanoertu Ljubljanske Filharmonije v petek, ckie 11. t m v Uniooslti dvturmt Bojan Ikonomov je bil rojen v Na x^po-lju ob Dooavi leta 1900. Svoje giaabecie Studije ta univem> je kanftai v Sofiji, na-to pa nadaljeval od leta 1928 glasbene Studije v Franciji pri znamenitem skladatelju Vincetn&u D'lndvu v Parizu. Poleg tega je tuđi abeoiviral mojaetreki dirigentski kurz pri Weingartnerju v Balu. Predstavi] se nam bo torej nov dirigent brata vega bolgarsftcega naroda. Prodaja v-^torpnic v tanjlgarnl Glaet)ene Matke. —lj Sokolsko društvo LjnfaljaiM m. ^ Beiigradom obiflee MUtla * danes db 17. uri, da obdari deeo, ob 20. uri pa «an tvo in njih prijatelje v vsemi dobrotami voje-gB. Časa. Ker je vee M33dav«evo spremstvo »dane volje, prtplese po L^ohartovi in Kr* žiCevl ulici ob poteh k HL drSavd realni gimnaziji v socUko dvormx>, kar prlpo-rofiamo tuđi v&«m MSklavftevtm častilcam, ki hrepene ta veoer po lajanju m veselju, pet ju in godfoL —lj Smna^i teftaj wm Bakitoi. Drtavn* so>ka potjkltaika v Ljubljani priredi kakor veako leto, tuđi leto« v fiaau božičnih poCttalc stm.Jk1 te&aj za ftofako miadmo, v snujem pofiHniAkem donu na Rakfttm. Prijave aprajema mdstvo ioL poU'lirdke, GledaliAka ulica 7/1 do 19. t m. od 9. do 12 ure. kjer te doMjo v«( o ta^f podalfki. —4 Danes vsf as AUetak* ipklavievo v nOTootv* rjenl dvorani hotela M*aiC. —lj V epeaafld ▼ojsđ Je ss»toj: ker nlma-jo Urovakti fteMjev s ITIdoaifiev* ceste, mtmtmk Delavake stnwnaue. —lj FlesBi smroi aJesUc«« ▼ Katfni fnre- oedelj^c ob Ml «1 V^pUk» n**jq «4 4, do S. mre ipopofclanski ple»a. Vsak torek In cetrtek ob 'JO. uri »nadaljevalni te aj* Posebne plesne ure in informacije dnevz««j. Dijaki popun. —lj V &oKoli}>usta Po«1-lifpnik JoŽeta in CerKO\Tiik Antona, bon.o ukrenđili vso potre>bno. Staristidni podatci TPD Rat^e-Planica. »e odeTo^ij-i pr»>pa-gandni »ekciji GZSP. OJ tvTdke »Tivar« prejete rabatuo izkaznic^. se cprijava tefcmovalcev«, ker se bočno mi drž;iii točno pred pisan ega roka in borno pri poro-čili samo pravo£asnr> prijavijene tr"krrto% .il-oe. Naknadno se oejo po naAi ofcrožnici St. S rabtevan© statUtične podatke. Klub. ki t^b podatkov do navedeneg* roka ne bo po6laJl ne bo vpodtevan pri poročihi. ki ga se«tav-ijamo sa Banovinski turisfMni »vet dravske banovtoe, niti ne v poročilu. ki ga borno objavili ▼ časopkju. Ko zapad« do*ti snega, borno frro ned-eljo rae&pisaii prop«.-gBfktni MĐO&i tek ofltoii mesta Jeeeni(% pori varao ie sedaj rme> kJube. da Ae«tavijo svoja moetva, tako da bo ndeležba 6kn več-ja. V četrtek, dne ia t. m. priredimo ob 20. uri ▼ kinu »Radk* na Jeeenic.tb: »Knl-tamo tnjsko prometno predavanje«. Prosimo v«€ prijatelje belega iportA, da te te^a predavač ja po)DO§tevUi>o ođelHte. Glasom ■Jdepa teje u. o. GZSP z dne 8. 12. 1936 m sprejme v 61mt»tvo GZSP — »Tuj&ko prometno dmitvo« pri Sv. Krfltn nad Jeseni-eatni, ker je oaved>no drufttvo pravitoo prijavilo stoj wtop in poravnalo v»e predpi-obveiDoetL SOKOL — Nava premiera na odru vWcega Sokola. Marljivi sokolski gledaliA^i oder vprlaart na praanik 8. t. m. ob 20. ▼ So-kolHkem sols. Pn predstavi bodo so-deJovall nafti soanl Hofcohfci igrale! br. Pajk, br. GodBaia, te. Pad, sestre Magdl-nova, Vugova, ftulcovm in Domanjk/^va. Prvifi bo ta saetopila na naA^m odru s. Magdtaova Ia Dosnao^cova, ter je nai o4er pridobil dve novi moči, kl bo ta g-ot, vo mnogo pripoanogU k. usp>ehu naAeera odra. Za predšbafvo vlada na Viču veliko sani~ manje, vaUmi) pa tuđi Ljiift>ljajnćan^, ki •o taočejo nad đve uri satbavati ob d vtl-pih Igrradoev in Iga^Ok. Vabdano zaXo sokol-diko dlanu tvo in cenjeno občinatvo, ki zna ceniti poArtvovateo đelo ncU&Ea dramskih igraloev, da ▼ tocrek S. t. m. najpolni sokola o <4varano zadnjega koti&ka. Vae oenjene posetn^ke opoasjrja-mo, da si na-bavljo vtopoice že v prodaji pri br Je-loGnJIcu v Rofinl doiini in v a vkoi 'kem domu. Zbearniški rnventar nova općina Hajdina. Prevzem poslov ostalih dveh občin Grajen« i-n Rogoznica pa se je začasno še odloSiL Pod oblino Hajdina, eo se priključile kaU-stralne obMne Draženci, Zsforuja in Spodnja Hajdina ter oni del Brega, ki ni priSel pod moeto Ptu=. Nova občina. ki «e bo imenovala Zgornja Hajdina, bo tako štela 1500 pre bivalcev. Uprava te občine je že Imenovana in bo vodila posle do novih voMtev. — Ogea) na Drav9kem polju. V Apačah pri Sv. Lovrencu ;> te đii nenadoma iz-bruhinil ogecnj v gospodamkem ooslopju po-eeetnlka in mizara Martina Keka- OgenJ se je zaradi vetra bliskom a šini ter ?aj«l w)fedna posloojt pope^taikov Za.'ta iai Gol ca, katerirn je uni^il lerva po^lopja, poin.i pol ^k:h pridelkov. Skupna škoda ©e ceni na 70.000 Din in je le df'oma krita z zavaro valniho. Kako je ogenj na«tal. t=e ^e n<* v«^ Kitmi pa ec. da je bil po Din O^ol niki zavedu ieio vlornilre. — Pdsipaite hodnike. Zaradi aaiiva, ki ;e bil pred dnevi. je postalo z^o mraz, ra-?elo je tmrrovati in dobili »mo poledico, Hisne Uetntke opozarjamo. naj posipa jo hmiattfi pcaiogMWK da ne bo ncirtf Stev. 27Q »SLOVENSKI NAROD«, «*<*&, 5. decembri 1998. Stran S Kako zidamo pri nas hotele Z ozirocn na Vaš člaoek, ki ste ga objavili v soboto, dne 28. novembra 1996, M. 274 na strani 5. fetolpec 1, 2 m 3 pod naslovom >Kako zVlamo pri uat. hotete<, Vas prosimo, da v smislu § 26 eakooa o tisku kvolite objavili v Vašem oeojeo^ni listu »lodeči popravek: Dokax dobrohotnosti & katero je o-bc&v-BavaLi gradbena oblast dovoljunje za pri-Tiidek hotela »Metropole je dej&tvo. da je. hila ta zadeva na 14. M>jah gradbenega odbora raimotrivaiui rn sieer veČmoana izven ADernega reda kot nujen slučaj. To pa samo rato, da ae j^ omogoinlo nadaJjeranje dela, ki je moralo biti ponovno ostavljeno, k*ir si Ia«t.nik po svoji krivdi ni pravopisno jrposloval sTadHfmr^m dov*oljeto* j*» »tala graiibena oblast na. stališčn. da bo prrzidek lahko gmdi • teado kot je bi* ie odobrena leta 1981. Stavtmi gospodar ima pa tuđi prosto nbiro, lid&ti po kaki aovi fasadi, reodar mora ta ustrezati ariiitektooskifn safatevam, ki jih je btaviti za odlično in eksponirano situacijo hotela »Metropole Stavtoni gospodar se jo tega ree poeluiil m predlo&il caporedoma več oanutkov fa«a stvari v oTii€*njenTTn članku dnigače podano, so pretlnvne in prife+ranske. Tiskovni referent .Tože VombergeT. Agentu smrti se vsiljuje sin V Londonu živi čevljar Hyman Barnett Zaharov, ki trtfti, da Je sin sira Basila Žoharova Pariški bsti % veišnm zanimanjem zasledujejo vprašanje kdo bo dedič po umrlem Baaiiu TlaharcAru. V Londonu se je pojavi] poleg Zaharove nezakon- nke hčerke m njenih otrok. ćev- Ijar. ki se piše Zaharov m trdi, da je bogatašev sin. Star je pa ic 67 let- Cevijar ali bolje rečeno trgovce » čevlji Hyman Rarnett Zaharov. a pravim imenom Haim Manel ev>č Sah&r, wc m poJAvil .^eie na dan smrti an- CleŠkega plemića sira Bastla Zaharova. Mož se poteguj« že 25 let za očetovsko Ijubezeo in *evcda tuđi za premoženjc na.j- Kr»patcjšega mo/a sverta, ček, da je sin iz veljavn&g* zakona, ki ga je bil sklcnil Zaharor z ru- ico židinjo Hajo Elko Kaiolm- 'sko leta 1867 v Vilkomini v kfnenski guherniji, tore] t bc- danji Litvi, kjer je bil Haim rojen 15. aprila 1868. Tuđi nezakonaka hdi 2al- harova se ni pojavila sele zdaj. To je aajstarejša b6i španske vojvodkijc VUlairanca de los Caballeros, rojene Marie del PHar Antonia Angcla Patricio- no Simona le Muquiro Beructe, Zaharove v«4ike ljubezni, s ka- t tero se je najbogatejsi mož »veta po tridesetietnem Ijubav- netn razmerju leta 1924 rea oženil. Bila je *c babica pet2i vnukonr, ko ae je mogla kooćco porasti 9 «vo|*m ljobđtom. Takrat je naanreČ umri v umobolnici njen prvi mož vojvt)dfi V'Uafranca, ki je prežive! v amo-bojnici 10 let. Toda poma zakonska zveza m trajaia dolgo. Lady ZaJiaTOv* z neskončno ie več let Tjianu, da je bila hči Basila Zaharova. Njeni bčerk' «ta torej nj-egovi vnukinji Toda kaj je s sTnouo Haje Elke KajoJinske n Vflkomtra? AK je to res mn bhrSega Grka iz U ta m bula. trjjov^te^a zastopnika Za-hariaa Basila Žoharova? To je zapletea in če govorimo odkrito ne poeeboo verjeten prime r, zato p« tem zanimivejši in tem-bolj pi^tolovski. Lepo se todi ojerma % za-j^>netnostio Zaharova samega, Stvar je postala pereca, ko je čftal II. •prila 1911 v angleđcem mestn BtrminghanKi ćcvljar u trgovec z oborvljo Haim Mane-levič Sahar v ltatu »The Birmingham D«ily Mail-t brzojavko iz Petrograda, da je da-roval neki Zaharov za povzdigo ruakega letalatva 20.000 ftmtov Sterlingov. Sahar... Z&har... Zaharov — v g*avi stronrukšnega n»kc»ga zida, čerljarja v Birminghamu, »e je porodila mnogo obetajoća misei. Siro-maSni židj-c v mlad, ko se je oženil, odkrito rečeno, ko se je moral oženiti da bi preskrbel otroka, ki ga je pričakovala Haje Elk* KaroUnska, da priđe n& svet kot nezakonsko dete. Ta Menel Sahar je prisel « Kišeneva v BesarabijL Potikal se je po delavnici svojega strica Sahara, ki se je bil pred des^tJetji preselil v Vilkomir rudi tz KUeneva in je bil navzlic svoji mladosti ■nan pretep«e, pfjnec in ženakar. Skrmtkm kfepostna židovska obćioa v VUkomiiu je sklenila, da mora Manel Sahar k vojakom, da se ga odkriža. Manel Sahar je bil carski vojak, ko je prtiol na svet mali Haim. Svojega otrcka je videJ zelo redko, med njegovim drugim in sedmim letom pa sploh ne. Mati Haje Elka je moža zapodila. omožila se je dnigič in mali Haim Manelevtč. ki se mu v oćetovi hiši ni godilo posebno dobro, je podlegel izscljeniškemu nagonu lač-nih niskih Židov ter se UseJil kot 17 letni niladenic v London. Zakaj v London? Ker je nekoć m nekje slišal, da je imel njegov izgubljeni oče Manel Sahar nekakšne stike z Anglijo. Kaj pa je imel grski deček iz Istanbula Zaharia Basil Zaharov skupne?a z VUkomi-rom daleč na scveru m kaj je imel skup-nega s Kisinevom? Da je imel nekaj skup-nega z Londonom v tistem času, ko je bilo Haimu Mancleviću pet let, smo čitali vče-raj. Čevljar Sahar iz Birniintjhama ima za to svojo teorijo. Med proganjanjem Grkov le-tt 1821 naj bi bila praroditelja sira Basila Zaharova ix>begnila i/ Istanbula. Naselila sta se baje v Kišinovu in ostala tam kot trgo\*ca s suknom in krojača do leta 1842, ko sta se vmila v Istanbul. En njun sin, stric Zaharia Basila, naj bi bil pa ostal v Rusiji, se preselil v Vilkomir m ko je imel Zaharia Basil v Istanbulu hc preveč razlićnth izdel-kov, naj bi ga bil oče posU.1 k stricu v Vilkomir, da potolaži tursko policijo. Tako naj bi bil kralj orožj^i Basil Zaharov židovske krvi. To je verzija, ki so ji radi verjeli v nekaterib državah, kjer so sovraiili Zaharova, ko je postal mogocen kralj orožja ali kjer so ga hoteli odirati. Sir Basil Zaharov niraa origtnalnega krst-nega lista, temvcč samo nekakšno izjavo, ki so jo podptsali trije stari Grki z vcljav-nostjo prisege. Napisana je bila 21. decembra 1892 v maloazijskem mestu Mughliju in pravi, da je bil Basil Zaharov rojen tam 6. oktobra 1849 kot sin zakoncev Vasilija in HeJenc Zaharovih rn kršČan dva dni po rojstvn po gr3to-pravosWvnih obredih. Pa tuđi ta dokument dvomljive vrednosti, napisan 43 let po njegovem navedenem roj-stvu. je bil overovljen v Parizu po sodnem tolmaću grščrne šele leta 1908. Židovsko poreklo torej ni izključcno. Rdečka*ti lasje mlađega ZaJiaruva to domnevo di»pušJajo. Nikjcr pa ni nobenega dokaza za to, čeprav bi morali kaj vedeti v Istambulu ali v Ate-nah. Haim Manelevič Sahar iz Birmingha-ma pa v aprilu 1911, ko je čita! v Jistih o hogatem podporniku Zaharo\*u. <> teh dvo-mih ni ničesar vedel. Voha! je samo bogatstvo in možnost priti do bogatega očeta. Tako ae je lotil dela. Filmsko mesto v Rimu V Rimu se mudi predsednik američke filmske mdustnje Havs, ki je imel va/na posvetovanja » pristojntmi ttaHjan^kimi uradi. Sporazum med i talijanskim in ame-riškim filmskim trgom, ki se je /.del dosiej nemogoč, je bil predmet pogajanj med Hay-som in ministrom Cianom, mmbtrom tiska in propagande Alfierijem hi ravnateljem ita-lijanskc filmske industrije dr. Frcdijem. Z Mussolinij<;m je Havs do'.očil fcmelje nove italijansko-ameriSke pogodbe. Bajc je Hays dosege! popuštanje v /a-devi kontingenta, kjer zahteva Italija pari-teto, Havs je pa zagofovrl Italiji denamo pomx»c, da bo ldJiko pLačevalj američke filme. Zauimiva podrobnost po*>jdbe je da bo v Rimu ustanovljeno vdiko filmsko mesto, ki naj hi fekmovalo z najslavnejšimi film aki mesti svela. Hayes je Kil tuđi v avdijen-ci pri p-ipe/u. s katerim je ime! važen ra/-govor o moralnih in krščan&kih njčclih. ki naj bi prišla do veljave v »ilmih Moderna kultura v piramidi Leto 4241 pred Kristtisom velji! 7a mej-nfle. kjer se 2račer»ja čfoveška kulturna tradicija. Če je to točno, je stara naša kultura letos 6177 let. Kaj bo čez prihodnjih 6177 let, torej leta 8113 no Kristinu? NoKena fantazija si ne upa pogledati tako daleč v bodočnos-f. /te večkrat je bila •iprožen« mJsel. da bi bilo treba ohraniti moderno kulturo v piramidi zanarncev. Med takimi poricusi je bil tuđi oni neznanoga nvoža \% let« 1876 med veliko razstavo v Kiladelfiji. V zamotanih podzemnih hodr.ikih pod was-htngtotiskim Kapitolom je shranil mož za-klenjen lesen kovčeg, kuratorju kapitelj-ske umetnostne zbirke ie pa pustil oporo-ko, da smejo njegov kovčeg odpreti šelc čez 100 ltt. Najdraiji moderni poakus te vrste je bila pa piramida, ki jo je z*čel graditi leta 1900 politični sotrudnik veonega ameriškegn kandidata na prezidentsko ntesto Brvana Wil-!iarn Harvev. Gradil je svojo piramido na granitni in apnenčasti podlagi v kvadratu z bazo 12X12 m, toda dogradil je ni Vendsr je pa tuđi nedograjena stavba tz železa rn betona raogočna. Visoka je 39 m in pot vodi v grobnico s 500 m dolgim podzemnim hodnikom. V nji je spravil Han*ey mno^jo literarnih dokumentov svoje dote. V Ame-riki je bila pa nedavno sprožena mtscl, da bi zgradili varno grobnico in napbali na Tijo, da ne sme biti odprta pred letom 8133. Grobnico naj bi zj^čitila ameriska vlada. Med drugim naj ^i prišle v to kulturnu zakladnico knjige, fotografijo, ftlmi, uajzani-mivejši struji, gramofonske plo^e i glasom prezidenta Roosevelta Stahna. Musso-linija, llitlcrja itd. Koliko stane nebotičmk ? Najdraiji nebotičnik v Ne\v Yorku je nedavno dograjeni Metropolitan I.ife. ki je stal 30 milijonov dolarjev. Nekoliko cenejši je bil Kquitable Building, tretji po vrsti ICm-pire State Building je velja! 28 milijoaov dolarjev, poslopje newyorš.kc bome pa 20 milijonov. V nasprotju s temi največjimi orjaki ameriškega stavbar>tva je bil /grajen patrijarh nebotičnikov v Ncw Vorku \\'ool-wt>rth Buildinu za bagatelu ^mhMXX> dolarjev. Seveda je pa ta nebotičnik med svoji-mi modernimi tovariši dokaj skromen. Zi primerjavo naj še onieninio, da je veljalo poslopje Metropolitan upere samo 'i.lKX).(KX), tako da bi LaKko za cn nebotičnik najinodcr nejšega tipa zgradiii pet takih eper. čeprav je najdražja na svetu. Drui»n po vrsti londonska Covent Gardcn je veljala okrog 400 tisoč funtov, torej komaj 2,-P" *i!a prvega predsednika če^koslova-ške vlade dr Karla Kramara Sadeiđa Sikola-jevna Kramar. Njeno smrt ^o pričakovali že več dni, ker je ležala bolnica v agoniji. 1V>-kojna je pripadala dobro polovico svojega življenja če^koslova^kemu narodu z du^o in srcem. Rila je iz sare rus.kc rodbine H'udove. nećakinja Mihajla Hluduva, ki ;c leta 1877 sprcniljal v Pmgo niskega generala Crnjajeva, kjer je bit ta slavni general navdušeno sprejet, potem ga je pa policija tzgnala iz Avstro-Ogrskc. Nadežda Nikolajevna se je pisđla v prvem zakonu Abrikoeova. Z dr. Kramafem jo je vezala vroča Iju-bezen. N*a mlađega čežkega politika je imel v tem pogledu velik vpliv njegov rojak, tu-di Kramaf, ki je bil v Rusiji upravitelj vc-leposestva. Dr. ICramaf se je sez.nanil « svojo po/nej?k) sopro^^ v Moskvi v salonu i rodbine Samarin. I'oročila stn se leta 1°00 ! in za pričo je bil pesnik J. S. Machar. Je-seni I'/'O je zadela Kramafevo soprofio kap. Takrat se je pa šc opomog'a. \*čcra.j tedei) jo je pa ponovno /adela kap, da ji ' je otrpnila leva stran tclc.sa, obenem je pa i/gubila tuđi dar govora. Od pnnedcljk.« ni ; več poznala svoje okolice. j Moč sovjetskega letalstva V oedeljo je imel na »ovjetsivem ko-ngre-su v Moskvi glavni referat letalfaki general KripLi. ki je poročal o razvoju sovjetvke^a vojnoga letal.sivjt. Najprcj je ugotovil, da je število ruskih vojnih leta! naraslo v 7.ad-njih desetih rnesccih za 90 ud^totkov, produkcija letalvkih motorjev pa nc je dvigniia /^i \4fo inl&totkov. Nekatcrc tovarnc letal in lctalskih inott>rjcv stt tako ra/virile svoj obrat, da produciraju d.uics trikrat toliko, kakor ab pričetku tekočega leta. V p.»slcd njih štirih letih se je poinno/ilo število ru j»kih vojnih ktal za 334 od sto tko v. Približno sliko teh številk si je mogorc ustvari ti. će se računa, da je imela Kumjm ze 1 19.»2 nekaj tiM>čcv modernih vi>ja;»kih ictaJ od najtc/jih bombarderjev do lahkih l«>vccv. Br/ina sovjetskih modernih vojnih letal 7!iajski je /c preselio 1(H).0«h> moi. S posebno marljivostjo se bavijo z letaUtvoin člani m!adin»kih orgini'acij, kt ohiskujejo nalaV Aa nje ustanovljene pilotske sole. Telefon je lahko nevaren Ni pripc»rocljivo doinor.iti se o st.sLanku telefonic^no, posebno čc jo ćjovek poro^en. Će bi bila upoStcvala to tena nrko^a kr>-danjakega častnika, hi sa lomiti po lastni krivili. S svojini ljupkom se je teiefonićno clomcnila j^ l**<1t* Rentanka, njun pogovor je pa posmšal.a telefonist ka 7 centraJ!. ki je bila slučajno 7:nanka do-tičnega c^ftnika. MorvJa si jr* tu
  • pir in mož j« povedaJ ženi. kako j»» izvrdrl za njrno ljubavno ramierj^. Sledila jo io^it»^v. t*>la f^tatnekova žena ni pozalihi na pžila je telefonistko in obenem >*pon>isi-La poštnj upravi, kak.^no uraiinuo in;a. Ma no aamo po^luAa t*>lefoni*ke pogovor**, t^m-već jih tuđi raznaša po mestu. S<»iliAče j> bilo pa velikodušno in prisodilo je uradnio milo kazen, ker bo je prepričalo da iv imela pri tem nobone ^motn* koristi, toun-već jo je vodila samo moralna pobuda. Pa/ jo je pa poštna uprava Lakoj odpuatila. ket je izdali u radno tajno Uradnik p>ri telefonski centrali ni zato, da bi prisluškovaf pofrcn*orom telefonskih naro^-nikov. C<* p4 alućajuo kaj allfti, mora o tem molćat.. Nede4jA, fi. de***mhrm 8; Ve«e! nedeljeki pozdrav (ploStP). — 8 30: TV.ovadba (16 min. za ienftko, h"» min. /a mo&ke, vodi c. prol. DolMj^-šftk). — t>: ^a** paročik, spored. — 9.15: Klarinet aolo, igra g. Urbane Franr- Weber: Koncertino o\k 26, Moszkowfiki: .4paiwki pio« «. 1, ?, 3, 4. — 9.4o: Veraici povor 0; (Mroška ura: Stn6ei Ma* tič** kramlja m pre»f^pva. — 12: Koncert na kitjiro (ploške*. Sor; Vrarlaciift (Andr«a Sezona), Bach: (iavotU. — 1-.10: Mikdav-ž.evi darovi (koncert radij^kr^ja orkestra). 1^: <"\n*, ©pored, ohvftsti'a. — 13.11>; Kar imamo, to vara damo ?^o po ftpfci.nh). (Od: K«>n-rert Klx*ra l«ala!ii}k >Ku*%l?in*. — 1K30: Ne kaj >;latihenih slifk (plofič^). 10; £'**< vre-mo. poročila, «pored. — 19.^0: Sac. ura. . -1f>..V»: Slovenska ura: Norcad-n'k ^Oodiiaca zemlja i ^ - |»«em » zborih, \zv. rad. dranj. dnu. - 30.80: Vo-čfr operne j^Ushe. Sodeluj^jo: jj(J<*". Alofka Korenča-iova, fj. Drago Za^ar in rndii^ki or-kceter. __ 22; C-a^, vromo, [x>roHla, t^porad- 22.15: KadiJAki ]axz. Ponedeljek, 7. HecemKra 12; Napevi iz oporftt (plošc^). -- 12 W>: Vve mv, porobila. 13: f\a#, njorod, olivesti1«. .... laio: Fjodor Saliapin poje »ploV-«?). — 14: Vreriie, hor/«. - 18: Za ;tt pe**rnice /a oddih fplo^c*1). EMILE GABORUU 77 ZAKONSKI IN C I N NEZHKOHSKI aJ 1 II ROMAN. — Da, tztism na svojo čast, da je vse, kar je povtsdaia moja aeetra, resnično, -— je pritrdil stali vojak. Uznirajoča ga si šSSafe. Med težfcHn dihanjem Je nadaljevala: — Kako dobro mi je, da si pri meni. Cu«tim ae prerojeno. Malo je manjkalo, da nisem zbolela. Danes najbrž nisem lep% toda kaj za to. Objemi ine... Iztegovala je k njemu roke ni mu nastavljala ustnice k poljubu. — Toda pod enim pogojem. Vit, da mi pustiš mojega otroka. O, lepo te prosim, rotnn te, nikar mi ga ne vzemi, otrok je moj. Pusti mi ga, obdr-flm ga. V zamojo mi hoČeš dati otroka druge že. ne. Ne, nikar ne stori tega* Kaj, ta r3na naj biob-Jemaai mojega sina! To ni mogode! Odnesite proč to tuje dete, studi se mi, svoje hočein! Nearećnež, ne prigovarjaj mi, ne grozi mi s svojim gnevom! Uklonila bi se ti, toda potem bi umrla. Vit! Opusti to usodno nakano, že sama misel na njo je zločin. Kaj? Moje prošnje, moje solze te ne ganejo? Bog bo naju kaznoval. Priđe dan, ko bosta naša otroka mbtevcia, naj jfcma padoftHa razume, preklinjala naju bosta. Vit, v bodoćnoM vidim. Vidim, kako se obrača moj sin prroti meni s pravično jezo. Kaj pravi, veliki bog? O. a pisma, ta pisma, draga spo-min na najino Ijubezen! Moj sin ... Grozi mi, tepe me! Na pomoć! Sin piretepa »vojo mater ...! Lepo vas prosim, ne povejte tega nikotmir. Bože moj, kako trpim ... Saj vendar ve, da sem njegova mati, pa mu vidim na obrazu, da mi ne verjame. Križani bog, to je prevedi Vit, odpusrti mi! O moj eđini prijatelj! Niaem našla v sebi moći, da bi re ti uprla, niti poguma, da bi te ubogate.. Tfeti hip so se odp^Ja dnigtt vrata spalnke, vo-deoa na stopn&če in vstopi] je Noel, katar običajno bled, toda miran. UmirajoĆa žena «?a je zagledala in se zxtrzntlaT kakor da jo je prešinila električna iskra. Njeno teJo se jn svijalo v smrtnih krčih, izbuljila je oči in od grote ao se ji zjedKH lasje na glavi Dviguila se je na Mazmicah, is-tegnila roko proti NoeJu in zakHcala s siksim glasom: — Morilec! V strašnih krčfli se je agrođUa našaj na posteljo. Ko so stopili k njl, je bila ie mrtva. Nastala je grobna tišina. Ob tem prooru so bili vsi globoko pretresani Toda beseda >morUec je bilo torej vse, kar je ostalo od nje. Duša, ta udana, in nežna duša, je bila že ođtetela. Teđaj se je gtot spomntl na groffeno amrt. Tuđi ona gm je ljubila in ljubezen jo je spravila v grob. Ni je rasumel, obe je ufcil... Bratu Va-lerije Gerdjrjeve *. je smilil ta kruto sađeti sta-rec Poda] mu je roko .rekoč: — Gospod Cotmnaiin, sestra vam je ie davno odpustBa, če se je sploh kdaj ježila na vas. Danes vam odfmseam tndl jaz. — Hvala, gospod, — je dejal grof, — fcak&na niC| Dosje moji — Da, — ys dejala Klara tiho, umrla jo i -Hslijo, da je Sftoril njen sin zJočin. In nismo jl . >gli razjasniti te zmote. — Njen sin mora biti vsaj svobodeai, - je za-kiical grc^f, — da ji stori zadnjo uslugo. Da, to se mora zgoditi. . . Noel! Advokat je stopil k očetu. Sližal je bil zadnje besede in globoko se je pirildonil, rekoč; -- Vaša želja mi je ukaz. Takoj odidem in dre vi prid€sn k vam, da vas obveselim o uspehu svojega posredovanja. Morila bom lahko že poivedel Al-berta s seboj. Po-tem je Se zadnjič objel mrtvo ženo in odšel. Gvat in Klara sta knralu odšla. Staii vojak je odšel po opraivkih. Moral je urediti vse petrebno za pogreb svoje sestre. UsmUjenka je ostala sama. N je bilo strah, saj ni bila p«rvi£ sajna pri mrličo. Nekaj časa je ae molila, potem je pa vs-tala ia jela pospravljati po »obi. Odstranila je vse, pospravila stekleničice in Ione-ke, zažgala »ladkor na razbeJjeni pali čiči, prižgalt na rnšzi, patoriti z belim iJtrtoni, sveoe ter pc«tavi!s k mrtvaakemu odru križ s kropi Inico in oljčno ve* JBCO. xvn. Daburoc je vstopil v svoj kabinet, kjer je govori] Kođtanc z možićkom premetenega obraza. lr hi ga lahko smatrali, sodeč po njegovicm vedenju sa sfMeboiika iz Batignolles, da ni nosil ogromne igle s ponarejenim draguljem, ki je izdajala po- »SLOVENSKI ifAEODc nfeota, 9l Amafeta im. Stcv. 279 Želimo ustreči Vašim željam, da se oblečete čim najcenejše z dobro kvaliteto vseh vrst oblačilL^L^±U^iiiZZr|kot sledi: B»>i*'da ~A) par. km od Sarajeva aU progi Sarajevo— Dubrovnik, sto korakov ori-klailno za zimske <*}K)rte knk'>r za lptovanje. torej za hotoUko industrijo, radi blizine Sarajeva pa tuđi za kupci o z kvom, živino m sadjem. se radi ottee-litve v Beograd ugodno proda: ftnonad^iropiia hiža. ki i nm v pritličju velik lokal za £jot*.ilno in kavarno. lokal za obrt i ti «rf»dnjeve!iko stanovanje- v T. Tt3.fi trop ju pa dvoje veHkih *\d no vani z veeija 7 -«ohami in v>r»-mi pritiklinami. dafcie dvorile, hleve, pralnico, velik vrt; — pritlicna liisa spredai z vri om. 4 ftobami in v^niiii pHliklinami. dvorišcom hlevom. posebnim Trtom za zelrniavo. prtim malini In eri ini ogromnim eadov njakom / ?n!ad m drevjem. Tik ob vrtu to?e iM>!«k. priklade»n za ribogojstvo. Skimna rp>na za oH*> poseetvi prcvti \veh dolgov. 170 tiso^ Din. ._ \ e** inform.i'-i.c1 pri Ja^tniku; Hinko Kranjeo-Knez Mihailova 54 Beograd !T. > ■ I.BIMI POSESTVO 44)00 ni- t*veta, kanmolam. industrijsko podežetako mesto, /e-Io uuod-nn naprodaj. Takoj Din l.\00fi__ Poniitlbe na upravo: »Redka prilika«:. HtHT fWeda 50 par. davek 3 Din Najmanjši zneeek 8 Dio Prlmcrna darila ZA MIKLAV2A Robert Goli specijalna zaloga platna, bele«a In pralnepa blaga. LJUBI JANA, Attleiiburgovii 3 50 PAR ENTLAN.TE ažuriranje, vtzenjp ?ave*v pe. r'a. mmnogramov. 'jumbnic. Ve-!"ka zaloga perja |x> 6.75 Din f.hiliiana< Go^posvetska 12 ZIMvSKE SUKNJE boljše vr«te. Hubertus nepre oiocljiv 250 l>in. periJo i a vsa praktična ob-lac'la nudi po re-klamnth renab Pre^ker. Sv Petra cesta 14. 6, R. BUFPBT S. J. Je raj, Ljubljana, Sv. Petra c 38,' toči prvovrstna vina ter garantirano pnetno iganje čez ulico po sledeeib konkuren&iih cenah: Namizno bek> 1 7 Din Sr bako prokupat 1 7 Dim CvHfek nov J 9 Din Portugalka 1 9 Din Rizling 1 9 Din SJvaner 1 11 Din Jaboianrk novi 1 4 Din Mošancgar »Jadki 1 5 Din Žeanje: Tropi novec 1 22 I>m Stivovka I 24 Din Hruševe< 1 28 Din Brmievec I 32 Din Rum &ni čajni 1 32 Din Pri veri em odi em u primeren popust! " 3171 Najceneje tzde-lajemo različita omela In Metke. t Hinko I TYFSEVA C. 5 I prejc knjigama TUBE [KLIŠEJE I JUGOGBAflKA I sv:?[TBa nasip fl I Inserirajte v „Slov. Narodu" Otroftkl votlCki O vokoieia, S 1 ▼ a t n i ■ tJROf ejllh m o t o r j i, s t r o j I m o đ « I # v trleiklji pogreztjtvt PO ZXXO NZZKI CEN1 — CKN1KJ FRANKO „TRIBUNA" F. BATJEI LJUBLJANA, Kariovftka cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova ceste 26 ZAHVALA Vaem, kl ao naao mater in staro mater, gospo NEŠKO VĐOVIČ pokropili, spremili sa zadnji po ti in počastili s cvetjem, ae iskreno zahvaljujemo. Posebno hva-ležni pa smo sostanovalcem v Vegovi ulici 8, ki 9O ji tuđi v njeni bolehnosti izkazali toliko spo-stljive dobrote tn ljubezni ter nam ob njeni smrti človckoljubno pomagali. V LJUBLJANI, 2. decembra 1936 RODBINA VDOVIC. Makulaturu! papir I proda oprava „Slovenskega Naroda14 Lfubliana^ Kaaflieva oOca itcv, 5 Kolodvorika ulica Zimske nuknje . . IMn SMO.—, AMO.— Prima douhle suknje .... Dm ti*0.—, 880.— Palmeston ^rnc »uknjo . . l>m 42O.—. 5*M|.~ Prima Palmeston I>in hHO.—. 780.— Htibortiif* nepreroot'ljiv . Din i,\*t.—, 120.— I'ovrftnl lov^ki iutknjič . Din '2i.~>.—. SZti.— Trpotne 6portm> obleke . |»tn 340.—, 510.— Sportne pumpa rice Hiti U*.—, 125.— Sportni klobuki . Din 38.—, 4K— Pmmenadni klobuki . . . IHn 5*1.—, 75.— Sportne čepića . IMn 11___, 14.— Sport ne ^epic^ cista \olna . . Din 22.—, 89.— Usnjati suknjici Nappa ... Din 140.— Veternl suknjici . Din 98.—, 175.— Sportni Miknjifi . Din 89.— Kamgarn obl^kr . Din S&0.—. 580.— K&mgrarn tinta volim .IHn .»**O.—, 7»0.— Pulover ji moderni Din 4A.— KvaJit*.*tiir samovrtnirv naji^p*! V7«rci . Din 12.—, IH.—. UMijatr* roka\i«p Nappa .... Din 48.— !Onej^»» Hraje*% fUinela .... Din 17.—, »I__ Rportn«* »rajoc prima .... Din S4.—, .W.— BolJ«U> pablin *rajo<> . Din i«.—, G.V— Se priporo^a Presker LfcBMiasia — Sv. Petra e. 14 STANOVANJE trisobno se odda blizu tjlavnt1-tj:i kolodvora mirni družini odraslih Ma nov. Vpra^ati v Za-rfružni li rani Ini ci. Da I ma ti nova uJii-a. 3182 STAN0VANJH *=p obe. kuhinja. I^ve se pri hi^nik« LšC«M PRIJATELJICU v 7>akonu nezadovoljno, čedne sredrije poeiave, ne nad 37 let. Goptilničarke imaio prednost. Ponudl>e e pol ni ni naslovom in '»liko — drugače ne odgovarjani — na upravo Slov. Naroda' f»od ^ifro »Deceniber 117--. Strofo Lano. S16G Stari trg 17 I. 3172 ŠPEDICIJA TIJDIC LJUBLJANA PREVZEMA OCARINJENJE i PREVAŽANJE vseh uvoznih m vzvozmh podlijk, in to i j vsakovratnega blagm bodiat knrlva, IiuJctf. hitro, skrbno id po najmžji tarifi. Revizija ;, selitve itd. v Ljubljani in lxreo Ljub^azM po n.iej deklariranoga blaga in vse infor- i z voaovi na konjsko vprego kaJcor tndl i macije DrczplaCno ' tremi oaJmodemejMml avtomoblll. Telefon interurban ^4-59. VUharjeva c. 33 Telefon Intemrtaa 21-07. Maaarjkora C 9 (nasproti nove carinarnice) nasproU tor. kolodvora) NAZNANILO! Spococam oenj. obfiinatvu. da sem otvoril trprovirtn OSTANKI, katere prođajam po tovarBJilrfli eemli! — Se priporoćA „TEXTILOS** — A. LAVRENCIĆ MIkloiMeva «.17 — V pmhuti Vsajemne z&varovaliiir« So izjeme Podplat je podplat Njegova usoda je brez <»octrnjanja prenasati vse krize in težave življenja: jeseni blato, poleti prah, pozimi gumaste galoše, ki mu j onemogočajo dihanje. Včasih prosi podplat plaho kaše, pa mu zamaše usta z žebljem. Težko življenje živi. Osip Korinker, čevljar, trdi isto: — Tczko življenje in nobenega upa-nja na bodočnost. l>e poglejte te eev-Ijc, prosim. Samo v roke jih vzamem, pa že vidim avtobiografijo njihovih nog. Vidite tole mesto: tam je silil na dan sklep. putika. revmatizem, — skrat ka, nekaj i/ te zlate serije. A to so £nezda kurjih očes. No. a tole, to se ne srne povedati, da je tipiena luknja. In čigavi mislite, da so ti čevlji? Naj-brž mislite, da jih nosi kak brezposelni element. Kaj še. baš nasprotno: glavni tajnik naših novin našega mesta. Mesto res ni veliko, toda tajnik, to ni karsi-botli. Tako torej, on nosi te eevlje. In on sam . . . Ko priđe, boste videli. In drugi dan je res prišel. Zunaj je pomlad. Luže so se definitivno posušile, in popravljene eevlje Caka kratka, toda srečna doba: brez prahu, brez blata in brez galoš. Zunaj je pomlad. Težak, temnordeč, šc seme-niški bezeg evete na vrtu nasproti klct-nim oknom eevljarja Osipa Korinker ja. Na koncu ulice zeleni pomladilo morje. Kmalu postane toplo in liči sta-rega Osipa, osemnajstletna Cccilija. bela, tcinnonisa in sladka kakor kokosov oreh. se pojde kopat in solnčit na žamestastem pesku. Zaenkrat pa mora nadomestovati gns}x>dinj<> pe bo amaiii^o tevubcAu k«r $* hodo »pi?etnJja!© tope akšopHčne ^tkc To No v le+oSnji sezoni ie tretji večer v Ljudski univer«*, ia se je kropto afl«mi«<« v vrsti naših kukumah dniSter. - Sokolski članski Bestmdti m bodo w-šilii pocenši v sreete dne 9. dec. v«oko drugo sredo. OhrwvT>«^raln oe bodo vsžna sokolska vpraJan ja, na T9&kem sestanku bo pa tuđi z«ndTnrvx> predarranj« o sodobnah aktualnih probi em i h^ K seManikom, rm ka-tere že 20. wri je repraaaa CanJkarjeve f«»© »PohujA^nj^ v doiiiri ScDtfkirjanaici«. Velwjo |2k>h«»k«» soiižiinc cene -tn je to »d«>a uprizoritev — Službo dobita prt iuka.^.ty Bor* deka prodica rn btagajni£arik&. — Senzaclioiialea proces prrti roparake-rmu morilcu Brusiti Gov^diču. ki >> n« na desnem bregu Drave-. naj <» v svffho podaijšarija vc[javt\(.»tđ romenc že-1ciqii3ke lcjj3timiJ^i.>e v rae»tu decembru na postaji Marih'.-r. k-"To3fci kolodrv«r. 3 sebod na'} prin^sejn FK>trchn.i pogrdi!« m £>«! 4— Z& v»o.Vn xld«tv n kvarno p^>šlco" vmh NeB«v»es*ne<*a k'>ie>aTj« *<> nemudona odtprefnffi t boTnico. — O«ria»ki promet v Mariboru. Preir-kli mesec je prcjela mariborska Glavna cstŠMMVMi na uvozu :n irvozu ">^l">.^iO(zrit! so smasfl'i 474.04.1 čštimr-jm. — Pf fUaai IjoHavni p«r. Že o-1 4.aep-tenabm menjkia ta 3O1e^7i:m brczpneclĐlin deia^oem Ivanom Supantčem w nteg Fmnca H«Mr|ft a Prokmarji lurtvt^a. INjuuCi ga je sedefe fc«p — rVeko at aorlk rffe. V ge*rtek r*r vCT 3e je vraiin v flieeHR p0^wwo^rbibbbi spja oombi sa pv0Hcmbowhk|0 vc v ^ia« uBOra, OmS^VH 0a« QB BO p*wBBWfWl^^pBl pTCBo ^v nsiioorthJBi vic OM^ Uriltes iMflvee ijOoljmi sopra^, ooe. Ksn ooeu wtnc* •vajc ta taet, j^vmi|.ww1 IVAN LAUTER HAG. VODUATSATEU T POKOHT dBc o> t. B9L ob pol #. uri sjutraj, po (tetJH itmflpf inAiviL. pccvlden • toto«fU svete vero. Pogreb blažega pokojnika bo ▼ pnpedritMr, a 1 lelo 2 meeaca. robj>e^ ker m ft .ix brezpoeclnoati kov«J denu. Brezposelni m delavx«m se je prodetavijol mi de-Iovodj«> noke tufctjšnje tokrttolnc bov^trtie m «!m obljuMjeA afcriba. Piri tem je lavabUiJ <>d >,rtev ve^je 2nesike na račun raznih -đcrvcTJ, ta;les te fcr>t«kov« ter * tem w»>> dobro MvcL Pr«v«rjl je prefco 30 dekrvcev. ki ao »i iirinč v openju n« službo odo ix~ U Celja —-c Trajna mrt fnoalOt«. V peiek PopoMne %* je imrtno poBeBPe*3a 53-letna |*i>*heta ZTnafaarjeva. doigoletoa v*^na m nmitjrra. raoiadalka vJntra* in >S1ovpio-sk«g» Narađac v Celju. Ko je ramo«ila vBeraj^nji »Skrreneki Narod« m se okrop-17- vto3a ▼ 9To}e Ktajxrwa^e Za kresijo stev. 14. 98 j« na stopokseli pred svojim ftano ii .rajem apotalnrfla. ParH* je pr> wtopni-oali m zadeki / ?)&vo « tako silo oh tla. <** % je po«la lobanja. Stanova?«i v h»\ » takoj priHteli na pomoć, a ttorrečnTon }e Ma žo mrtva. —c Umeta9ka rastava, Akadenvki »15-kar prof. Albert SHc pri &r. Lenarlu v Slo* Ten^kih goricali Ib akademski kipar Tvao Naf»oe»edah oSlalJa tr. Fraa)a Roia m rfedff^ n^VnVo vito deklanMooe an prixori- M2a-iiT*ki zVSlovenFka , seml^c. ki je bila deieđna n©d^lj»vkocn pri-' znpunja^ L#«po !ivW3«Kmt j*» TjikiJn^ifT Hrfnv i —e Ceii^kt pododbor LRO1R pozira \mc ' ifa^i »i»^ ofmrrj«* ki vojnžicf lrradnfke f» pn> droftja neljrkefa. r-oja^r^c^a okrn^ja, ki •«• i^Hj/o poshjiiti oc«xino^ti sosrkratJio en'v wa«w polovicu© vožnje na. lelo, da »e ^irl-javijo ta^Ikn pododt^ora tnv. TVa.nyi VrHI kn V niDka,roi v Cei ju (fceM«>, T^j bo i-m<»H vAljavfioM za {x*t !rt, « bovo ulilco 6 X H; na radnji ??tmni hlikft naj čitljivo nApi^jb »voj*> ini« in fm v voj?ki Ro4? ^.a vla^ar}^ prljav pot**o^ v f*t*k 11. t ro. Pono^jir prijava s* tw bodo upoštevale in hodo mogli KamodnOci do*>iri l*"*°riHTnnf?ije w*l** derAm-hra 1?W7. V prijavnir-i y* trHvi po!*^r itnen* m ?ina r vojski n*vo*ti tu-1: ra<*phni pok'Vi —c Noćno lekarni&ko Mužho mia r pa tn-ii mlndn o'^m reČ. saj §«^«i žp v 3P0. Ipfii. — Reži no — usrm-arja drujra, - kd/> Im ti prigodi! t^ko visoko srnn^t? C1? tp ^lovdl popteda. hi ti pri^odil kveAjpmn 230 )mL m