South Slavic Discourse Particles. Edited by Mirjana N. Dedaić, Mirja- na Mišković-Luković. Pragmatics & Beyond New Series, Volume 197. Amsterdam: John Benjamins Publishing Company, 2010. 164 str. Lahko verjamemo trditvi obeh urednic v predgovoru, da je zbornik hkrati tudi pionirska monografija o južnoslovanskih členkih in v tem smislu skuša slediti dvema namenoma: (1) zapolniti pomanjkljivosti v dosedanjem študiju členkov v južnoslo- vanskih jezikih in (2) prispevati k boljšemu razumevanju pomenske in pragmatične vloge teh sporazumevalnih prvin. To, da je ta odziv napisan v slovenščini, je že do- kaz, da monografija doživlja odmevnost v jezikovnih sredinah, katerim je bila name- njena. Izhodišče razprav je ravnina diskurza in diskurzni vidik usmerja zlasti v obravna- vo poudarjene sporazumevalne funkcije teh besedic v besedilih, še posebej v govor- jenih besedilih. Tematsko pomenljiva je že predstavitev vseh sedmih razprav, in vsaka od razprav je hkrati poglavje (navedene strani v oklepajih pa so obsegovna orientacija za posa- mezno obravnavo, v nadaljevanju pa so tudi orientacija potencialnemu bralcu, kje v knjigi naj išče izbrane zglede oz. ugotovitve): Predgovor (Preface, VII–VIII), uvodno poglavje je hkrati uvodna razprava urednic M. Mišković-Luković in M. N. Dedaić Južnoslovanski diskurzni členki (South Slavic discourse particles, 1–22), Ama, bol- garski protivni konektor (Grace E. Fielder, Ama, a Bugarian adversative connective, 23–44), Kamo, vedenjska pragmatična prvina v makedonščini (Alexandre Sévigny, Kamo, an attitudinal pragmatic marker of Macedonian, 45–63), Prvine konceptual- nega prilagajanja, baš in kao v srbščini (Mirjana Mišković-Luković, Markers of con- ceptual adjustment, 65–89), Diskurzni členek ono v bosanščini (Aida Premilovac, The Bosnian discourse particle ono, 91–108), Prenovitve in sklepanje, Pragmatičnost dikurzne prvine dakle v hrvaščini (Mirjana N. Dedaić, Reformulating and conclu- ding, The pragmatics of the Croatian discourse marker dakle, 109–131), Pa, vezniški modifikator, Analiza argumentacije (Igor Ž. Žagar, Pa, a modifier of connectives, An argumentative analysis, 133–162), sledi še kratka predstavitev avtorjev in tudi kratko, vendar zlasti izrazijsko dragoceno stvarno kazalo (Index, 165–166). Čeprav razprave niso razvojne, so razpravne zasnove za vse nadaljnje obravnave in dobra pobuda zlasti za primerjalno-kontrastivne študije. V vseh sedmih obravna- 202 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011) vah so upoštevana jezikovna razmerja sistem : funkcija : sporazumevanje, in ta raz- merja zahtevajo tudi podrobnejšo obravnavo členkov v konektorskih in markerskih vlogah. Izbrani vsebinski poudarki – Vse vključene razprave gradivno temeljijo na relevantnih besedilnih zbirkah – kot gradivni vir prevladujejo zbirke oz. korpusi sodobnega govorjenega jezika. Be- sedilni diskurz poleg osnovnih denotatnih vsebin vključuje tudi vsebino razmerij, in slednja je ključna za razumevanje diskurza. Členki pa so zagotovo eni ključnih diskurznih označevalcev/izrazov vsebin razmerij. Že uvodoma je v monografiji opo- zorjeno na t. i. sporazumevalne in diskurzne markerje, na konektorje in pragmatične prvine. – Skladenjska obravnava od zgoraj navzdol, tj. od besedilnega diskurza navzdol, omogoča funkcijski vpogled (tudi) v rabo členkov, ki so v vlogi konektorjev, marker- jev, veznikov, in s tem so hkrati tudi modifikatorji razmerij. Obravnave samo še potr- jujejo, da so členki besedilne prvine, zato jih kot besedno vrsto prvenstveno oprede- ljuje funkcijsko-pragmatično merilo – vključitev členka v stavek prestavi skladenjsko obravnavo na besedilno ravnino. In še zlasti z vključitvijo govorjenega diskurza so študije v tem zborniku presegle dosedanje opredelitve členkov v hrvaščini (obravna- va dakle), srbščini (obravnava baš, kao), bosanščini (obravnava ono), makedonščini (obravnava kamo), bolgarščini (obravnava ama) in slovenščini (obravnava pa). – Obravnava se v procesu tvorjenja in razumevanja besedil širi tudi v nejezikovni kontekst – vzporedna sporočanjska vodila v členkih so še spoznavanjski vidik, pra- gmatični vidik in argumentacijsko načelo. – Členek lahko v besedilo uvaja višjo stopnjo pogovarjalnosti, tako je npr. ama v pomenu 'ampak/but' pogovarjalna različica drugega členka no (24, 26–28), npr. Istina, težičko malko, ama sigur (True, it's a little heavy, ama it's safe). Pogovarjalni členki so pragmatični in hkrati ekspresivni odziv na aktualno rabo, npr. Kao ni je bilo dobro što si završila posao na vreme (Kao ('like/sort of') it wasn't good that you had finished your work on time, 86). Tako imata tudi ono, onaj močno pragmatična prvi- na, ki odraža čim večjo naravnost razmerij in sploh odzivnosti na sprotno dogajanje, npr. /…/i raja se raštrkala i ono ('and people are dispersed and ono', 102–103); po- dobno dakle, npr. Dakle, ostajemo kod kuče (Dakle (So) we are staying at home, Da- kle, i pornografija može biti književnost (Dakle (Consequently/Therefore/So), even pornography can be literature, 110, 111), Daaaakle! (Wow!/W(h)ell! [I can't believe what i see], 114). Členek dakle torej v besedilu lahko vzpostavlja pomenska razmerja 'torej (well/so)' : 'to je (this is)' : 'in kaj potem (so, what)'. – Izboljšujejo in hkrati širijo se sporazumevalne zmožnosti – kamo kot pragma- tična prvina oz. marker upošteva kar največ sporazumevalnih zmožnosti, kar se naj- bolj jasno lahko izraža v dialoških besedilih, npr. Kamo go kučeto? (So, where is the dog? / So, where is that dog? nasproti Kade je kučeto? / Where is the dog?, 49, 59, 61). A. Žele, Ocena South Slavic Discourse Particles 203 – Intenzivira se subjektivno razmerje, npr. pri baš ali kao s skladenjskim pome- nom »zdi se mi, menim« v Baš brzo vozi (S/he's driving real fast, 67), Baš lepa žena (Such a beautiful woman, 67), Baš sam umoran (I'm so tired, 68), Čega se kao plašim (What am I afraid of like?, 72) ipd. Zlasti v dialoških besedilih je izrazito poudarjena sporazumevalna aktualnost, pospremljena s samoumevno ekspresivnostjo, npr. Video sam lava, Baš lava?, Baš? Baš! (I've seen a lion, Baš lion?, You don't say? A real lion!, 69), Z ono (96, 98, 100) je glede na jezikovni in nejezikovni kontekst enkrat po- udarjena 'prednost', drugič 'aktualizacija', drugje spet 'presoja', npr. Ona je ono dobra plivačica (She is ono a good swimmer, 96), Zamisli nas, ono non-stop zimi sjedimo u autu (Imagine us, ono, non-stop in the winter we sit in the car, 98), Neke generacije su morale ovih deset godina živet' ono → [jedno] deset života do sada (Some gene- rations must have lived these ten years ono → [about] ten lives until now, 100). Paradoks rabe členkov je, da členki po eni strani omogočajo razširitev sporo- čilnosti in sporazumevalnih zmožnosti (tudi z ekspresijo), hkrati pa so neke vrste ekspresivni označevalci jezikovne ekonomičnosti. – Členki so lahko tudi zgolj intonacijska prvina, ki kot neke vrste mašila oz. gla- sovna elipsa nakazujejo neizrekljivo, npr. Mislim, da im je sada onaj … da ne dovode sad (I think that they now have onaj … that they are not bringing now, 102). – Členki v sestavljenem vezniku tipa sicer pa ali ker pa so lahko ključna skla- denjskopomenska prvina in hkrati tudi označevalec/marker obrata v argumentaciji v primerih kot Petra je vzela ključe, Sicer pa to ni prvič (Petra has taken the keys, Sicer pa ('anyway') this is not the first time, 142), Ugasni luč, sicer (?pa) jo bom sam (Turn off the light, sicer ('otherwise') / sicer pa ('anyway') I will do it mayself, 142), Ker pa si razbil šipo, ne boš šel v kino (Ker pa ('but since') you broke the window, you cannot go to the cinema nasproti Ker ('because') you broke the window, you cannot go to the cinema, 140). Obravnave členkov pa ne premikajo zgolj skladenjske obravnave v besedilnost, ampak omogočajo tudi jezikoslovno obvladljivejši prehod med izrekljivim in zapisa- nim – te razprave v omejenem obsegu izbranega členka skušajo predstaviti način/e/, kako čim bolj kompleksno zaobseči funkcionalnost posameznega členka. In edina opaznejša pomanjkljivost monografije je, da to vsem avtorjev še zdaleč ne uspeva v približno enaki meri, zato kot celota ostaja vsebinsko neuravnoutežena. Členki kot prvenstveno funkcijske besedilne prvine zagotovo prispevajo k kom- pleksnejši obravnavi zlasti govorjenega besedilnega diskurza in hkrati omogočajo, da analiza kljub širitvi obravnave tudi na nejezikovni kontekst lahko obvladljivo ostaja znotraj jezikovnega sistema, drugič pa zavestno prestopi meje jezika in se širi v ko- gnitivnost. Prispelo marca 2011 Andreja Žele Received March 2011 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU