Štev. 110.
g Ljubljani, v soboto, dne 13. maja 1905.
Leto XXXIII.
Velja po pošti: ja celo leto naprej K 26"— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ 650 u en mesec „ „ 2-20
V upravniStvu:
H celo leto naprej K 20'—■ ta pol leta „ „ 10'—
r -	5'—
H četrt leta H cn mesec
» »
1-70
li poSIlj. na dom 20 Ii na mesec.
posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo i« Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
___ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
jie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list i\i slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—L- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (IpravniSkega telefona Stev. 188.
Napredovanje sovražnika.
Bojevito nacionalno nemštvo ima močne trganizacrie, s katerimi prodira kakor z nevzdržnimi falangami v slovensko ozemlje. Naravnost izpovedujejo svoje namene: Oni zidajo nemški most do Adrije. V zadnjem poročilu nemškega Schulvereina se postojanke tega društva imenujejo izrecno: Naši stebri za most do Adrije.
Tako deluje Siidmarka, tako deluje Gustav - Adolfovo društvo. Vsako sredstvo jim je dobro: Versko s protestantizmom in sorodnim idu liberalizmom, gospodarsko z nakupovanjem slovenskih posestev in veliko-industrialnimi podjetji v nemških rokah, pedagoško s šolskimi društvi, in politično s tem, da slovenske politike priklenjajo v svoj ^arem, da delujejo za velenemške namene!
Tu podajemo danes pregled zadnjega delovanja nemškega Schulvereina na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem.
Najprej se je lotil Schulverein meje, ki se vije od Radgone, severno od Drave ob Koroški proti Italiji, Predilu in Pontebi. V Sladki gori in v Sv. Ilgu sta šoli last Schulvereina, v Sv. Ilgu je Schulverein ustanovil še dvorazrednico, ki je kmalu prešla v javno upravo; v Lugavcu, S večini. Zgornji sv Kun-goti, Raču, Brezovem, Ribnici, Marbegu, Vuhredu, Vuzenicah, na Muti pa podpira z velikimi vsotami zgradbo, popravljanje in vzdrževanje šol. V Marbegu podpira tudi otroški vrtec V Mariboru in okolici Schulverein deluje z veliko marljivostjo in uspehom. Vinarska in sadjarska šola v Mariboru dobiva veliko podpore od Schulvereina, v Po-beršu, Radvini in Razvini je zgrsdil šole, v Pekrah je ustanovil šolo, ki je danes v javni upravi in ima v dveh razredih 120 otrok, v mariborskem okrožju je podpiral vsega-skupaj šole v 25 krajih. V drugih krajih slovenske Štajerske je Schulverein delal na to, da so se odpravile utrakvistiške in ustanovile zgolj nemške šole. To je dosegel v Ljutomeru, Ormožu, Vitanju, Rogatcu, Laškem in Konjicah. V prvih petih krajih je
zgradil šole, v Konjicah pa so dobivali izdatne podpore. V Ormožu vzdržuje Schulverein tudi otroški vrtec.
V Piuju skrbi Schulverein za šole že odnekdaj, v slovenski Bistrici obstoji že 20 let družbini otroški vrtec, v Slovenjem Gradcu in Velenju pa družba podpira otroška vrtca.
V	najnovejšem času je Schulvereito zgradil novo šolo, ki ima že lepe uspehe. V Bregu, ( kjer je poleg utrakviitične šole'še nemška j trorazrednica, podpira družba šolo in otroški , vrtec, kakor tudi v. Celju. V celjskem j okrožju je Schulverein podpiral šolstvo v • 18 krajih, med temi v Trbovljah in Storah. j
V	Sevnici ima družba dvorazrednico, ki pa j bo kmalu dobila še tretji razred, ravno tako ; v Slatini na meji proti Slavoniji. Tudi tuje ' šola last Schulvereina.	j
Na Koroškem ni bilo treba Schulvereinu graditi mnogo šol, ker je skoro vse po- j nemčeno. Najbolj je Schulverein razvijal j svoje potujčevalno delovanje v okolici ce- j lovški, kako je tu napredovalo nemštvo, kažejo številke. V sodnijskem okrožju celovškem je naraslo vsled tega nemško prebivalstvo od 49 na 63 odstotkov, v sodnijskem okrožju Borovlje od 13 na 26 odstotkov
Družba podpira šolstvo na 21 krajih, v okraju Velikovec 27, beljaškem 26, v celovškem 22 krajev. Izmed 8 otroških vrtcev podpira. Schulverein dva, v Velikovcu in Železni kaplji; potem Učiteljski dom in stru-garsko šolo v Naborjetu.
Na Kranjskem deluje Schulverein v prvi vrsti na Kočevskem. Od 21 kočevskih okrajev, ki so slovenski, podpira 17. Nakupil je štiri šolska poslopja, v Mali gori, Zdihovem, Ovčjaku in Maverlu; potem je ustanovil v Kočevju samem strokovno šolo za lesno obrt Schulverein izdatno podpira nižjo gimnazijo v Kočevju in si sedaj prizadeva, da jo razširijo v višjo. V ta namen je daroval večje vsote. V Ljubljani ima Schulverein štirirazredno šolo in podpira protestantsko privatno šolo. Nemške šole so nadalje v Domžalah, pri Sveti Ani v
Medvodah in Goričanah. V Zagorju in Tržiču ima Schulverein otroške vrtce in v Beli peči, ki je že skoro vsa ponemčena, je družba preskrbela zgradbo šole in jo podpira.
Na Primorskem dela sedaj Schulverein na to, da dobi popolnoma slovenski bkedenj nemško šolo, kakor jo imata že Opatija in Gorica.
Kdo ne bi iz tega pregleda spoznal, da se gre zdaj Slovencem v resnici za njihov nŽrodni obstanek ? Kajti te nemške ustanove niso le začasne, ampak so tako trajne, kakor je nevtešen nemški „Drang nach Siiden". Nemški cesar potuje po jutrovem, po Sveti deželi in v Maroku. Zakaj ? — Da propagira nemško idejo, da kaže nemškemu kapitalu nova pota in da razširja v Orientu nemški jezik, odkar izgublja francoščina svoja staredavna tla. Na Balkanu in v Mali Aziji tja doli do Mezopotamije deluje nemški kapital večinoma ob železnicah. Vsaka železniška postaja, ki je v ro-i kah nemških delniških dtužb, dobi nemškega | postajtnačelnika, nastavlja nemške uradnike | in železniške uslužbence. Ti pa imajo nem-| ške šole in ustanavljajo nemške kolonije, ki i jih podpira nemška vlada z vsemi sredstvi.
' Mi stojimo sredi tega ozemlja nemške ekspanzivnosti. Kdo nas more rešiti ? Edino le naša združena moč Združiti moramo svoje politične in gospodarske sile, da nastopimo kot enoten, složen, organiziran narod. Le tedaj se moremo ohraniti. Drugače propademo.
Položaj je jasen. A naša usoda je temna, ker vidimo danes v srcu Slovenije vladajočega Nemca. Ne krščanskega Nemca, ki se ravna po načelu: Vsakemu svoje, ampak bojevitega, brezozirnega Nemca, ki dela z vsemi sredstvi na naše uničenje
In ta je z osebnimi obljubami pridobil na svojo stran celo del slovenskega političnega zastopstva, ki je proti njemu brez sil, brez volje kakor prodan suženj.
Komu se pri tem ne vzbudi strah za naš narodni obstoj ?
Kateri Slovenec bi mogel mirno prenašati zavest, da ves ta zistem vodi v pogubo ?
Kateri domoljub ne bi pri tem povzdignil svojega glasu in svoje roke za osvoboditev domovine od neznosnega političnega jarma v naš propad delujočih strank?
Nevarnost je tu! Naj zbudi slovensko ljudstvo k možatemu, nevzdržnemu delo-
vanju
Držauni zbor.
D u p a j , 12. maja.
Cariniki tarif.
Sinoči je zbornica pričela razpravo o četrti skupini carinskega tarifa. Ta skupina obsega: Železo in raznovrstne železne izdelke, verige, žeblje, orožje itd., dalje druge kovine in izdelke, stroje iz lesa, železa in drugih surovih kovin, električne stroje, razne vozove avtomobile, ladje, srebro, zlato, razna orodja, ure itd.
Kakor je že znano iz raznih dopisov, zvišujejo razne države carino od tujih poljedelskih pridelkov, da varujejo svoje poljedelstvo. Isto sedaj namerava tudi naš novi carinski tar f Obče je znano in priznano, da žito nima prave cene in da naši poljedelci vobče z dohodki od žita niti ne pokrijejo davkov in drugih troškov Žadnjih deset let je pala cena pšenice povprek za 7 kron, rži in koruze za 3, ječmena in ovsa za 2 kroni per met. stot Sicer so se troški pridelavanja vsled tehničnih pripomočkov precej znižali, toda plače so se nerazmerno zvišale in posledica je, da se pridelovanje žita marsikje več ne izplačuje. Edinole živina in gozdi še donašajo dohodke. Na drugi strani pa dela konkurenco in pritiska na cene vedno rastoči uvoz žita iz tujih držav, osobito iz Amerike. Navzlic temu pa naša država izvaža na leto za 800 milijonov kron raznih kmetijskih pridelkov. Z ozirom na vse te razloge torej določa novi carinski tarif znatno višjo carino za tuje pridelke.
Isto velja pa vobče tudi za avstrijsko industrijo, kakor naglaša vladno in odsekovo poročilo. £ato je večina odsekova zvišala carino tudi za uvoz tujih industrijskih izdelkov, katere sem naštel. Vlada hoče varovati tudi industrije proti vnanji konkurenci. Dobro, tem načeloma ne ugo-
LISTEK.
Kolesar.
Spisal V. K.
Debeli gospod Tomaž, zaslužen pek v pokoju, kolikor mu ga je pač privoščila njegova jezična gospa Reza, je tehtal svojih stoinenajst kil, pa še brez podkovanih čevljev, brez zlate ure in težke verige nad bujnim trebuščkom. Učen zdravnik ga je prestrašil z izjavo, da naposled utone Tomaž brez slave sam v svoji tolšči, ako se ne podviza v kratkem kolikor mogoče shujšati. Nasve-toval mu je lov ali kolo. Tomaž si je izvolil prvo. Toda že na prvem lovu je doživel mnogo bridkih prevar in plačal mnogo nepotrebnega po vrhu; psi so mu pohru-stali njegovega pečenega piščanca, pogačo in obe kranjski klobasi, namesto prave divjačine pa je vsled zarote svojih dragih prijateljev pritresel domov lesenega »zajca", ki pomaga trudnim kristjanom sezuvati obutal.
Do lova je izgubil gospod Tomaž kra-tkomalo vse veselje in sicer ne toliko zaradi občutne gmotne izgube, ampak največ vsled zbadljivih, pikrih opazk gospe Reze in pa vsled jedkih zafrkacij svojih hudomušnih {rijateljev. S strahom pa je priča-
koval zdravju nevarne stoindvanajste kilice in kakor se oprime utapljajoči vsake sla-mice, tak« je pričakoval gospod Tomaž rešitve od kolesa.
Toda biciklja ga je bilo zopet tako strah, da o svoji nameri početkoma ni črhnil nikomur nobene besedice. Bal se je tega hinavskega stroja na dveh kolesih, ki utegnejo jezdeca vsak trenutek zvrniti v prepad ali pa vsaj v prah in umazane luže. Nekega večera pa se je le izpozabil in je v veseli družbi pri dobri kapljici nekaj zinil o kolesu.
Gospod Savec, eden izmed njegovih najhujših prijateljev, je takoj opazil, kaj tare debeluha. Odslej mu ni dal miru in mu je ob vsaki priliki slikal kolesni šport z najbolj vabljivimi barvami. Nahujskal je še druge tovariše in vsi skupaj so prigovarjali gospodu Tomažu in ga priganjali, naj se loti biciklja. Ta šport je njegovemu zdravju neobhodno potreben in tudi popolnoma primeren njegovemu osebnemu ugledu, so mu zatrjevali; kdor dandanes ne zna goniti biciklja, ta je pok veka ali pa falot; kolesni šport jači mišice, ostri vid in ta šport pripomore tudi gospodu Tomažu do tiste zdrave samozavesti na duši in do tiste prožne gibčnosti, katere je prav gospod pri-
jatelj Tomaž tako krvavo potreben. Tako so ga navduševali dokler reva res ni bil ves navdušen in goreč za kolo. Izgovoril je nepremišljeno besedo in se obljubil zapisati med kolesarje.
Vendar, ko je drugo jutro trezen in na tešče premleval sinočnjo obljubo, se mu je stemnilo pred očmi in že je videl samega sebe zdaj, kako leti v globok prepad, zdaj kako je sredi goste gnojnice v smrtni nevarnosti, ne da bi s svojo požrtvovalnostjo kaj koristil mili materi domovini in mili materi Rezi. Sklenil je torej, da bo o kolesu molčal kakor pečena ščuka.
Mož pa je žal računil brez preljubih prijateljev. Koderkoli ga je kdo njih srečal, precej ga je jel dregati, ali je že kupil kolo, koliko je dal zanj in kolikokrat se je že prekucnil s sedla. U videl je, da bi njegova čast, njegova moška beseda utegnila trpeti škodo; zato se je nekega vedrega dne ojunačil in šel s Savcem, ki je vedel, kje je debeluharju primeren stroj naprodaj. Kupila sta kolo, močno in ne prelahko, ampak tako, da je moglo prenašati stoinenajst kil, podkovane čevlje, uro in težko verižico.
Jezična gospa Reza je od začudenja odprla oči, usta in ušesa, ko je prikimal gospod Tomaž z jeklenim konjem domov.
Previdni Savec se je poslovil še pred hišnim pragom.
„Jemnasta, jemnasta!" je hitela, da je beseda pobijala besedo, „kaj pa bo to, kaj pa bo zdaj, Tomaž, ali slišiš? Ali se ti že meša ali kaj? Ali si kupil tega spaka? Kajpa da si ga kupil! Oh, in zdaj se boš morda še vozil na njem? Kajpa da se boš vozil, saj te poznam! Stoj, privošči mi vendar par kratkih besedic — in prevrnil se boš in polomil si boš vse kosti, saj te poznam, kako si neroden! Ali se ti mudi k svetemu Krištofu, ti zgaga nemarna, tega pa ne pomisliš, da bi potem jaz uboga zapuščena vdova morala še očitke požirati od hudih jezikov, da te nisem zadrževala in varovala, ko se ti je skisala pamet."
„Nič se mi ni skisala", je odgovoril razdraženi Tomaž. „Ampak če boš še kaj dolgo takole cvilila, se mi utegne naposled vendarle malo prismoditi. Vozil se pa bom, to ti rečem, prvič zaradi zdravja, drugič pa zaradi mož-besede."
„Ali kako se boš vozil, reva nerodna?"
„Savec me že nauči! Sva se že zmenila. Zadaj za hlače me bo držal, dokler ne bom znal sam. Kolesariti se nauče navadni ljudje za silo že v par urah. Jaz pa, ki nisem navaden človek —"
varjamo Kar pa moramo odločno grajati, to so razni karteli ki pri nas določajo cene svojim izdelkom.
Takozvani železni kartel v Avstriji neomejeno gospoduje ter svojim članom izplačuje dividende, ki presegajo že vse meje. In to se godi vse na račun domačih konsumentov, oziroma kupcev. In s tega stališča so agrarci, t. j. zastopniki kmetijskih koristij opravičeno v odseku in v zbornici grajali razne višje postavke v carinskem tarifu. To velja v prvi vrsti za razne poljedelske stroje in orodja, katere bode podražila višja carina V poštev pride tudi dejstvo, da se razni avstrijski stroji in drugi železni izdelki ne morejo kosati z nemškimi ali ameriškimi. Navzlic višji avtonomni carini bodo razni odjemalci še vedno segali po tujem blagu, ki je v mnogem oziru solidnejše, da, tudi cenejše.
Danes je zbornica po dolgi razpravi sicer odobrila carinske postavke za železo, surove kovine, stroje itd., toda mnogi n. pr. v poljskem klubu so glasovali proti boljšemu svojemu prepričanju, ker je vlada tako želela. Roka roko umiva, obe pa obraz. Mnogi poslanci so se odtegnili glasovanju. Kakor sem že opetovano naglašal, je vsak carinski tarif kompromis med industrijo in poljedelstvom v obče, posebno pa še med raznimi vrstami industrije in poljedelstva.
Večina zbornice je odklonila vse pre-minjevalne predloge, pač pa sprejela razne resolucije, katere mora vlada vtakniti v miz-nico ali pa za ogledalo.
Peta skupina obsega usnje, kožuho-vino, steklo, kamenito in lončeno blago, slovstvene in umetniške predmete.
Šesta in zadnja skupina obsega rudnine, barvila itd. Zbornica je tudi te postavke odobrila brez premembe in dotični carinski zakon.
Jutri prideta na vrsto krošnjarski zakon in italijanska pravna fakulteta. Kakor kaže, bode morda že jutri zadnja seja pred češkim deželnim zborom.
Tedenski pregled.
O Veliki noči je ruski car razglasil ukaz, ki dovoljuje precej verske svobode na Ruskem. Tudi katoliška cerkev je s tem osvobojena od nadvlade pravoslavne, razkolne cerkve. — Vstrelil se je v Ljubljani nadzornik deželne naklade Zvonimir Zor. Bil je nekaj časa zmeden. — Češki deželni zbor bo jel delovati 18. maja. Državnozborske počitnice bodo potem do 4. junija. — Nemci v Ljubljani so slavili ta teden vsekrižem Schillerje-vo stoletnico. Prav imajo. C. kr. I. višja gimnazija se je pa pridružila brez potrebe slavju. Med vsemi gimnazijskimi ravnatelji se je dal izrabiti za nemško nacionalno propagando samo ravnatelj in občinski svetnik Senekovič, ki se šteje med prvake narodno-napredne stranke. Slovenski dijaki so seve prisostvovali neprostovoljno. Lepe šole na Slovenskem! Zanemarja in prezira se. kar je slovansko, potiskajo se v kot svetovni velikani kot Šekspir, Dante idr., a Nemce kiyejo v zvezde. — Dr. Pečiak je preskrbel kate-hetom nov učni pripomoček, ker je sestavil s sodelovanjem i drugih šolnikov prelep šolski molit-venik. „Narod" jc po navadi grdo godrnjal ter s tem podal n w dokaz o svojem nazadnjaštvu, Vse sili po napredku, učiteljem se nabavijo za njihove predmete vsakojaki učni pripomočki, veroučiteljem se seve ne sme Dič pomagati. — V Makedoniji je bil krvav boj med Turki in Grki. — Kriza v Budimpešti še vedno ni rešena. Zbornica je sprejela adreso na cesarja. — Na večer, ko so v Tonhalle slavili Schillerja je nastopila poleg stražnikov še četa orožnikov v „Zvezdi"; vsled tega je bilo občinstvo ogorčeno. Bilo je nekaj demonstracij. —■ V proračunskem odseku poslanske zbornice je te dni izborno govoril poslanec di. Žitnik o hibah sedanje politične uprave na Kranjskem. — V Cleve-landu ustanavljajo slovensko knjigarno. — Umrl je na Dunaju podžupan Strohbach. -- Ljubljanski občinski svet se še ni zgenil, dabidal odgovor predrznim Nemcem v Mariboru. — Umrl je hotiški župnik č. g. A b s e c. — Na Sveti Gori nameravajo baje napraviti trdnjavo za varstvo novega železniškega mostu preko Soče. Menda imajo na Sveti Gori že 4 topove.
Vojska. Na mandžurijskem bojišču ni pe-sebnega hrupa; povsem scditi, je pričakovati v prihodnjih dneh krvave bitke. — Najskrajnejše levo in desno krilo japonsko je znatno prodrlo.
Japonci so dobili veliko ojačenj. V ospredju sta Nogijeva in Nodzuova armada — Kuropatkin je odpoklican v Peterburg. Vzeli so mu poveljstvo. - V severni Koreji vzbuja strah 100.000 mož močna japonska armada generala Hazegava, ki je že pri Undieng-u ob reki Tumen, lt>8 km zapadno od Vladivostoka. Za bregove reke Tumen se bo vnel hud boj, ker so Rusi pripravljeni, da se energično branijo. —
Trdi se z gotovostjo, da se je velik.i japonska ladja .Mikasa" res potopila. Zadela je ob plavajočo mino Na la^ji je bilo 700 mož. — Japonci dolže, da Francozi izvršujejo poizvedovalno službo na morju. — Ruska eskadra je po zatrjevanju admirala Roždestvenskega, najtočneje izvrševala vsa pravila francoske nevtralnosti. Japonski protest je le manever, da bi se izvedelo, kje se nahaja ruska moč. — Ladje četrtega baltiškega brodovja so pripravljene v Kronstadtu za odhod. —
Vstaja v Arabiji. Vstaške čete v Arabiji so porazile turško moč. Turški vojaki iz Sirije so pristopili k vstašem. Mohamed Jahija se je dal oklicati za samostojnega kalifa v Džemenu t. j. v „Srečni Arabiji'. V Carigradu vlada panika. Turki imajo v Arabiji izdatne posadke, a turški vojaki nimajo veselja, da bi se bojevali z vstaši, ki so izurjeni sinovi puščave in jezdijo čile konje ali pa velblode. Vstašev je okrog 20.000.
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja 14. maja: Varstvo sv. Jožefa, Bonifacij m., Viktor in Korona; ponedeljek 15 Janez de la Salle, Zofija, Hilarij op.; torek 16. Janez Nep. m, Ubald; sreda 17. Maksima d., Paškal sp ; četrtek 18. Venancij, Feliks sp., Erik; petek 19. Peter Ce-lestin, Ivo sp.; sobota 20. Bernardin Sijen., Bazila d. m.
Rusko-japonska vojsko.
Pred važnimi dogodki v Mandžuriji.
Tokio, 12. maja. Uradno se poroča, da so Rusi, močni dva polka pehote, pet sotnij in eno baterijo, zjutraj 9 t. mes. napadli Japonce blizu Jenčena. Ob dveh popoldne je pričel sovražnik v varstvu topniškega ognja energičen napad; pri tem je pri šla sovražna pehota do 100 metrov k našim postojankam. Naše čete so prešle nato v ofenzivo in so prepodile sovražnika, ki je pustil na mestu 60 mrtvih in 160 ranjencev. Med mrtvimi in ranjenci jih je bilo mnogo, ki so imeli kitajsko obleko. Sovražne izgube se cenijo na 200 mož. Mi smo imeli enega mrtvega in 50 ranjenih.
London, 12. maja. List .Azalu" v Tokiu poroča, da se je rusko levo krilo umaknilo v Kirin ter se ondi koncetruje. Bitka se bliža.
Pariz, 12. maja. „Echo de Pariš" poroča iz Peterburga: Iz najboljšega vira se potrjuje, da jebilodanopovelje za umikanje iz Harbina inda je izbranačita v Sibiriji za zbiranje sibirske armade. , Linevičevo poročilo.
Peterburg, 12. maja. General Linevič poroča 11. t. m.: En naš oddelek je bil 5. t. m. v soteski, 10 vrst jugozahodno od vasi Simiaoce od sovražnika napaden in prisiljen k umikanju. Dne 6. t. m. je prisilil drug ruski oddelek, 10 vrst zahodno od Ufangora, Japonce k umikanju. Proti večeru je sovražnik zopet pričel napadati. Razvnel se je bajonetni boj. Napad je bil odbit. — Prvo imenovani oddelek se je moral boriti cel dan in celo noč pri Simiaeci. Boj je ostal neodločen. Sovražnik, ki je stal proti drugemu našemu oddelku, je dobil pojače-nja. Dne 7. t. m. se je pričel oddelek umikati. Tretji oddelek, ki je prodiral do pre laza Javangulin, je bil od sovražnika napaden; vendar so naši tako srečno operirali proti njemu, da se jim je posrečilo zavzeti prelaz. Dne 7. t. mes. je sovražnik odločno napadel naše desno krilo, a je bil odbit.
Rusko brodovje.
Singapur, 11. maja. Sem so došla poročila, da se rusko brodovje nahaja še vedno v Cochinchini. Kapitan M o n t f o r d ladje „Coromandel" poroča, da je videl dne 8. t. m. ob 4 uri 30 min. popoldne v zalivu
„ Ampak velika neroda!" ga je prehitela žena.
„ Ampak precej težak, se reče! Jaz se naučim za silo v enem mesecu". S temi besedami je odpeljal bicikelj v drvarnico.
Že drugi dan se je začel učiti s Sav-cem. Izbrala sta si ravno samotno cesto, koder je bilo zaradi dolgočasne okolice skoraj izključeno, da bi se zadel Tomaž ob drugega kolesarja. Zakaj to bi hudo škodovalo kolesu, je dejal Savec. V kakšni šoli pa se Tomaž ni hotel učiti in to iz prirojene sramežljivosti.
Kdor je imel srečo opazovati ta dva možakarja, bi bil težko razsodil, kdo izmed obeh se huje poti, učenec ali učitelj.
.Mirno z glavo in z životom!" je kričal Savec. „Ne drži tako krčevito ravnila! Izteguj noge in ne brcaj tako nerodno kakor žaba na balu. Ne glej na prednje kolo ampak par klafter naprej, viž ga, lej ga, kam pa siliš?"
Gospod Tomaž se je prekucnil v blatni jarek.
„0, oho !" je vzkliknil. „Reši me! Meni se zdi, da sem se prevrnil."
„Meni tudi," je odgovoril mirno Savec. „Te je prvikrat, ljubi moj, toda ne posled-njikrat. Upam, da se boš še večkrat prevrnil in zadel ob kup kamenja ali ob drevo ali pa telebnil na trda tla. Vse to je za utrjenje dobrega kolesarja čudovito koristno. Zdaj počivaš v mehkem močvirnem jarku, zato lahko slišiš nekoliko kolesarske teorije."
.Pomagaj mi rajši iz luknje!" je prosil Tomaž. „Oh, kaj ne trpim vse za preljubo čast!"
„Tiho. Kolesar mora biti zmiraj trezen. Ne glej me tako debelo, kar je res, je res! Pijan kolesar ni nevaren samo sebi in svojemu kolesu ampak tudi življenju in biciklju svojega bližnjega. Čudno je pa to, da so prav kolesarji vobče znano radi žejni."
.Kakor vidim, bom jaz posebno žejne sorte, že zdaj me žeja, kakor mladeniče v ognjeni peči! Potegni me vun, lepo te prosim! Pojdiva pivo pit."
»Bog ne daj! Pravi kolesar prenaša
Vanfon 22 vojnih ladij in 10 premogovnih ladij, ki so bile usidrane v notranji luki. Ob 11. uri 30 min. ponoči istega dne je videl blizu rta Padarana štiri vojne ladje, o katerih meni, da spadajo k ekskadri Ne bogatova.
Nove ruske ladje.
Peterburg, 11. maja. Na novem admiralatu so danes končali spodnji del topničarke »Giljak"; v morje pa so izpu-stih topničarko „Hivinec" in bojno ladjo „Andrej Prvozvani".
Moštvo za prevozne ladje četrtega brodovja.
Hamburg, 12. maja. Dines p> poldne odide od tu v Libavo 220 najetih mož kot moštvo onih 5 parntkov, ki jih je črta Hamburg-Amerika prodala Rusiji. Par niki, ki so namenjeni za 4. brodovje, z a -puste Libavo sredi drugega tedna.
Zdravstveno stanje ruske armade.
Vreme na bojišču je zdaj suho, solnčno, kraji so prašni in peščeni. Zdravstveno stanje vseh ruskih čet je primerna povoljno Dne 21. aprila je bilo stanje v bolnišnicah sledeče: Ranjenih častnikov 769, nižjih činov 14.904, bolnih častnikov 1157, nižjih činov 13 918. Drugod je bilo še bolnih in ranjenih častnikov 80, nižjih činov 1546. Zadnji teden je umrlo ranjenih 65, bolnih 42.
Japonske postojanke.
Sedanje razpoloženje japonske armade določuje rusko poročilo z dne 8. maja tako: Glavne sile na črti Ljaohe-Fakumen Tjelin, Znatne srednje straže na črti Sjepadzj San-ciadzy Kajuandzjan. Reserve ob zgornjem teku Hunhe. Manjše prednje čete so v selih Dzindzjantun in Pabaotun.
Iz oddelka generala Cerpi-ckega
se poroča, da je duh ruskih vojakov sedaj izboren. Vojaki liubijo svojega generala zaradi njegove prijaznosti in skrbnosti in pa spoštujejo zavodi znane hrabrosti. Značilno je, da je med bitko pri Mukdenu Cerpičkij poslal glavnemu poveljniku sledečo prošnjo: .Duh mojih vojakov je izvrsten. Moji ljudje hočejo v boj. Dolžnost mi je poročati, da če bi moral moj oddelek še dalje ostati na mestu, da se utegne njegov duh neugodno izpremeniti. Prosim torej dovoljenja za napad." Namestu tega dovoljenja je dobil po velje, da se mora umakniti . . .
Kuropatkin odpoklican.
Pariz, 12. maja. „Ecbo de Pariš" poroča iz Peterburga: Z visokostoječe vojaške strani se poroča, da je odpoklicanje Kuropatkina triumf stranke generala Dra-gomirova, ki je z vsemi sredstvi delala, da se od armade odstrani kot teoretik skrajno ji nepriljubljeni bivši generalisimus. Odpoklicanje se je izvršilo z vsemi znaki carske nemilosti, česar ne more omiliti tudi ne poročilo o slabem zdravju. V krogih vojne stranke upajo z vso gotovostjo, da bo novi duh, ki je prišel v armado, odkar je prevzel poveljstvo Linevič, zagotovil popoln ruski uspeh. General Linevič je privrženec Dragomirove taktike v napadanju. Vojaški krogi upajo na uspeh ofenzive, ki se bo pričela obenem na suhem in na morju z vso silo S samozavestjo kažejo na odločnost Roždestvenskega ter izjavljajo, da isti duh, zmagati ali umreti, vlada tudi v Line viču General iz vojnega ministrstva je de jal: .Na mandžurijskih planjavah in na for-moških vodah se pričenja šele sedaj nova vojska, ki bo šele sve{u pokazala v pravi luči vojaško silo in zmožnost Rusije.
žejo, kolikor najdalje more in ne pije nikdar vina in piva in opojnih pijač, ki prekmalu oslabe telo."
„Kaj pa pije?" je vprašal učenec, ki si je prizadeval izlesti iz jarka.
»Limonado, mleko !"
„Limonado! Ojej! Mleko!" je vzdihnil Tomaž in se zvrnil ves preplašen nazaj.
„Ako je žeja huda in ni dobiti ne mleka ne limonade, je najbolje, da vzame kolesar kakšno grenko jagodo ali bilko v usta."
„Dobro, prav dobro! Zdaj pa nehaj! Za danes je dosti. Pojdiva na Zeleni hrib limonado pit!"
Savec se ga je naposled usmilil in ga izvlekel na cesto. Krenila sta jo proti mostu in pri mitnici se je dal izmučeni Tomaž okrtačiti in tehtati.
„Stoindeset kil!" je oznanil Savec in namežiknil pazniku. »Shujšal si za celo kilo. Čestitam."
Toda gospod Tomaž je molčal; še le na Zelenem hribu je izpregovoril rekoč: »Ljubi Savec! Za kolesarja nimam pravega
Kriza na Ogrskem.
Grof Tisza je odpotoval včeraj zvečer na Dunaj, da poroča cesarju o položaju in ga danes v avdijenci še enkrat naprosi, naj odpusti sedanje ministrstvo. Opozicionaln! poslanci menijo, da bo poveril vladar p0ga janja o rešitvi krize drž. finančnemu nistru Burianu, ki pa ne bo mogel rešiti krize, vsled česar bo imenovano poslovno ministrstvo, ki bo odgodilo zasedanje zbornice do jeseni. Ni izključeno, da bo zbor-niča razpuščena. Med Banffyjem in drugimj voditelji opozicionalnih strank ni edinosti glede vojaških zahtev, ker je Banffjr zado-voljen s koncesijami pri polkovnem jeziku
Tittoni o položaju.
V	laški zbornici je govoril Tittoni 0 političnem položaju Rekel je, da izdatki za vojaštvo ne smejo vzbuditi strahu, ker je položaj še vedno tak, kakor lani. Naglašal je, kako težavna je kolonialna politika Nemogoče je dovoliti, da bi se združila Kreta z Grško, ker bi vplivala združitev preveč na Balkan. Krečanom se bodo zagotovile resne upravne in finančne izpre-membe. Končno je hvalil trozvezo.
Angleške obrambne priprave.
V	angleški zbornici je pojasnil Balfour angleške obrambene priprave. Angleži morajo misliti, kako naj v slučaju vojske branijo Angleško, angleške naselbine in pa Indijo. Kar se pa tiče Angleške, bi je noben sovražnik ne mogel zasesti z manj ko 70000 možmi, ko bi ne bilo doma angleškega brodovja in mornarice Indijo je mogoče napasti le iz Kabula ali Kandahara. Balfour je rekel, da Rusi ne mislijo na osvojitev Indije. Angleži bodo nasprotovali zgradbi železnic v Afghanistanu, ker bi tako Rusi lahko prevažali v Indijo svojo armado.
Suženjstvo v Siamu odpravljeno.
B a n k o g , 10. maja. Siamski kralj je, ozirajoč se na poročilo Delonclejevo v francoski zbornici o francosko-siamski pogodbi, odpravil v svoji državi suženjstvo.
Makedonija.
Iz Belgrada poročajo, da je bil pri Ku-manovem velik boj med srbskimi vstaši in turškimi vojaki v katerem so se morali Srbi umakniti. Turške izgube s« velike, padlo jih je približno 150. — Srbske izgube niso še znane
Pri Kratovem se je pojavila več sto mož močna bolgarska vstaška četa. Turki so poslali proti njej vojaštvo in topove. Pri Gergelemu so se spopadli Grki z Bolgari. Grki so imeli dva mrtva, izgube Bolgarov niso znane.
V Kastorijskem okrožju so se bojevali Turki z Grki, ki so izgubili tri može, Turki pa 8 ubitih in 8 ranjenih. V Nigritem seje pojavila 200 mož močna grška vstaška četa, pri Kasandri se je pa izkrcalo 130 mož.
Turki ostro stražijo obrežje, da bi preprečili izkrcanje grških vstašev, a imajo na razpolago le dve torpedovki in tudi njihove vojaške posadke niso dovolj močne. V Solunu so zaplenili na neki mali grški ladji veliko število Graslerjevih pušk in streliva. V monastirski okolici so bili boji med grškimi vstaši in turškimi vojaki. Turki so ubili poveljnika najmočnejše grške čete An-dielsa	4
Dogodki na Ruskem.
Ž i t o m i r , 12. maja. Včeraj so zopet odprli prodajalnice. Med nemiri je bilo ubitih 15 judov in 3 kristjani, ranjenih pa 81 judov in 8 kristjanov. Dne 7. t m. je
Dalje v I. prilogi.
talenta. Da bi pil limonado in jedel travo, •ega si niti mistiti ne smem! To je ena. Druga je pa ta: shujšal sem za celo kilo in ob tem nismo niti računali pritiklin, kolikor se me jih je prijelo v jarku na čevljih in drugje. Če bi kolesaril še dalje, bi se v treh in pol mesecih popolnoma stajal. Mislim, da sem prav računil. Veš kaj, izpre-meniva bicikelj v limonado, ki je dozorela v vinogradu!"
Savec se ni dolgo branil, ker je bilo že pozno popoldne. Zapila sta vsoto za kolo, še predno sta ga zopet mogla prodati in se peljala z njim židane volje v fijakarju domov. In tam je stopil gospod Tomaž, ponosen kakor Lucifer, pred svojo Rezo in ji naznanil, da je kolesa sit, ker se ne mara stajati najmanj dvajset let pred svojo smrtjo.
Od samega veselja mu Reza — prvikrat v svojem zakonskem življenju — ni odgovorila nobene besedice.
bil ustreljen pristav F u j a r o v , ko jc §el iz neke gostilne.
L v o v , 12. maja. ,Wjek Nowi" poroča iz Kijeva: V Dušalem so morali priseči judje, da niso povzročili požara, ki je vpepelil 15 hiš. Kljub temu je »plenila in razdrla množica tri judovske prodajalnice in opustušila tudi judovska stanovanja. Ubita sta bila 2 juda, težko je pa bilo ranjenih 50 in lahko 10 judov. Tudi v Vilci so nastopili proti judom.
Nižji Novgorod, 12. maja. Orožniški podpolkovnik Krešmer je bil ustreljen opolnoči, ko je prišel domov iz gledališča, tudi hišni stražniki so težko ranjeni, Morilca, ki trdi, da je plemič Ni-koforov, so zaprli.
Peterburg, 12. maja. V več mestih so bili protijudovski izgredi. V M e-litopolu je množica razrušila cele ulice in zažgala 42 judovskih skladišč. S sekirami in železnimi drogi oboroženi kmetje in delavci so zasledovali jude s klici: »Smrt judom!" Vojaštvo je zopet naredilo mir. Iz Londona poročajo, da je uprizorila policija napade na jude. Iz Peterburga poročajo, da bo vlada dala judom mnogo olajšav. Smeli se bodo svobodno naseliti po mestih a prepovedano jim ostane, da bi se naseljevali po vaseh.
Frankobrod, 12. maja. „Frankf. Ztg. poroča: Car Nikolaj je sklenil, da pride vsak teden dvakrat v Peterburg, kjer že ni bil od 21. januarja. V zadnjih treh mesecih se je car že večkrat hotel nastaniti v Peterburgu, a je ostal v Carskem Selu, ker so izjavile najvišje policijske oblasti, da je položaj nevaren in policija ne more prevzeti odgovornosti za carjevo varnost.
Peterburg, 12. maja. V Gačinu kjer stanuje carica vdova, je vojaška straža ustrelila 151etnega gojenca iz bližnjega kon-vikta. Mladenič je iz radovednosti zlezel na zid caričnega drevoreda in straža je izvršila svoj strogi ukaz,
Odgovor »Narodu".
(Z Vrhnike.)
„Slov. Narod" si nas je v svoji zadnji sobotni številki privoščil po svojem surovem receptu. Dopis ni imel ne glave ne repa. Nekaj je sanjal o klerikalnih »lumparijah" in posebno hvalil našega zelo značajnega očeta župana in njegovega prijatelja — pred letom še sovražnika — zabavljal pa čez vse hvalevrednega č. g. kapelana Mate>ža, katerega največje veselje je obiskovanje bolnikov in delovanje za v korist ljudstvu ustanovljene mlekarne.
Dopisnik, z dokazi na svitto, pa ne s takim puhlim dopisom! Le dokažite nam, če morete, najmanjšo nepravilnost!
„Mnogo zaslužnega" g. župana „Narod" seveda hvali. A za denarje ubogih kmečkih žuljev se dajo graditi mogočni gradovi in nepotrebne ceste. Ali ja pa to kaka posebna zasluga? To je samo bahanje s pavovim perjem.
Koliko je pa že storil g. župan za blagor ljudstva? Seveda železnico nam je pridobil a — kolodvor se je postavil na njegovem zemljišču pod .Hrušovco" in to dobre četrt ure od Vrhnike! Tudi je pridobil javno gojzdno drevesnico, ki se mu jo je pa posrečilo spraviti na svoje pod .Hrušovco" ležeče zemljišče za drago najemnino, na prostor, ki ni za to ugoden po sebno, ker vode primanjkuje. Popolnoma brezplačna in praktičnim potrebam primernejša bi bila ta drevesnica v velikanskem šolskem vrtu, katerega nimajo sedaj za kaj porabiti. Vprašamo torej, ali se vse akcije vrte okoli naših ali okolo kakih drugih bi-sag ? So ljudje, ki se ne lotijo niti enega javnega dela, pri katerem ne bi imeli zase posebnih ugodnosti.
Opomnimo le še to, da bi bila g. Tr-šarju gotovo ljubša zaslužena plehasta kolajna, kakor da se bi na njegovih prsih svetil nezaslužen križec s kakršnim se tako radi bahajo nekateri Heinovi prijatelji.
Koncert v Novem mestu.
V soboto dne 6 maja t. 1. priredilo je dolenjsko pevsko društvo svoj običajni pomladanski koncert v Narodnem domu.
Pri vstopu v dvorano bil bi človek mislil, da se nahaja v kakem okusno urejenem vonjavem cvetličnjaku Bil« je to nekaj izrednega in dvorana nudila nam je res prekrasen pomladanski prizor, za kar se imamo seveda zahvaliti požrtvovalnim damam — pevkam, ki se niso ustrašile prenapornega dela, zlasti ker so se sveže cvetlice še zelo težko dobile.
Mešan zbor našega dolenjskega pevskega društva nam je zopet pokazal, da se društvo zaveda v polni meri svoje za naše razmere ne baš lahke dolžnosti, kajti pela se je na primer „Pomladanska slutnja" z isto preciznostjo, katere smo že pod izbor-mm vodstvom pevovodje g. Hladnika vajeni in tudi druge točke so se v popolno zado-
voljnost občinstva izvajale burno ploskanje pa je sledil® valčku »Na Vrbskem jezeru" in srbski narodni pesmi „Rukovet". — Že davno zaželeni salonski orkester se je prvič pojavil sestavljen iz članov pevskega dru štva, ki nas je med pevskimi točkami zelo prijetno iznenadil pod vodstvom mojstra z uprav oživljajočimi komadi, kar nam je dokaz, da se v Novem mestu na tem polju lahko minigo doseže, ako le dobre volje ne manjka. Želimo iskreno, da bi se ta orkester nadalje vzdržal ter se popolnoma utrdil. Po končanem vsporedu pričel se je v improviziranem pomladanskem raju vesel ples pri godbi meščanske garde, katere orkester broji 15 mož Pod spretnim vodstvom kapelnika gospoda Filipa Emeršiča zaigral nam je namreč dve „Besedi" in dve četvorki tako precizno in lahkotne in nam igral nebroj melodijoznih okroglih plesov tako neumorno, da smo b li vsi presenečeni. Vsled neprestanega vežbanja se je že povspel orkester do one višine dovršenosti. da ga bo v bodoče treba vpošte-vati. — Resnica je, da na ta večer prav nič nismo pogrešali vojaške godbe. — Ali nekaj je vendar, kar je kot neuglašen akord kalilo to soglasje, to je pičla udeležba tako zvanih „naradnih krogov" pri koncertu. Je li to priznanje za 4 mesečni trud, ki so ga i^eli izvršujoči člani za ta koncert, doprinašajoč fizične in gmotne žrtve? Je li to znabiti maščevanje, da je pevsko društvo priredilo plesne vaje za „Besedo" samo za izvršujoče člane? in se je h koncertu radi manjših stroškov vabilo le z lepaki? ali je pa to le izraz obžalovanja vrednega dejstva, da narodna mlačnost prodira v vedno širše kr»ge ? Bodi si temu tako ali tako, dejstvo je, da izvestni krogi s svojo abstinenco niso ničesar druzega dosegli, kot da mora društvo znatni de! koncertnih stroškov pokriti iz
svojih prihrankov. — Slep „petjem" okvarja.
je, kdor se s
nadučitelj Ilrounik Iz $1. Vida
obsojen.
Že nekaj let se slišijo od strani šent-vidskih mojstrov pritožbe, da njihovi rokodelski učenci v obrtno nadaljevalni šoli ne slišijo samo to, kar bi se moralo poduče-vati, temveč marsikaj takega, kar ni učni predmet. Tako n. pr. ved6 rokodelski učenci, kakšno delo jim sme mojster ukazati, v kolikem času se lahko priuči rokodelstva, kakšno hrano mu mora dati mojster in kedaj se sme učenec mojstru tudi ustaviti in ga ne ubogati. Dasiravno sklene vsak mojster, ko sprejme učenca v poduk, pismeno pogodbo s starši glede poduka in kar je v zvezi s podukom, vendar učenec to kmalu pozabi in začne v delavnici praviti, kaj sme mojster zahtevati in kaj ne. Dokler se to vrši v pravih mejah obrtnega poduka, nima nihče nič proti opravičenemu poduku.
Ko je pred enim mesecem prišel v Št. Vid nadzornik obrtno-nadaljevalne šole, g. Šubic, v zadevi ureditve in razširjenja obrtno-nadaljevalne šole, je sklical g nadzornik odbor imenovane šole v posvetovanje. Pri tej odborovi seji je odbornik g. Franc Šušteršič, mizarski mojster in posestnik v Vižmarjih, g. nadzorniku pojasnil, kaj se rokodelski učenci v šoli uče in kako hočejo več vedeti kakor mojstri, kaj učenci vse v šoli zvedo itd.
G. Žirovniku, ki je vodja in učitelj na obrtno - nadaljevalni šoli v Št. Vidu, pa ta opomba Šušteršičeva menda ni bila posebno prijetna, zato je po tej seji učencem med podukom kritikoval sejni govor Šušteršiča in pri tem izustil zelo neumestno pripombo: Šušteršič nima v glavi nič, v mošnji nič: le dolg jezik i m a."
Kdor je videl g. Šušteršič, da vsled te neumestne in^ neolikane opazke od strani g. nadučitelja Žirovnika vpričo okoli 60 rok. učencev, med katerimi je bilo tudi 5 Šuš-teršičevih rokodelskih učencev, trpi ne samo Šušteršičev ugled, ampak tudi ugled i drugih mojstrov, zato je vložil tožbo proti g. nadučitelju Žirovniku.
Obravnava pred sodiščem se je vršila dvakrat, dne 27. aprila in 4. maja t. 1.
G. Žirovnik je pripeljal 15 prič, ki naj bi bile izpovedale (skoraj vse pod prisego), da g. z-irovnik ni rekel imenovanih žalilnih besed. G. Šušteršič je pa imel 5 prič, ki so trdile, da je g. Žirovnik govoril one žalilnt besede. Dasiravno so bile vse priče rokodelski učenci, so večinoma vsi prisegli in pod prisego izpovedali, da je res g nadučitelj Z-lrovnik izrekel besede, vsled katerih je g. Šušteršič bil res žalje.n na časti. Vsled tega je bil g. nadučitelj Žirovnik obsojen v kazen 30 kron ali v zapor 3 dni in v povrnitev vseh tožnih stroškov.
Najhujše pri vsem tem je pa to, da bode šentvidska obrtno - nadaljevalna šola vsled tega veliko trpela. Mojstri ne bodo zaupali nič več g. Žirovniku, ker imajo dokaz, da se jim v obrtno-nadaljevalni šoli jemlje ugled, brez katerega mojster ne more poučevati učencev. Učenci bodo pa
tudi v Soli kazali na učitelja, ki je bil obsojen. ker jih ne podučuie le v predpisanih šolskih predmetih, ampak rabi tudi nedovoljene izraze in pripombe o njihovih mojstrih in je bil kaznovan zato. Kdo naj se potem še čudi, da se ljudje v Št. Vidu nič ne vnemajo za zidanje nnve šole, na kateri naj bi bil vodja k»k g. Ž rovnik?
Narodno gospodarstvo.
Ljudska posojilnica.
Izšlo je poročilo .Ljudske posojilnice" za 1. 1904. Iz njega izprevidimo, kako stalno narašča ta velevažni denarni zavod. Denarni promet prošlo leto je znašal že K 46,173 224
38	v Zadružnikov je 1745 Hranilne vloge so znašale sklepom leta 1904. K 9,736 609
39	v., posojil na uknjižbo in proti poroštvu pa 5 822 083 K 42 v. Tudi v meničnem prometu se je že eskomptovalo K 644 517 35, vplačalo pa K 624.790 55 Želeti bi bilo, da bi zavod ta promet še boli gojil. V tekočem računu se je izplačalo K 17 265 090 41, sprejelo pa K 17,150 810 21 Čisti dobiček za leta 1904 znaša K 58 01268. Vsota lastne glavnice pa je narasla že na K 209 895'38.
Ce pregledamo te številke, pred vsem opazimo, da raste zavod v taki progresiji, ki je znamenje notranjega zdravja in solidne, previdne uprave. Tu ni skokov, ampak zdrava organična rast Ljudska posojilnica nikakor nima namena zbirati lastne dobičke, ker sloni na omejeni zavezi in nudi torej največjo varnost že sama po sebi. Vendar pa njena lastna glavnica narašča redno, in vsako leto bolj. Primerjajmo samo zadnja štiri leta, v katerih je lastna glavnica rastla tako: K 80.735 49, 108 451 88, 151 87191,209 895 38. Ako raste moč zavoda v bodoče samo v tem razmerju, si vsakdo lahko izračuna, kako veliko gospodarsko silo bo predstavljal ta | zavod čez nekaj let!
Ljudska posojilnica je kupila zelo pri-: meren stavbeni prostor nasproti hotelu „Union". Stavbeni načrti se izdelujejo ravno zdaj in stavba „Ljudske posojilnice" bo za svoj namen uprav vzorna. Zidati se bo pričelo najpozneje v spomladi 1. 1906.
KoroSke novice.
k C. kr. proti „Miru((. Dne
3. majnika je pozvala c kr. deželna sodnija 23 naročnikov „Mira" v vrbski občinski urad. Prišel je sodnik dr. Uišič z dvema pisarjema iz Celovca, pozvani pa so — štrajkali. En sam je šel k zaslišanju. Vrbski nemškutarji so doživeli ltpo blamažo. Mislili smo po vsej pravici, da v novič ne bodo več vabili in dregali „Mirovih" naročnikov na tak nezaslišan način. Pa došla so nova vabila za 15. majnik zopet v vrbski občinski urad; zažugali so tudi kazen 10 K in pa orožniško silo. Da, da! Če kakemu nemčurčeku stopiš na kurje oko, alarmirajo orožništvo. Najodločneje pa moramo protestirati, da se zlorablja orožništvo v zasebne strankarske namene. Nemških časnikov, ki mrgole surovosti in najkrivičnejših napadov na slovenske korenjake, pa ne vidijo. Koroška mera!
k V St. Jurski fari v vernberški občini je zavladal legar. Di šla sta dva zdravnika iz Beljaka. Stvar utegne biti za Vrbo glede tujcev usodepolna. — Nam Slovencem bi prepovedali na milje in milje daleč vsako zborovanje . . . Nemci pa smejo navleči skupaj otr< k iz 7 šol!
k Slovenische Eltern. Lepo in prikupljivo vabijo vrbški nemčurji slovenske starše in otroke na šulferajnsko slavnost. Hinavci! Sicer nas pa psujejo le z „ver-domter bindišer!" Osem dni poprej pa so razpošiliali vabila na „deutsche Frauen".
k Toče prosit romajo hajlovci v nedeljo, dne 14. t. m. v Vr&o. Tako slišiš govoriti. Iz bolj oddaljenih vasi bodo vlekli učitelji šolarje v Vrbo ravno med predpol-dansko božjo službo. Otroci bodo imeli lepo spoštovanje do cerkvenih zapovedi. Dne 14. t. m. je nedelja in v Vrbi ni božje službe!
k Plakate, velike kakor cerkvena vrata, nabijajo vrbski nemčurji po celi okolici ter vabijo tako na 251etnico nemškega Schulvereina.
k Shod podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Tolsti-vrh in okolico, ki se je vršil na Belo nedeljo pri Ebleitnerju pri Fari, se je jako dobro obnese! Kot govorniki so nastopili: gospr d urednik A. Ekar, gospod Peregrin Vunček, p. kaplan Ferdo Lavrinc in g. phil. Fr. Kotnik Za družbo se je nabralo nad 60 kron, ki so se poslale vodstvu v Ljubljano. Dali smo lepo rdečo „pisanko" na licitacijo, ki je donesla družbi 12 K 20 h. Pisanko je darovala gdč. Lenčka Pikova,— Odbor za leto 1905. s6 je sestavil sledeče: Dominik Kotnik, posestnik; V a -c 1 a v Valeš, župnik; Franc Ko-gelnik, posestnik. — Namestniki: J. Oražem, Ferdo Godec in Leopold Abraham. Hvala pevcem od Fare za lepo petje!
Novice Iz kočevskega okraja.
Zlato poroko sta obhajala dne 10. maja t. 1 Janez in Marija D o 1 -šina iz Brankovega pri Laščah. Cerkvena slovesnost se je vršila v lepi ve-likoslevski cerkvi. Cerkveni obred je podelil sorodnik č. g. JožefJuvanec z Rakitne. Nato sta se poveselila doma na Brankovem v družbi svojih sinov, vnukov in pravnukov. Oba zlatoporočenca sta zdrava in še čila. Dal jima Bog še mnogo veselih let!
Pesnik Jožef Stritar je brat zlatoporočenke Marije Dolšina, rojena Stritar, iz Podsmreke. Ob tej priliki je pesnik poslal svoji sestri to-le voščilo: Janezu in Mariji Dolšini ob zlati poroki 10. maja 190 5. Dosti sta skrbi in dela imela, Voljno skupaj pretrpela, Kakor če zakonski stan. Dosti sta težav imela. Vendar srečno doživela Sta poroke zlate dan. Srečo Vam Bog še daj Tukaj — tam pa sveti raj!
Jožef Stritar. Neki tat je hotel pobrati denar iz pušice pri kapeli na Volaki. Ravno ko je razbil ključavnico in odprl pušico, je prišla mlada Grudnovka proti znamenju. Tat je pobegnil, ne da bi kaj odnesel. Baje ga sedaj že imajo v .prižonu" v Laščah.
Litijske novice.
1 Vest, da se je zaročil g. Haslinger ni resnična, kakor', smo izvedeli.
1 Smrtna kosa. Gdč. Mici Juhova namerava svojo staro hišo podreti in zidati novo. Njen sosed Miha Damjan ji nekaj nasprotuje, vsled česar je bil pretečeno nedeljo neki prepir med teto Juhove, Vorba-nelco, in Damjanovim. Vorbanelca, že priletna in bolehna, se je vsled tega tako razburila, da jo je zadel mrtvoud in po nekaj urah je bila mrtva. — V ponedeljek je umrla Marija Kobler, najstarejša oseba v Litiji, stara čez 90 let; bila je iz staroznane rodovine Koblerjev.
1 Gostilno in kavarno pri Oblaku je prevzela gospa Haslinger.
1 Higijena v Litiji. G. Slancu, ki drugod rad gospodari in komandira, svetujemo, naj doma svoji stranki v baraki pri mostu preskrbi stranišče, da ne bodo zahajali pod most in po ulicah. — Zdravstvenemu in trškemu zastopu pa priporočamo, naj si ogleda pod most in tam okrog po raznih ulicah in naj kaj ukrene, da se v bližini mosta napravi javno stranišče. Po leti bo neznosen smrad tam okrog, kar ne odgovarja higijeni in ne napredku.
1 Ustanovni shod strokovnega in podpornega društva predilniških delavcev je bil v nedeljo 7. t. m pri Bncu. Ker je bil shod le za povabljene goste, nam niso znane podrobnosti. Prepotrebnemu in prvemu delavskemu društvu v Litiji pa kličemo: Naprej za pravice in izobrazbo delavstva!
1 Naše ognjegasno društvo. V zadnjih litijskih novicah smo kratko opomnili, da se požarna bramba ni udeležila velikonočne procesije in pristavili smo, da je taka brezbrižnost graje vredna. Na to notico pa načelnik g L a j o v i c na dolgo in široko razpravlja v „Narodu", da ni dolžnost, da bi požarna bramba delala šta-fažo duhovnom in da se požarna bramba udeleži procesije le, če jih duhovni prav lepo prosijo. In prav po nepotrebnem se obregne tudi ob škofa, kakor da bi on ! pisal omenjeno notico. Na to pravimo samo i tole: Gosp. Lajovic! Vi kot načelnik bi morali biti nad strankami, s tem pa, da po nepotrebnem pišete v „Narod", kažete svojo pristranost, in to bo gotovo še na škodo požarni brambi.
1 Obleka je na njem zgorela. Po neprevidnosti si je zažgal obleko Jože Femec iz Gradišča pri Litiji. Obleka je zgorela na možu, katerega so nevarno ožganega piepeljali v deželno bolnico v Ljubljano.
Iz Poljanske doline.
Liberalni nasprotniki ,,Kmetijskega društva na Dolenji Dobravi" lažejo, da je poslan uradnik iz Kranja (morda od c. kr. glavarstva?), da pregleduje stanje društva. V resnici pa se ravno te dni vrši v društvu revizija od »Zadružne zveze". Liberalci! kadar ne veste resnice, jezik za zobmi.
Ogenj. Radi neprevidnosti se je vžgalo v gozdu Martina Klemenčiča, posestnika iz Trate. Pri gašenju se je nevarno opekel. Peljali so ga v bolnišnico.
Strela. Dne 6. maja je strela vdarila v župnijsko poslopje v Lučinah. Znatne škode ni.
Jeseniške novice.
j Nedeljski počitek. Odslej se bodo ©b nedeljah in praznikih poštne poši-ljatve dostavljale samo enkrat in sicer ob 10 uri dopoldne Občinstvu to ni vieč, ker eni bodo dobivali sedaj pošto šele okrog poldne, a pismonošem je ustreženo. Imeli bodo več prostega časa in lože bodo zadostili svoji verski dolžnosti. Mislimo, da bo obojim ustreženo, če se začne raznašati pošta mesto ob 10 že ob 8 dop. Naj se poštni urad ozira na to željo.
j Stavka delavcev pri podjetju Hladile. Poročevalec o stavki je v torkovem .Slovencu" v toliko napačno poročal, da morajo delavci plačevati rabo orodja, lopat, krampov in dr. Plačati morajo orodje le tedaj, če ga pokvarijo.
j Konec stavke je bil ta, da je kakih 200 delavcev odšlo drugam, ostali pa so dobili 2 vinarja priboljška na uro. Vse drugo je ostalo pri starem. Sedaj se zopet pridno dela Pri delavcih, ki gradijo železnico, ni misliti o pravem in stalnem uspehu stavke, ker so delavci neorganizirani in novi prihajajo vsak dan. Kdor ni zadovoljen, je najboljše, da pusti delo in gre drugam. Cemu brez dela postopati in čakati na uspeh stavke, ko ob takih razmerah ni upati uspeha ? Ce eden odstopi, jih že deset čaka, da stopijo na njegovo mesto.
j Zavednosti manjka neorganiziranim delavcem, pa škodujejo sebi in svojim tovarišem, ker prevzamejo delo pod pogoji, ki so se tovarišem pred njimi zdeli neznosni. Vse drugače delajo delodajavci. Tukajšnja tovarna ni nikogar, ki je popustil delo pri Madile-tu, hotela vzeti na delo. Ko bi delavci tako skupaj držali, bi marsikaj dosegli, tako pa si sami škodujejo.
j Predor na Hrušici bo prevrtan prav kmalu, le še nekaj metrov debela stena loči Kranjsko od Koroške. — V ponedeljek bodo začeli kopati tudi od naše strani. Upati je, da koncem prihodnjega tedna pade zadnja stena
j Občinska seja bo v nedeljo, dne 14. t. mes ob 9. uri dop. Kot najvažnejša točka na dnevnem redu je posvetovanje o novi šoli in znanem odloku deželnega šolskega sveta, ki je razdelil šolsko občino in zapovedal zidanje štirirazrednice za Savo in Senožeti. Prihodnjič bomo o ti šoli govorili natančneje.
j Dve štirirazrednici na Savi bomo imeli, eno slovensko drugo nemško. Nekateri se silno vesele nemške šole. Pravijo: „Potem nam ne bo treba otrok več pošiljati na Koroško, naučili se bodo lahko doma nemščine." — Nemško štirirazrednico bodo še letos začeli zidati, stala bo gotovo prej — kot slovenska.
j Nizkotno sovraštvo do katoliške vere kaže „Jeseniška straža". Ne more se premagati, da ji pokaže svoje zaničevanje celo v zunanji obliki svoje pisave. Dosledno piše krščanskega Boga z malo začetno črko ter ga tako stavi v eno vrsto z novoimenovanimi japonskimi bogovi, v boju pri Mukdenu padlimi japonskimi vojaki. Božja mati Marija tudi ne najde pri .Jeseniški straži" toliko milosti kakor svobodomiselne sokolice, razne Panike in Ro-zike in Mimike in Ivanke, katere piše z veliko začetno črko. Mater Izveličarjevo Marijo piše dosledno z malo začetno črko. — Pravi urednik »Jeseniške straže" je študent c h a m , dopisniki pa: občinski tajnik h u m-m e r , železniški delavec kopitar, študent mencinger, učitelj f a b i n c i. t d.
Novice Iz Zajorja ob Savi.
Podružnica sv. Marjete na Lokah je dobila nov zvon, težak 8 centov. Poslali so zanj g. Samassi v Ljubljano štiri manjše zvonove: tri od nekdanje pod-krajske cerkvice, ki so je vsled premogar-skih rovov morali podreti, in enega domačega. Pa bo še treba nekaj sto kron dodati. Novi zvon so v nedeljo popoldne dne 7. t. m , z veliko slovesnostjo na okrašenem vozu prepeljali s kolodvora na Loke.
Tudi uro bo dobila loška cerkvica v kratkem, kar bo prav pripravno zlasti za premogarje v Kisevcu
Elektrarna v Toplicah bo kmalu dodelana. Parni kotli so že pod streho. Električna sila bo izpodrinila več delavcev in delavk.
Velikansko elektromagnetno kolo za elektrarno so pripeljali v ponedeljek, 8 t. m. Kolo je težko 9000 kilogramov. Vleklo ga je sedem parov težkih konj. S težavo se je pomikal voz dalje z mnogimi presledki. Pri vsaki gostilni je bilo po nekaj odmora. Vozili so s kolodvora do elektrarne cel dan, od jutra pa do poznega večera. Posebne nesreče ni bilo. Med potjo se je nabiralo vse polno radovednega občinstva.
Ali bo občina napravila električno razsvetljavo po Toplicah in Zagtfrju ? Sedaj je čas. da se to premisli in se obrne s prošnjo na ravnateljstvo premogokopa. V pravem času — sedaj ko
še ni dogotovljeno vse delo — je treba kaj ukreniti, da pozneje ne bo komu žal.
Ljudska hranilnica in posojilnica. Ker se je v dveh mesecih, odkar posluje v Zagorju rajfajzenovka, pri poštnih pošiljatvah primerile že več pomot, prosi podpisano načelstvo vse, ki bodo kaj pošiljali temu zavodu, naj v naslovu ne poza bijo na besedico: »Ljudska"! — Načel s t v o „ L jud s ke hranilnice in posojilnice" v Zagorju ob Savi.
Pazite na živino! Pred kratkim se je z lepim konjem pripeljal neki posestnik iz okolice v Z igorje. Pri vodnem koritu pred kovačnico poleg Grčarja je vroči konj pil vodo. Ko se je napil, je padel na tla in v trenutku poginil. Občutna škoda za gospodarja.
Nekaj delavcev je prišlo v opekarno gospoda Miillerja, ki je dobil od premogokopa naročilo, naj izgotovi pol milijona opeke.
Vode zmanjkuje v našem kotlu. Nekateri vodnjaki pešajo ali pa so že odpovedali.
Kaj je koristil Čobal delavcem? Toliko je naredil zanje, da so enkrat na leto ob „šiht\ To je prvega maja — ko imajo delavski praznik. Tedaj nične zaslužijo, zraven pa še za en ali dva šihta zapravijo. — Letos je 1. maja Čobal govoril v Kisovcu. Zabavljal je čez »farje". V Toplicah je pa slovesno protestiral proti rusko japonski vojski. Takrat pa Cobal ni protestiral, ko je bila v Laškem vojska nanj in so ga turčali s kozarci in steklenicami, da je potem v Celje bežal. Najbrže je uspeh Čobalovega protesta, da so Kuropatkina od-pokli^ali!
Čobal je pri zidanju hiše za konsum tudi sam delal par dni.
idrijske novice.
Idrijčan — novomašnik. Iz
navadne rudarske družine, ki je že darovala Gospodu duhovnika, zgodaj umrlega Rafaela Wmklerja, izšel je zopet novomašnik oče Benvenut. Opravil je svojo prvo daritev velikonočni ponedeljek pri Materi Pomočnici na Brezjah V majhen spomin naj bode nekaj vrstic. Lepo bi b,l gosp. novomašnik gotovo sprejet tudi v svojem rod nem kraju, saj pošten delavec ne sovraži duhovnika, zlasti ako je novomašnik sin sotrpina rudarja. Veselilo nas pa je, ko smo videli, kako so novomašnikovi sedanji sobratje poskrbeli, da bo g. p. Benvenut vedno z veseljem mislil na svoj veliki dan, kakor se bode mati, priletni stric in drugi sorodniki vedno radostno spominjali nove maše na velikonočni ponedeljek. Govoril je o. Regalat Cebulj, mnogo se trudili za slo vesnost tudi frančiškani p. Ananija Vračko, p Maksimiljan Brelih in p. Norbet Sušnik. Duhovnike, rojene Idrijčane, je zastopal g. župnik J Seigerschmied. C. g. Jos. Men-singer prišel je na novo mašo celo iz ne bližnje Prečine. Da je cerkveni pevski zbor pod svojim spretnim voditeljem g. I. Baletom lepo popeval, kdo bi o tem dvomil? Res lepe spomine smo ponesli gostje z nove maše p. Benvenuta, z željo, da bi se izpolnilo vse, kar je novomašnikova se strična ob samostanskih vratih voščila mla,-demu redovniku.
God sv. Florijana smo obhajali slovesno kakor druga leta, o čemer ste že poročali. Pisala je tudi »Laibacherica" o tem. Poročevalec pa ni posebno natančen. Misli si pač bolj na nagrado, nego na natančnost svojih poročil. Sv. maše pri sv. Antonu ni opravil g dekan, kakor tudi g. nadoskrbniku B. ni ime Janez, ampak so ga krstili za Ludovika. Ker smo že pri poročevalcu uradnega lista, omenjamo še mi-mogredč, da je pač značilno zanj, da nikdar ne omenja nobene slavnosti ali veselice, ki bi jo napravilo kako društvo, ki ni pod liberalno kuratelo. Kdor bere uradni list sam, bi menil, da vse spi, le liberalci se gibljejo. No, pa ni nič hudega za to.
Šolska veselica v Spodnji Idriji se je zadnjo nedeljo lepo izvršila. Otroci so pokazali mnogo daru in pridnosti. Upajmo, da se bodo tudi kmalu veselili nove šolske zastave, za katero se tako vneto trudijo
Notar dr. Horvat se, kakor pravijo, preseli v Radgono na Štajersko.
Tožili so liberalci Kristana radi dogodkov na znanem javnem shodu 2. aprila. So pa možje res postali zelo rahločutni. Se ni toliko let, ko so najodličnejše liberalne glave razsajale po naših shodih vse drugače, — pa so prišle naprej! Po klopeh in mizah so razgrajali liberalni veljaki, shode razbijali, a se i nobenemu skrivil las. In zabavljice ter podtikanja v Jednakoprav-nosti" in »Narodu", kakšna so bila ! Sami niso verjeli, ampak le slepili javnost, sedaj pa naenkrat vtaka vnema za pravičnost in popolnost Želeti bi bilo še stanovitnosti v tem, in sicer v lastni koži
Schillerjevo slavnost je obhajala tudi naša mestna nižja realka Dopoldne ob 9. uri so se dijaki sešli, da so poslušali govor o pomenu nemškega Schil-lerja za slovensko slovstvo. Ko so nekateri
mestni odborniki naše stranke pred par meseci glasovali za predlog, naj se kemija poučuje v nemščini, zaklical je Dragotin Lapajne: Ž vio Germanija! Kako mu je neki srce utripalo, ko je čul, da edina slovenska — vsaj po imenu — realka proslavlja spomin S c h i 11 e r j e v. Kakor se je govorilo, praznovali so ob stoletnici smrti nemškega pesnika Schillerja iz tega namena, ker je upati, da bo vsled tega slovenska mestna realka lažje podržavljena. Ako to ne bo po magalo, se namerava čez 100 let še sloves-neje obhajati spomin na Schillerjevo smrt.
Šolsko veselico napravijo učenke c. kr. dekliške rudniške ljudske šole pod vodstvom svojih učiteljic. Vspored je iz bran. Vršila se bo veselica 20. maja v telovadnici.
Novice Iz Kranja.
Pri Sv. Joštu nad Kranjem bodo maše v nedeljo 21. majnika ob šestih in devetih zjutraj; 28. majnika imajo Štajerci romarski shod in bo maša ob polšestih. O Binkoštih bodo maše v nedeljo in ponedeljek ob šestih zjutraj. To naznanjam vsem, ki radi pohite na priljubljeno gore, pa pogrešajo nedeljske maše. Sicer je pa že gotovo, da še tekom poletja pride k sv. Joštu duhovnik za stalno.
Zadnji planinski izlet se ni mogel vršiti zaradi neugodnega vremena. Ce bo pa drugič vreme bolj ugodno, se izvrši v nedeljo 21. majnika.
V	cerkev na Bregu, šmartinske župnije je vlomil zadnjo nedeljo tat in odnesel denar iz pušice.
V	Stražišču so se občinske volitve izvršile ob jako veliki udeležbi, dasi ni bilo posebne protiagitacije, — enoglasno. Tako je prav !
Na Primskovo pri Kranju je prišel pretekli četrtek č. g. Jožef Pire, da bo ondi opravljal službo božjo, vkolikor mu bo dopuščalo njegovo rahlo zdravje. Pnmskovljani so ga sprejeli z mlaji in veselim zvonjenjem.
Igra „Vestalka". Iz starokrščan-skega življenja, ki jo je priredila preteklo nedeljo zvečer tukajšnja ženska Marijina družba v dvorani „Nove pošte", se je ob nesla v splošno zadovoljnost. Snov igre je prav zanimiva ter je vzeta iz onih burnih časov, ko se je mlado krščanstvo borilo z umirajočim poganstvom. Kar se tiče dramatične vrednosti igre bi pripomnili, da ima dialog preveliko vlogo. Prelagatelj iz nemščine bi ga bil smel semtertje okrajšati. Igralke zaslužijo vso pohvalo za nemajhni trud. Vsi, ki so bili pri predstavi so polni hvale o prireditvi „Marij'ne družbe.
Neljubo motenje igre je bil pre
tep, ki so ga vprizoriii nedeljsko razburjeni živci spodaj na ulici. „Gorenjec* bo brezdvomno rekel, da so pretepa krivi klerikalci in Marijina družba, ki je prav tačas imela predstavo.
Kebrovo leto je za letos oznanila uradna „Laibacher z,situng". Vsi smo bili trdno sklenili, da bomo vsak po svoji moči uničevali ta škodljivi zarod. Toda že par tednov čakamo in čakamo, a kebra — ni, od nikoder ni. Nekateri ljudje pravijo, da so kebri še o pravem času izvedeli, kaj se namerava z njimi, ter so enoglasno sklenili, da letos ne pridejo na dan.
Z našo notico glede javne morale so se čutili ljudje okolu „Goren|ca" prizadete. Pošten časopis bi se bil nam pridružil, toda „Gorenjcu" je morala omenjene »vile" bolj pri srcu kakor pa čast mesta Kranja.
Mladoletni zlikovci so preteklo nedeljo med veliko mašo ukradli pol jer-basa pomaranč desetletni deklici, ki je prodajala namesto matere
Cesta v Besnico je zopet v jako slabem stanju. Na najbolj nevarnem mestu, kjer se je pred nekaj leti zgodila nesreča, je ograja polomljena. G. Strupi kot načelnik cestnega odbora se prosi, da pride na lice mesta in se prepriča „iz lastne izkušnje", kaj naj stori, da ga bo zopet „Gorenjec" pohvalil.
Vozni red za Kranj od 1. majnika 1905 naprej: V Ljubljano odhajajo vlaki: 236 in 626 zjutraj, 1027 dopoldne, 3 40 popoldne, 718 zvečer. Samo ob nedeljah in praznikih bo začenši s 1 junijem vozil tudi 8 22 in 9 56 zvečer. Proti Trbižu pa vozijo sledeči: 1*11 ponoči, 8 04 zjutraj, 12 38 popoldne, 454 popoldne 1044 zvečer. S 1. junijem pa bosta vozila ob nedeljah in praznikih še 5 48 zjutraj in drugi 4'14 popoldne (samo do Podnarta).
Vipavske novice.
Gospodarstvo z imetkom podobčine vipavske. Občina vipavska pridobila si je svojedobno dve obširni planini na gori Nanos Občinski red veleva, naj taka soseska voli izmed sebe tri oskrbnike za tri leta. Vkljub jasnemu določilu občinskega reda, vkljub pritožbam na c. kr. okrajno glavarstvo volil je občinski odbor izmed sebe tri oskrbnike soseskinega premoženja, dasi je občinski odbor izvoljen
tudi od vnanjih davkoplačevalcev in od uradnikov, ki niti pravice nimajo do soseskinega premoženja. Selaj oskrbujejo to premoženje mogočni kotlar Ivan Mesesnel znani Anten Krovatin in neki Josip Zvokelj!
Kako pa gospodari nepo. stavno izvoljeni odsek s sose-skinim premoženjem ? Leto na leto daje v najem obedve planini ovčarjem kateri priženejo in pasejo ondi na stotine ovac. Po ovcah pa se pašniki silno opusto-šajo; griči postali so goli, ravnine prera-ščene so z brinjem, a za izboljšanje planin se že leta in leta prav nič ni storilo. Ste U vi opravičenci zadovoljni s takim gospodarstvom? Pomislite, da bi se vaša živinoreja prav lahko povzdignila na visoko stop. njo, ako bi se vaša jalova goved pasla na vaših planinah in ako bi se planine vsaj nekoliko izboljševale vsako leto. To bi do-našalo vam vsako leto lep dobiček, a tudi trgovci in obrtniki bi imeli dobiček od tega. Premislite dobro in se ne dajte premotiti s sladkimi besedami, ko pride prihodnje leto do nove občinske volitve.
Napadena hranilnica in po. sojilnica v Vipavi. Pred nekoliko meseci hujskal je vipavski dopisnik v „Slo-venskem Narodu" zoper posojilnico vipavsko in škodoželjno razbobnal po svetu, da se je dala oslepariti za večjo vsoto denarja od mlade deklice; očital je, da nima pravil-nega knjigovodstva itd.; tudi je zažugal .pošteni" dopisnik, da bode odkril še mnogo nepravilnosti, kadar bo proglašena razsodba proti deklici od deželnega sodišča. Sedaj je dokazano pri sodnijski razsodbi, da so bile za malenkostne vsote oškodovane le tri privatne osebe, da pa hranilnica in posojilnica vipavska ni imela ničesar opraviti s sleparsko deklico. Dopisnik »Slov. Naroda" pa sedej lepo molči, namestu da bi popravil storjeno krivico.
Vipavska ubožna hiša. Fini dopisnik iz Vipave obkidal je v »Slov. Narodu" z dne 6. maja t 1., štev. 104, klerikalce s tem, da jih imenuje hijene, da so brez srca, da nimajo niti iskrice krščanske usmiljenosti v svojem srcu — tedaj vendar niso brez srca — da imajo vero le na jeziku, živeti pa nočejo po nji itd. brez konca in kraja.
In zakaj se je raztogotil
usmiljeni in po veri živeči dopisniK nad grdimi klerikalci ? Zato, ker se je grajale v „Slovencu" in obsojalo postopanje urad-niško-lsberalnega občinskega odbora glede prodaje ubožnice v Vipavi in nakupa ponesrečene bolnišnice zunaj Vipave za domače reveže. Blamaža občinskega odbora se pa nikakor oprati ne da, kajti pribito je, to razume tudi najpriprostejša ženica, da bo gotovo v blagor revežem in davkoplačevalcem, ako se popravi sedanja ubožnica, pri kateri se nahaja prostoren vrt, z nekoliko stotaki; da bi bilo pa v gotovo škodo revežem in davkoplačevalcem, ako se kupi nepripravna in nerabljiva bolnišnica za reveže za osem tisoč goldinarjev. Kupčija bi koristila edino le onemu, ki hrepeni kupiti ubožno hišo za malo vsoto, in to v škodo celi soseski
Loške novice.
Mrtvega so dobili na Anzeljco-vem hlevu na Trati znanega žganjarja Ke-kljovega Janeza, ki je bil tudi znan pod imenom »Muc". Vzrok smrti — žganje. Tudi njegov brat je pred nekaj leti isto smrt storil vsled žganja. Dobili so ga na Trati mrtvega.
Ponesrečil se je v Primero, Co-lorado v Ameriki Janez Vodnik, po domače Vrbanov iz Brodov. Bil je takoj mrtev. V Ameriki je bil le dobro leto.
Iz šale resnica. Za šalo so se zadnjo nedeljo trgali v neki tukajšnji gostilni delavci s Kamnitnika in nekteri drugi. Prijemali so se tako »1 j u b e z n j i v o", da so nekemu Italijanu nogo zlomili. Prepe ljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Pod Kamnitnikom je pogorela baraka, v kteri je bila pisarna. Pravijo, da niso zvečer žrjavice pogasili, in zato se je po noči vnelo.
Loška pivovarna začne v kratkem delovati. Ta teden je bila blagoslovljena. Loka je že imela nekdaj svojo pivovarno, a je pred 25 leti prenehala. Poslopje je kupil gosp. L. Smid z Gašteja in zdaj z vsem potrebnim oskrbel, da more takoj začeti variti pivo.
»Narod" je smetišče, kamor se mečejo vse smeti. Prejšnjo nedeljo pride med krščanskim naukom neki tuji človek v cerkev, gleda na vse strani, gre skoro do prižnice med ženske in se ozira tako čudno okoli sebe po ženskah, da obrne vsa cerkev oči proti njemu in gleda, kaj da hoče. Nato gre po sredi cerkve nazaj in ob strani spet med ženske in počasi zgine skozi stranska vrata. Župnik na prižnici nadaljuje svoj govor, a ko je vse vznemirjeno, za par minut preneha in počaka, da se cerkev pomiri, ne reče pa nobene besede. Nastop tega človeka, o katerem »Narod" pravi, da je magistratni uslužbenec v Ljub-
Dalje v II. prilogi.
i—
jani v cerkvi gotovo ni bil takteti in hvaležen bi moral biti, da ga ni nihče podučil, kako se je treba med službo Božjo v cerkvi vesti. A kaj se zgodi? Čez par dni prinese „Narod" surov napad na župnika, laže, da je tujca o š t e 1 in kliče državnega pravdnika zoper njega. Ali ni to narobe svet in ali ni »Narod" smetišče, kamor se vse smeti zmečejo?
Dnevne novice.
Slovanski časnikarji dobrodošli! Danes se peljejo skozi Ljubljano slovanski časnikarji, ki prihajajo s severa k sestanku v Voloskem - Opatiji. Čehi, Poljaki in Rusi se peljejo skozi Ljubljano z brzovlakom ob 5. uri 59 minut. Tu se jim pridružijo Slovenci, da prežive nekaj lepih in prijetnih ur med svojimi brati. Vseh ude-ležnikov na jutrišnjem shodu bo nad 120. Mi pozdravljamo najsrčneje slovanske časnikarje na naših slovenskih tleh. Ko so bili naši gostje v Ljubljani, so se zavzeli nad lepoto našega planinskega sveta in notranjskih podzemskih čudes, ravno tako nad živahnostjo duševnega delovanja, ki ga niso pričakovali med tako maloštevilnim narodom. Še zdaj nam v prijateljskem občevanju in dopisovanju često izrekajo slovanski časnikarji svoje simpatije in se z veseljem spominjajo bivanja v naši sredi. In sedaj ko pridejo ob sinjo Adrijo, naj obrnejo svoj pogled proti vzhodu, jugu in zapadu! Pogledajo naj ta svet, ki je poklican, da igra še veliko vlogo v svetovni zgodovini! Obrnejo naj nanj pozornost vsega slovanskega sveta! Moč peresa je danes mogočna velesila, vladarica duhov in razširjevalka idej. Bodi bratska vez, ki se zdaj na novo sklepa med nami, poroštvo za našo boljšo in vese-lejšo bodočnost! Za to pozdrav in bratski poljub slovanskim časnikarjem! Bog blagoslovi njihovo delo!
Slovenci in petindvajsetlet-niča „Schulverina.i( Danes in jutri slavi ves nemški narod petindvajsetletnico .Schulvereina" in nove naklepe dela za po-nemčevanje slovenskega naroda. Nemški listi se že zdaj trudijo, da bi dali slavnosti kar moči odiozen, Slovanom sovražen značaj. Glasilo naših bojevitih Nemcev zasramuje Ljubljane kot barbarsko, napoveduje, da nameravajo danes zvečer slovenski dijaki demonstrirati, pozivlje vlado in policijo, da mora biti vse pripravljeno v varstvo Nemcev, kakor v vojnem času. Hkrati pa zahtevajo, da se morajo vsi slovenski srednješolski dijaki, ki bi se količkaj ganili biti najostreje kaznovani kot hudodelci. Namen take pisarije je očiten. Oni hočejo imeti razburjenje in nemire, ker jim to koristi. Mi zato odsvetujemo vsakomur od kake nasilne zunanje demonstracije povodom vse-nemške petindvajsetletnice. Priporočamo pa nujno neko drugo demonstracijo, ki bo več koristila. Natisočein tisoče bodo zbrali te dni Nemci za svoj S c h u 1 v e r e i n od teh tisočev bo znaten del namenjen tudi za ponemčevanje slo venskih otrok. Tudi Slovenci ne držimo te dni križem svojih rok ! Na nemško s1 a v 1 j e o d g o v ori m o z darovi družbi sv. Cirila in Metoda. To bo najuspešnejši protest! Vsak kdor le more, naj te dni poseže v žep, da naj daruje kako sveto naši šolski družbi. Slovenci in Slovenke, nabirajte te dni tudi v družbah v ta namen ! Naj nihče ne prezre tega klica ! Naš današnji uvodni članek jasno priča o veliki nevarnosti, ki preti našemu narodu od strani »Sehulvereina". Preti temu je treba podpore vseh slovenskih sil in skup-slovenskega dela. Slovenci,
takojšnje pomoč »Družbi , sv. Cirila in Metoda!"
Pod Schwegljevim jarmom. Časih se pojavlja pri glasilu narod.-napredne stranke tudi narodni čut a le v takih mejah, da kranjskim Nemcem preveč »e škoduje. Zato »Narod" ,preganja' najrajši !e Nemce izven Kranjskega, domačih nemškutarjev, posebno ljub-'lanskih, se pa ne upa krepko P 0 t i p a t i. To lahko opažamo vsak dan. ■Narodove" »narodne" notice, ki časih pri-lete med svet, so le pesek v oči, dokler
traja nemško- slovenska zveza, ki je najboljša pomoč nemškemu „Drangu" in najodličnejši steber nemškega mostu „Vom Belt bis zur Adria V dejanju se vsled te zveze kažejo jako čudne nove stvari: Ko se je šlo za nemški naskok na slovensko šolo na Jesenicah, dr. Tavčarja ni bilo k seji dež. šolskega sveta in sedaj sam vprašuje za nami .Kje je dr. Tavčar?", ker smo ga opozorili, naj se ne skrije vsaj pri nemškem poizkusu imenovati na razne strani zaljubljenega Vsenemca P e e r z a za ravnatelja krške meščanske šole. K j e j e d r Tavčar, je pokazalo glasovanje o jeseniški šoli in to, da nam še vedno ne odgovori kje je bil, ko se je ravnatelja Lapajneta nasilno upokojilo. Najde se ga globoko zakopanega v nemško slovenski z v e z i ! Ko je bil imenovan te dni Peerz za okraj. šol. nadzornika, je Tavčarjevo glasilo samo suho zabeležilo to vest. Molči glede imenovanj pri kranjski deželni vladi! Za take stvari na Kranjskem se seve ne sme brigati, zato je pa vse »Narodovo" pisarjenje o enakopravnosti drugod le hinavščina in manever. Pri nas se sme v dež. bolnici pod vodstvom predsednika izvrševalnega odbora narodno-na-predne stranke nemškutariti, večina dež. odbora je poslala v deželni šolski svet z a zastopnika slovenske dežele predsednika ljubljanske „ Schu1 vereins ke " slavnosti grofa Barbota in pusti, da se pod njegovim vodstvom nekateri deželni zavodi samonemški upravljajo. Ta grof B a r b o je zdaj tudi poročevalec o kmetijski šoli na Grmu za dež. odbor. Isto razmerje se je pokazalo pri Schillerjevi slavnosti. Proti mrtvemu Nemcu Schillerju je „Naroda zapisal par vrstic, v dejanju so se pa najodličnejši slovenski liberalci družili z živimi Nemci pri Schillerjevem slavij u. Edina slovenska realka, ki stoji pod narodno mestno upravo v Idriji, je praznovalaSchil-1 e r j e v o s 1 a v n o s t! Kaj se je godilo v Ljubljani, vemo! »Narod" si narodnona-prednega g. Senekoviča ni upal naravnost prijeti! Gg. v narodno napredni stranki so šli v dejanju še dalje. Po Ljubljani se v dobropoučenih krogih trdi z vso gotovostjo, da so oder iz »Narod-nega doma", kjer k o m a n d i r a predsednik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke, posodili za Schillerjevo slavnost na gimnazijo. In da bo slika še pop. Inejša, se je udeležil celo tajnik ljubljanskega »Sokola" Schillerjeve slavnosti v »Tonhale", da ne govorimo o raznih narodno-naprednih odbornikih »Matice Slovenske". Tako so gospodje v d e -j a n j u postopali napram slavnosti, katero je »Narod" na svojem potrpežljivem papirju sam označil za nemškonacionalno politično demonstracijo in »hinderhonder". »Narod" tega seve sedaj ne bo nič kritiziral, kaj ga briga s čim je javnosti metal peska v oči, saj so se šele pred tedni člani njegovega uredništva šli v oficielni deputaciji klanjat — H e i n u ...
Liberalna neodkritosrčnost. Velike škode, ki jo dela v političnem oziru nemško-slovenska zveza, tudi liberalci več ne morejo prezirati, a oni izkušajo vse neuspehe slovenske politike zvrniti na druge. Tako se tudi »Notranjec« —■ sicer čisto brezpomembno glasilo — ni mogel premagati, da ne bi svojim par čitatel;em zakli-cal, da so slovenski poslanci na Dunaju ničle in da ne znajo „zob pokazati". Čudno, da prihaja ta glas ravno iz Postojne, torej iz kraja, kjer je dr. Tavčar, priporočujoč dr. Ferjančiča za poslanca, dejal, da morajo Postojnčanje voliti poslanca, ki se bo upal »ministrom kazati svoje na kveder šivane škornje". Kje je zdaj ta slavni kveder? Baron Schwegel je vsem liberalcem škornje sezul, in zdaj »Notranjec« zahteva
samo še, da naj Gavču zobe kažejo. Tako poučuje „Notranjec" poslance: Onega psa, ki je prijazen in ne ugrizne, ga brcnemo kakor hitro nam je na poti, onega, ki ugrizne in laja, izkušamo potolažiti s tem, da mu damo kos mesa. Slovenci smo dolgo časa gledali, ko nam je vlada kazala meso, za hrbtom pa metala med nas kosti, ki smo se reveži zanje tepli. Danes smo tako daleč, da nam očitno kažejo palico. — Pa žali-bog liberalcem tudi ta pasji nauk ne bo pomagal, ker baron Schwegel je liberalcem tudi zobe poruval, tako da ne morejo nobenega Nemca in birokrata ugrizniti. Istina pa je, da poslanci »Slovanske zveze" na Dunaju jako pridno delujejo. Poglejte v državnozborska poročila, ali niso vedno delavni? Samo delovanju »Slovanske zveze" se je zahvaliti, da se slovenske pravice še bolj ne krate. Ni na Dunaju vzrok politične slabosti slovenske, ampak vLjub-1 j a n i, kjer so liberalci združeni z Nemci na tak način, da imajo nemški grajščaki odločujoči vpliv na vse. Danes je za Slovence slabši položaj v Ljubljani, kakor pa na Dunaju. In vsega tega je kriva tista zveza, o kateri se »Notranjec", »Gorenjec" in podobni liberalni najdenčki niti črhniti ne upajo. Zato pa povejmo le odkrito: Vsa odgovornost leži ra onih, ki so kranjsko deželo potisnili pod Schweglov jarem!
Kako občujejo nemški nadzorniki s slovenskimi učitelji. Iz Krškega, 10. aprila 190 5. Nikdo ni verjel svojim lastnim očem, ko je bral, da se je nadzornik za meščan, šol* v Krškem g. prof Belar na realki v Ljubljani spozabil tako daleč, da je ravnatelja g. Ivana Lapajneta v neki priliki po konferenci, ker zadnji ni hotel ustreči njegovem zahtevku, naj prosi za umirovljenje, nagovarjal, seveda po nemški z „er», kateri tam rabijo navadno ošabni nemški grajščaki nasproti svojim slovenskim uslužbencem. Poizvedovali smo o tem in smo dognali, da je gosp. prof. Belar zares na-hr«lil g. ravnatelja Lapajneta z besedami: »Hat er denn noch nicht sein Pensions-gesueh iiberreicht?" Oseba gosp. Lapajneta ne pride tukaj v poštev ; ali žalostno je, da si dovoljuje c. k. profesor na nemški realki v Ljubljani, katerega je naklonjenost v svoji večini vladi udanega c. k. deželnega šolskega sveta za slovensko vojvo-dino Kranjsko spravila na mesto okrajnega šolskega nadzornika za našo meščansko šolo, katero vzdržujejo štiri slov. okraji in kateri je v dobi, ko je g. ravnatelj Lapajne že zdavnaj izvrševal svoj poklic kot učitelj še menda trgal svoje hlače na šolskih klopeh, tako brezobzirno nastopati proti starejšemu učitelju. Gospod profesor in nemški nadzornik : prosimo popravek, so-podpisani od prizadetega gospoda, sicer se bo zadoščenje poiskalo drugim primernim potom ! Vsled protesta članov c. k. okrajnega šolskega sveta, ker se ni razpisalo učiteljsko mesto ozir. mesto ravnateljev s pristavkom, da mora biti prosilec vešč slovenskega jezika v govoru in pisavi, sklicana seja c. k. okrajnega šolskega sveta vršila se bo v nedeljo dne 14. t. m. Gospodi neodvisni člani, ki imajo večino; bodite trdi in neizprosni proti nakanam onih, ki smatrajo Krško že za — nemško posest! V deželnem šolskem svetu naj se pa tudi posveti g. Belarju, kako se mora obnašati!
,,Narodni svet" za Spodnji Stajer. Nemški listi štajerski pišejo, da se naj za spodnještajerske Nemce osnuje narodni svet, ki naj goji brez razlike stranke narodni boj proti Slovencem Tudi »Sloven-čev" celjski dopisnik je nasvetoval tak narodni svet in tudi iz narodnonaprednega tabora smo dobili ta nasvet, ki smo ga predložili javnosti. In kaj smo dobili za odgovor ? »Narod" se je nesramno norčeval iz tega predloga in ga odklonil. To je moral storiti vsled nemško-slovenske zveze. Kajti če bi se osnoval tak narodni svet, potem ne bi bil več baron Schwegel neomejeni gospodar v narodnonapredni stranki, ker bi morala tudi ta stranka ustrezati željam vsega Slovenstva. — Naši narodni nasprotniki se krepe in združujejo, ta nesrečna liberalna
stranka pa razdvaja Slovence in služi objestnemu tujcu!
Nesramnost brez konca!
Zadnji »Primorec" že zopet prinaša »Glaso-soviti govor Strossmayerjev*! Ali se je že kdaj čula tako podlost? Ves slovenski svet ve, da je to nesramen falzifikat, da ni Stross-mayer nikdar tega govoril, da mu je podtaknjeno, da je sam najodlečneje protestiral proti temu podtikanju. Mi smo že opetovano vrgli v obraz »Soči« in »Primorcu", da je to sleparsko in nesramno. A vse je zastonj. Če se jim ves svet smeje — oni gred6 svojo pot naprej. Taka nesramnost že ni več človeška! Ubogi naročniki »Soče" in »Primorca"! Za strašne bedake vas imajo — in po pravici!
—	Stavka v Oseku. Osjek. 12. Noč je minula mirno. Zjutraj so prišli vsi delavci v tovarnah in tudi zidarji na delo. Istotako so pričeli delati tudi tiskarji, krojači in drugi rokodelci. Mizarji, dninarji in delavci v tovarni strojev so pa izjavili, da ne pričnejo prej delati, dokler ne bo uradno dovoljeno šotorišče štrajkujočih mizarjev. To bodo oblastnije težko dovolile. — Pri -Oseku je pričela splošno stavko delavstvo žag Normancijevih. Teh stavkujočih delavcev je okolu 1000 ter zahtevajo zvišanja plače in krajši delavni čas.
—	Lovska sreča. Izvanredno lepega divjega petelina je ustrelil na Lipo-glavem g. Ivan Šolar.
—	Ogenj v Kresnicah. Ta teden je nastal ogenj v Kresnicah Zgorelo je gospodarsko poslopje nezavarovanemu posestniku in tudi več glav živine. Nevarnost je bila velika da se požar ne razširi. Zal da ni bilo požarne brambe na mestu. A združenim močem domačih gasilcev se je posrečilo požar omejiti. Vsem srčna hvala!
—	II. poučno potovanje kranjskih kmetovalcev. Podpisana družba priredi konci meseca junija ali v pričetku meseca julija t. 1. 11. poučno potovanje kranjskih kmetovalcev, kakor lansko leto v Švico, letos na Gorenje Štajersko, oziroma na Koroško, Potovanje bo trajalo 3-4 dni, stalo bo okoli 60 K z vsem vred in se bo vršilo pod vodstvom mlekarskega nadzornika g. J. Legvarta. Natančen spored in čas se bo določil in pravočasno objavil. Podpore za to potovanje se ne b o d o d a j a 1 e ter bo moral vsak udeleženec vse stroške sam pokriti. Potovanje se priredi, če se zglasi deset udeležencev. Udeležitev je zglasiti do 2 0. maja t. 1. Za sedaj je nameravano ogledati hleve in planinsko gospodarstvo vzorne kmetije be nediktinskega samostana v St. Lambertu, živinorejski zadrugi v Knittelfeldu in v Ju-denburgu, mlekarsko zadrugo v St. Štefanu, štajersko deželno šolo za živinorejo in pla-ninarstvo v Grabnerhofu, rejo simodolske govedi in angleških prašičev na posestvu kneza Schwarzenberga v Muravi, štajersko deželno kmetijsko šolo v Grotenhofu pri Gradcu, vzorno perutninarstvo na štajerskem daželnem posestvu v Feldhofu, viteza Ples-singa obširno in vzorno rejo prašičev v Waldeggu in viteza Rosmanita vzorno perutninarstvo v Rotweinu pri Mariboru. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
-- Generalni štab je dne 12 t. m.
jahal iz Senožeč čez Divačo v Sežano. Vas Divača je s streljanjem iz topičev sprejela visoke goste. Po vasi Divača so vihrale zastave. Voditelj generalnegt štaba, bar. Beck, se je za izkazano čast zahvalil.
—	Na Dunaju je umrl pretekli teden Slovenec Ignacij Andrejčič, doma z Dolenjskega. Vzrok smrti med našimi rojaki na Dunaju je večinoma tuberkuloza, tako v tem zadnjem slučaju, kakor v prejšnjih slučajih, o katerih se vam je poročalo.
—	Radovljiška podružnicn ,,Slovenskega planinskaga društva" priredi v nedeljo, dne 14. maja, izlet kTomčevi koč« i n k r u -dokopom naBegunjšici, odtod pa skozi dolino Završnice mimo Stola v Moste ali Žirovnico. Odhod ob 6 uri zjutraj od gostilne gospoda Avseneka v Begunjah. Vsi člani in prijatelji društva se vabijo, da se udeleže tega lepega izleta.
— Socialnodemokratična konferena v Trstu se bo vršila 20. in 21. majnika 1905 Pretekli mesec je bila odgodena, ker sekonferenceradiželezničarske stavke niso mogli udeležiti odposlanci iz Italije.
—	Ženske ubile žensko? V
Smihelu pri Novem Mestu so ustavili orožniki pogreb neke ženske iz Podljubna, ker sumijo, da so jo ubile neke ženske.
—	Milaria. Na tej bolezni je v Pra-prečah obolelo sedem oseb, dve sta takoj umrli.
—	Pogreša se Janez Sever z Ježice št 50. Nekoliko zmešan na umu odšel je. v nedeljo zjutraj proti Ljubljani, odkoder se še do danes ni vrnil. Fant je star 27 let, ima veliko bolečino na levi roki, zelenkast jopič in klobuk, je velik in močne postave. Kdor kaj ve o njem, se prosi, naj naznani na Ježico št. 50 pri Ljubljani.
—	Iz Lukovice se poroča: Nova rajfajznova hranilnica je že začela poslovati. To je bilo in je še zabavljanja od strani naših kanclijskih liberalcev, ker so samo kmetje in obrtniki v odboru, češ, kdo bo pisal in vodil! Mi pa povemo, da glavna reč je pri hranilnici zanesljivost, veljava in poštenost mož, ne pa čedna pisava. Odborniki že sami uradujejo! Nova hranilnica je v hiši f L. Mlakarja, katero je kupil g I. Smrkolj iz Zagorja. — Ker je rajnki Mlakar imel tam tako zasebno posojilnico, da si je zbral v osamnajstih letih o k e-1 i 250000 kron rezervnega zaklad a , se bodo kmetje gotovo hitro oprijeli novega denarnega zavoda, ki ostane v njih oblasti in čisti dobiček njihova last. — »Slovenski Narod" je v zvezde koval rajnega Mlakarja, ki je zapustil premoženje za reveže „pa ne cerkvene". Sedaj pa romajo vsi tisočaki ne za občin ske reveže ampak v državno blagajno.
—	Srebrno poroko sta obhajala v Metliki g. Friderik Skušek in njegova gospa.
—	Vojaki-Iovci so došli tudi v Gra dišče ob boči. Sprejelo jih je županstvo z godbo ter mnogo občinstva. En oddelek je nastanjen v Bonkib. — Ob tej priliki omenjamo, da ima goriški pešpolk v oddelkih večkrat vaje ob mejah na raznih krajih. — Tudi v Istro pošljejo v razne kraje vojaštvo.
—	Utrdbe na istrski obali.
Poveljništvo vojne mornarice je odločilo, da bo v Piranu usidrana ena vojna ladja, da straži zaliv Porterose. Tudi Milje nameravajo utrditi istotako, kakor Porterose, ter namestijo tudi tamkaj vojno ladjo, da bo stražila tamošnjo ladjedelnico; v Poreču pa napravi uprava vojne mornarics pristanišče za torpedovke.
—	Italijanska oboroževanja ob meji. Iz Benettc poročajo, da je v sredo od tamkaj odpotovala stotnija ženij-skih vojakov z inženirji preko Vidma v Pon-tebo, da prične tamkaj z gradnjo utrdb pri Gemoni in Chiusaforte, ki jih je odredila vojna uprava.
Ljubljanske novice.
lj Ljubljanskim Slovencem!
Danes v soboto bo slavil Schulverein v kazini svojo petindvajsetletnico. Zadnji do godki so pokazali, da bi to nemštvo, ki se zadnji čas tako oblastno šopiri po Ljubljani, nikdar ne bilo tako okrepljeno, ako bi jih naši liberalni krogi ne podpirali na tihem s svojim lakajstvom. Veliko manj nam škodujejo Nemci, če obhajajo svoja slavlja med štirimi zidovi, kot tisti, ki delajo pri njihovih slavnostih štafažo. Zato svetujemo vsem, naj se danes v soboto ne izpostavljajo nevarnosti in naj se noben Slovenec sploh ne prikaže v .Zvezdi", da bodo ondi varnostni organi, ki jih bo gotovo vse polno, mirno postajali in pasli dolgčas. Najkrep-kejši protest in najboljša demonstracija bo ta, če se vsi združimo v boj zoper kliko, ki je metala občinstvu s svojim člankom o Schillerju pesek v oči, na tihem se pa zvezala z Nemci!
lj Slovanski časnikarji v Ljubljani. Danes opoludne so oddali svoje karte v našem uredništvu gg.: Fran Ho-v o r k a, dr. Vilem P o s p i š i 1, zastopnik »Politike", Vladislav Prokescb, redaktor »Nove Rtforme", Bronislav Laskownicki, glavni urednik „Novega Vieka", Jožef Vej-vara, urednik »Narodnih Listu", Ludovik Frank, urednik »Taborskega Kraja", R. Cejnek, G Smolski, Prokop Vavfi-n e k, urednik »Nar. Politike", prof. Alfred Reich Nekateri gospodje so si ogledali tudi našo tiskarno.
lj Umrl je danes na Poljanski cesti visokošolec g. Karol Ojstriš, član »Slov. katol. akademičnega društva Danica". Svetila mu večna luč! — Umrl je umirov-ljeni dež. računski oficijal g. Rajko J e -s c h e n a g, v Š ški pa Katarina Š t u p a r.
lj Pet telet je vrgla v Novem Vod-matu krava v 11 mesecu posestniku Francu Dečmarn po domače »pri peku".
lj Žrtev južnega kolodvora. Naš južni kolodvor ima zopet eno žrtev več. Pred dnevi pri zapenjanju vozov ponesrečeni pripenjač K n i f i c je v deželni bolnici umrl.
lj Eden največjih sedaj živečih zoologov, profesor R e t z i u s iz StockholrLa se je včeraj mudil par ur v Ljubljani.
lj Slovensko trgovsko društvo Merkur opozarja svcje člane in prijatelje društve na svoj današnji iour fix, ki se vrši ©b 9. uri zvečer v areni »Narodnega doma." Posebno opozarjamo, da se bode proizvajalo več komičnih prizorov.
lj Koncert polnoštevilne društvene godbe bo jutri ob pol štirih na Drenikovem vrhu. Opozarjamo na dotični inserat.
lj Ljubljanska društv. godba
priredi jutri zvečer v hotelu »Ilirija" društveni koncert za člane. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 h.
lj Kako se slepari občinstvo. V izložbi za telegrame .Slov. Naroda" in slike v Selenburgovih ulicah je neka kaj zanimiva slika. Predstavlja neko brodovje, spodaj pa je prilepljen papir z napisom: Rusko brodovje. Nekomu, ki si je ogledal sliko, se je čudno zdelo, od kdaj imajo ruske ladje tip francoskih, ki se zlasti spozna po širokih jamborih. Stopil je bližje in slučajno videl skozi papir, ki je bil slabo prilepljen, naslov onega lista, povzetega iz neke francoske ilustrirane revije. Slika predstavlja francosko brodovje, in sicer kar imenoma. »Narodovo" uredništvo pa slepari ljudi s ponarejenimi naslovi.
lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 53 Slovencev in 18 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 12 Hrvatov.
lj Umor v Bohinjski Bistrici. Marija Smukavec, ki je v Bohinjski Bistrici nagovorila svojega ljubimca, mladega lanta Juričiča, da je zavratno ustrelil njenega moža, je bila skupno z Juričičem pred ljubljanskimi porotniki obsojena na smrt na ve-šalih Ničnostni pritožbi kasacijsko sodišče na Dunaju ni ugodilo terje obsodbo na smrt potrdilo. Sedaj še ni izključeno, da ju cesar pomilosti.
lj Voz s teleti se je prevrnil sinoči ob pol 8 uri zvečer na dolenjskem kolodvoru. Cuzkov hlapec Franc Lavtižar je pripeljal ra kolodvor deset telet, ki so bili v kurniku. Medtem, ko je hlapec sedel spredaj na vozu, so stopila teleta na stran kurnika, ki se je z vozom vred prevrnil. Vsa teleta so ušla iz kurnika in so jih morali vsacega posebej uloviti. Hlapec se je pri padcu z voza na hrbtu zelo poškodoval.
lj Sam se je zglasil. Prostak 27. domobranskega pešpolka Gvido Hayne, ki je meseca januarja pobegnil od svojega polka v Italijo, se je te dni sam zglasil v Trstu vojaškemu sodišču. Hayne je zelo nevaren tat.
lj Vzorno in napredno mestno upravo podpirajo poleg požrtvoval nih dijakov tudi Vodmačani. Sinoči je na Holzapflovi cesti na vrhu droga dolga sveča namesto ze teden štrajkujoče žarnice razganjala egiptovsko temo in tako naznanjala Vodmačanov zahtevo po — Več luči!
lj Nedolžen v zaporu. Kakor smo že poročili, je bil prišel posestnik Bar-tol Toni z Iga dne 8. t m. v Ljubljano na semenj Popoldne in zvečer je Toni po Kolodvorskih 'ulicah pil, v družbi prevozniškega hlapca Lovrenca Skofica. Toni je v neki gostilni zaspal. Ko se je pa prebudil, je zatrjeval, da mu je ukradenih 300 kron denarja. Stvar je tudi naznanil poli-ciji* ki je sumljivega Skofica aretovala in ga izročila sodišču. Ko je pa prišel Toni drugi dan domov, je našel denarnico, za katero je zatrjeval, da mu je ukradena doma na mizi. Skofica so seveda takoj izpustili iz zapora.
lj Sumljivi servijeti. Dne 9. t. m je orožništvo na Vrhniki prijelo zaradi vlačuganja nekega Josipa Stipetiča iz Ogu-lina. Ko so ga preiskali, so našli pri njem 14 servijet z monogramom S C, za katere je Stipetič rekel, da jih je našel, so pa najbrže ukradeni. Lastnik naj se oglasi pri mestni policiji.
lj Zadruga slikarjev in pleskarjev je v četrtek izvolila za svojega načelnika g. Hugo E b e r 1 a za podnačel-nika pa g. Tuma G 1 a š i č a. Na občnem zboru se je predlagalo, naj se slikarji in pleskarji bolje organizirajo in ustanove zvezo za celo Kranjsko.
lj Zadruga krojačev itd. opozarja vse krojače in šivilje na razglas zadruge v današnji številki.
Razne stvari.
Najnovejše.
Umorjen policaj. V Budimpešti je postopač Guott zabodel nekega stražnika, ko ga je hotel aretovati.
Perice stavkajo v Virovitici na Hrvaškem.
Obesil se je korejski poslanik v Londonu Ji Han Eung, ker se je bal da Koreja izgubi svojo samostojnost.
Drag konj 730.000 kron je plač?l vodja hleva angleškega kralja članu angleškega parlamenta Roseju za žrebca „Cyl-lene".
Velike izgube pri igri. V Budimpešti so igrali državni poslanec Bela Justh, grof Paul Szapary in pl. Szemere. Justh je izgubil 720.000 kron. Pl. Szemere je bil svoj čas med onimi srečnimi igralci, ki so obrali pred leti v »Dunajskem jokej-
skem klubu" grota Potockega za 1 milijon kron.
Zadeva grofice Montignozo je poravnana. Grofica se je odpovedala saškemu državljanstvu, po preteku enega leta izroči grofica princezinjo Moniko saškemu dvoru, ki ji dovoli, da sme vsako leto videti svoje otroke. Na leto dobi 40.000 mark apanaže.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 13. maja. Državna zbornica je danes obravnavala zopet krošnjarski zakon, katerega ji je vrnila gosposka zbornica. Državni zbor je sklenil, da ostane pri svojih izpremembah in da vrne tak zakon gosposki zbornici. V zakonu ostanejo določila, da imajo o prepovedi krošnjarstva določati dež. vlade. Ob 2. uri se je seja prekinila ker so se poslanci udeležili Stro-bachovega pogreba ter se bo nadaljevala ob 4. uri popoldne. Prihodnja '.seja 22 maja. Prihodnji teden bo imel nižjeavstrijski dež. zbor kratko sejo.
Dunaj, 13 maja. Predsedstvo češkega kluba je imelo o parlamentarnem položaju včeraj dopoldne posvetovanje z načelnikom poljskega kluba, popoldne pa s predsedstvom »Slovanske zveze".
Dunaj, 13. maja. Danes dopoludne je bil Tisza pri cesarju, katerega je opetovano prosil naj ga odpusti. Ker cesar še nima naslednika mu ni ugodil. Prihodnji teden pojde v Budimpešto kot posredovalec cesarjev Burian, ki je bil tudi danes dalje časa pri cesarju.
Dunaj, 13. maja. Popoldne se vrši v privatnem stanovanju ministrskega predsednika posvetovanje nemško-čeških poslancev.
Zagreb, 13. maja. Gospa Hebe-š i e v a , na katero je streljal njen soprog, je danes umrla.
Belgrad, 13. maja. Vest o sklenjenem posojilu različno sprejeta. Vlada dobi najbrže večino za to v zbornici, dasi je opozicija proti votiranju posojila jako velika.
Belgrad, 13. maja Tu se govori, da je srbski kralj predložil črnogorskemu knežiču Mirku, naj se odpove svojim pravicam do prestola za večjo denarno vsoto.
Sofija, 13. maja. »Reformi", glasilo makedonskih izseljenih vstašev, piše proti temu, da bi se Bolgarija povišala v kraljestvo. Nekateri listi pravijo, da se bo v kratkem vršil na Cetinju sestanek srbskega in laškega kralja, ter črnogorskega kneza.
Sofija, 13. maja. Poraz čet kapitanov Stojanova in Partejnova v boju z vojvodom Sandanskim je silno razburil Bolgare. Vojno ministrstvo je poslalo konjiški oddelek na mejo, ki ima nalog, da najstrožje zasleduje in lovi čez mejo prihajajoče četnike brez razlike, ali so privrženci notranje ali zunanje makedonske organizacije.
Sčitomir, 13. maja. Razburjenje je tu in v okolici še vedno veliko. V Trojanu je bilo ubitih 10 Židov.
Peterburg. Pazljivosti ruske carice se je posrečilo preprečiti atentat na ruskega prestolonaslednika. Neka služkinja ga je hotela opariti z vrelo vodo. Vse služabni-štvo je odpuščeno.
Peterburg. Prihodnja seja ministrskega sveta bo sklepala o razmerju svetne in duhovske oblasti do pridig katoliških misijonarjev, o pripuščanju Poljakov v državne službe in o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo večjih svoboščin Židov.
Carigrad, 13. maja. Turška vlada je protestirala v Atenah proti vedno bolj množečim se grškim četam.
Kanea, 13. maja. V okolici je bil zopet ubit 1 Mohamedanec. Od tu se je izselilo 300 oseb. Tri angleške bojne ladje so
zasidrane v tukajšnji luki.
Madrid, 13. maja. Neka velevlast je
prosila špansko vlado, da bi smela na Kanarskih otokih napraviti skladišče premoga. Mornariški svet se posvetuje o tem.
London, 13. maja. Na Škotskem se je pojavila črna kuga.
Mamykaj, 13. maja. Na desnem ruskem krilu se vrše vsak dan boji s hunhu-škimi četami. Ruski lovci so jim vzeli že precej konj in pušk. Japonci morajo dobivati novih konj, ker so mandžurski premajhni in preslabi.
O M Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	. A S§B S 0 S (3 . ■o -J. > * * 0.
12	9. z več.	736-8	+11-7	sl. j vzh.	obl.	0'2
13	7. zjutr.	733 4	+115	sl. svzh.	»	
	2. pop.	7321	+14'2	brezvetr.	»	
Pariz, 13. maja. „Matin" poroča iz Peterburga: Ko so spuščali v morje veliko oklopnico, sem govoril z visokimi dostojanstveniki mornarice. — Splošno vlada trdno zaupanje v zmago. Japonski protesti proti Francoski dokazujejo, da se Japonci boje Roždestvenskega. Prepričani so, da bitke bo še v dveh ali treh tednih. Poprej se mora preskrbeti z vsem potrebnim Nebogatovo brodovje. Roždestvenski skriva vse svoje akcije, tudi napram generalnemu štabu. Na nobeno vprašanje generalnega štaba, kje je, Roždestvenski ni dal odgovora. Ko ga je car sam vprašal, je odgovoril : »Za sedaj se moram skrivati."
London. 15.000 Rusov prodira na levem bregu reke Tumen proti Chongyangu ter poizkuša ustaviti japonsko ofenzivo proti Vladivostoku.
London, 13. maja. Prihodnji teden bo prvi oddelek četrtega ruskega brodovja (1 oklopnica, 3 križarke, 3 torpedovke) bo plul mimo Sunda.
London, 13. maja. Tu pričakujejo v najkrajšem času pomorske bitke v bližini Honkonga. Storjeno je vse, da se varuje nevtraliteta in da se ranjenci obeh strarsk sprejmejo v ondotne angleške bolnice. Japonsko brodovje je zbrano v bližini P e -skadores, v torek je neki parnik srečal dve japonski križarici na južni strani Formoze. Na jugu pri Yokohami so japonske ladje ustavile nekaj parnikov in jih pre iskale.
London, 13. maja. Med Kehingom in otokom Peskadores je koncentriranih 85 japonskih bojnih ladij raznih kategorij.
HVeteorologitno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Srednja včerajšnja temp. +11 9", norm. +13 7°.
Marija Ostriš naznanja v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen srčno ljubljeni sin, gospod
Karol Ojstriš
danes v soboto ob pol 7. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 23. letu mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v nedeljo dne 14. maja, ob '/a 4 uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 38. na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše-zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi pri sv. Petru.
Dragega ranjcega priporočam v blag spomin in molitev.
Ljubljana, dne 13. maja 1905.
30—25
■famla.1. T V UD>
Književnost ln umetnost.
* Smarnice. Marijine pesmi, zložil Krančišek Kimovec. Čisti dobiček za nove orgije na Bledu. Cena 1 K. Založil skladatelj. Natisnili J. Blasnika nasledniki. —
Za letošnji majnik sicer že nekoliko pozno vzklile so na domačih glasbenih gredicah nove „Šmarniceu, sedem ljubkih Marijinih pesmi. Prva je uglasbena za šestero-glasni mešani zber, vendar je prirejena so-stavno tudi za triglasni zbor; tri številke so uglasbene za čveteroglasni mešani zbor in tri dvoglasno s spremljevanjem. Pesmice so večidel pripreste, a prisrčne, ter ne bodo prizadjale pevcem posebnih težav. Tisk je zelo razločen, česar pri podobnih lito-grafovanih izdajah dostikrat pi grešamo. — Na strani 12. v zadnjem taktu naj se v 3. glasu spremljevanja namesto četrtink „a-e" poslavi pravilneje polovična nota „a". Na strani 15. v prvem taktu naj se spremljevanje leve roke popravi, ker je sicer disharmonija s petjem; n. pr. namesto četrtinke „cis* naj se postavita obminki „d-j-cis", tako da se na onem mestu glasi spremljevanje leve roke : £ -f- V istem taktu naj
h i a
se v drugem glasu spremljevanja k „e" postavi pika. Nekaj drugih napak se je še vrinilo pri prepisovanju, kar pa lahko vsak sam popravi. — Ker so pesmice zelo pripravne, da povzdignejo šmarnično pobož-nost in zaradi blagega namena, v katerega je namenjen čisti dobiček, naj bodo tudi te „šmarnice" vrlo priporočene! Fr. F—č.
*	G. Jožef Prochazka, profesor »Glasbene Matice", je izdal v „Zlati Prahi" »Romanco" za klavir. *Zlata Praha" je pri tej priložnosti prinesla njegovo sliko,
*	Poraz materializma na psihološkem kongresu v Rimu.
Na VI. mednarodnem psihološkem kongresu v Rimu, ki se je vršil pred par tedni, se je pokazalo, kako je materializem izgubil med učenjaki ves ugled. Profesor Julij F a n o , sloveč psiholog, Žid, piše v „Gior-nale d' Italia" med drugim: »Popolnoma soglašam s prof.de Sarlijem in priznam, daje bil na kongresu pobit surovi in demagoški materializem, ki ga je zastopal Sergi, predsednik pripravljavnega odbora, in njegov glavni tajnik. Ni treba povdarjati da sem tega vesel: saj se borim že dvajset let proti temu nestvoru in z menoj stoje v bojni vrsti vsi oni filziologi, ki se zavedajo mej, ki nam jih stavljajo tehniška sredstva in vedo za meje, ki zavirajo za vedno naše spoznavanje .. . Seve ni mogoče prepričati te gospode, pristašev materializma iz 1. 1848, da imajo vede meje, ker nimajo smisla za tajnosti in probleme ter nimajo nobene filozofske izobrazbe: njim je vse jasno, vse dokazano, vse rešeno. Kmalu bi se vprašali: Cemu smo neki priredili kongres, ko pa že vse znamo ? Značilno za te ljudi je, da vedno govore o znanosti, misleč, da obstoji iz dogem .. S fino ironijo je dejal, na kongresu o materijalistih W i 1 1 i a m James: »Popularni znanstveniki se nikoli nad nobeno stvarjo ne začudijo ..." Med narodni kongres za psihologijo je bil po-gubonosen za ono gospodo, ki si je domi-šljevala, da je na kongresu svobodne misli". Tako znanstvenik, ki niti ni pozitivno krščanskega mišljenja.
* ,,L' Homme et la terre", Elizej Reclus, Pariš 1905. Ravnokar je izšla v Parizu knjiga, slovečega geografa in sociologa Elizeja Reclus: „L' Homme et la terre" (človek in zemlja). Reclus je profesor na rUniversite Nouvelle" v Brusslu, ki je zaslovel posebne po svojem delu „La Nouvelle Gčographie Universelle". To novo delo je zelo obsežno ; ko bo izšlo celo, bo imelo 600 kart in nebroj fotografskih reprodukcij. Knjiga je zato v znanstvenem oziru uprav epohalna, ker pisatelj tu prvič poskuša na dolgo in široko z vse natančnostjo eksperimentalnim potem dognati vpliv, ki ga imajo na razvoj človeka, njegove zgodovine in prosvete geografski faktorji, podnebje, vegetacija, kakovost zemlje in plodov i dr. Na tej podlagi izpeljuje Reclus celo zgodovino človeštva; tercjerno dobo, zgodovine iranskih, kavkaških, feniških in pomorskih narodov; grško kulturo, krščanstvo, francoski prevrat in sedanje narodnostne in plemenske boje. Knjiga je polna poetiških misli, v marsikaterem oziru enostranska, vendar je eno najvažnejših in naj -obširnejših zgodovinsko - filozofijskih del naše dobe. Reclus ne priznava, da metafi-ziška bitja določujejo usodo človeške družbe; pobija naziranje Heglovo in nemških idealistov, ki so zgodovino pojmovali kot razvoj apriornih idej; polemizira proti modernima filozofoma C a r 1 y 1 u in Emerson u , ker menita, da ravnajo zgodovino heroji in ženiji. (primerjaj: Reprezentantje človeštva; Emerson). Reclus zagovarja na čelo, da je zgodovina človeštva rezultanta zgolj naravnih sil, ki vplivajo na fizično in dušno življenje narodov. Reclus popolnoma zanemarja najvažnejši faktor, ki mu je seveda metafiziški, ki se pa ne da izločiti iz zgodovine. Bog je sicer nadsvetoven, a s tem, da posega v zgodovinski razvoj in ga vsega ravna, je princip, ki je svetu najbolj lasten. Če kdo proučuje vse motiva, ki določujejo zgodovino, posebno psihične, ki dostikrat delujejo vkljub in proti zgolj geografskim in ekonomskim faktorjem, uvidi, da treba priznati vsaj duševne momente, če se noče priznati nadsvetovnih. In zato bo vedno treba izpopolnjevanje izvajanj Reclu-sovih z Avguštinovo ženijalno državo božjo in z znanim Herderjevim zgodovinsko-filozofskim delom.
Pozor!
I. kranjsko reklamno podjetje, VU. R. Hučič, Ljubljana, Šelenburgove
llllCe 6	899 3-S
--naznanja, ——
da u kratkem izide
I. Slovenski Kažipot
o za kolesarje m pešce
0
951 3—3
Službe išče
za prodajalko au voditeljico filijalke
mlada ženska, ki je; popolnoma izurjena v špecerijski stroki. ———Gre tudi na deželo. ————
Naslov pove upravništvo „Slovenca".
Pomladanska in Jesenska doba
1 9 0 5. 343 40—23
Pristno brnsko blago.
3-10 ( K. 7, 8, 10 iz dobre I
—.JSt b12'^zbfioUšse i
nja, hlače, telovnik) K 16, K 18 iz finejše g stane le	' K 21 iz najboljše '
En kupon (kos) za Srno salon, obleko K 20, kakor tudi blago za površnike, turist, loden, sviln. kamgarne razpošilja po tovarniških cenah kot reelna ln solidna znana tovarniška zaloga za sukno
Siegel-lmhof v Brnu.
Vzorci zastonj In franko. Zajamč. pošiljate* po mor«.
Velike so prednosti, ki jih imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne.
En kos Mtr. 3.10 dolg, zad. za obleko za gosp.(suk
Na najvišje povelje ffjeg. ^jjjf p. in kr.apost. Veličanstva
XXIV. c. kr. državna loterij
za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija jjj™^^5JSi3?0Bit018 898 dobitkov v gotovini
853 io-3	v skupnem znesku 512.980 Kron.
Glavni dobitek znaša 200.C00 kron v gotovini-
Srečkanje nepreklicno 15. junija 1905. — Ena srečka stane 4 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrase 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brze javnih in železn. uradih, v menjalnicah i	itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.	.
<|f/0d c. Kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.)
Tft^L__ ^fo


najmoderneje opremljenega
fotografskega umetniškega zauojg
prve vrste
Avgusta Bertholda
Sodnijske ulice 11 v Ljubljani Sodnijske ulice 11.
Ob otvoritvi svojega atelierja se najvljudnjeje priporočam visokorodni gospodi in slavnemu občinstvu v Ljubljani in po okolici za izvršbo fotografskih slik, kakor: portretov, pokrajinskih slik, interieurnih slik (v notranjih prostorih), nadalje športnih in skupinskih slik, vsakovrstnih reprodukcij, povečeb, ptetinskih, gumijevih in ogljenih tiskov itd. Zagotavljam, da jih izdelujem umetniško, po solidnih cenah in prav hitro.
Posnetke zunaj atelierja računam najceneje.	^
Atelier je otvorjen tudi ob nedeljah in praznikih.	957 3
Za mnogobrojna naročila prosim z odličnim spoštovanjem
V Ljubljani, dne 6. maja 1905.
Avgust Berthold, fotograf.
iz portland-cementa in peska. = Streha prihodnosti. =





T
T
T

T
■m

1012 Patentirana v 30 državah. 52—47 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih |opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
Izdelovatelj cementnln, Gllnce pri Ljubljani.

Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
jfcar nucina
'zak. zajamčeno) 1098 52-47 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri fr. VI-feku k Comp., PraSa, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji Ant. Kane

Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
—— v sodčkih in steklenicah. ——
Najstarejša svefiarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
Fr.$
1009 62—47
apcue
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvo
zajamčeno pristne čebelno - voščene sveCt
za cerkev, pogrebe |n procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
hoji se dobiva v steklenicah, škatljab In škallb v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voiak In suho sntovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila se toplo priporoča In zagotavl|a točno in pošteno postreči.
lUtJOBLiJRN A,
Preiernove (Slonove) ulice it. 7.	Perleaova Hli.
1600 64 —34
Valentin Golob
(pr. Andr. Druškovlč) Ljubljana, Mestni trg št. 10. trgovina z železnlno
- priporoča: ——
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ■ izdelka. =====
Velika (zaloga) Izbera pristno pozlačenih na-Mt grobnih križev. Postrežba točna 1 Cene zmerne!
Založnik zveze avstrijskih s. ku. državnih uradnikov
oooooooo
0	Prva domača § slovenska pivovarna
S G.fluerjevih dedičev
Ljubljana, Wolfo?e ulice 12
priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marino In na bavarski način
= varjeno pivo =
Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem grand prlx in 1008 zlato kolajno. 62—49
Ustanovljena leta 1854.
0000001
>01

»i i
trgovce u živinorejce.
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgiCna obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 5:2—43
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija JUlfOH Kane
LJubljana, Šelenburgove ulice 3. [j
Cena vžigalic: 401 11 l orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48'-franko Ljubljana, 2% popusta.
C« C
re

u
tu
a
tr VŽIGALICE
družbe s.v Cirilu in Metcia Zaloga pri Jv Perd ano vLjc^ijanl.
1 ■
TJ
CD ^r
n. M
1 orig. zaboj s 500 zav. (Klaming) K 52 — franko Ljubljana, 2% popusta.
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—43
Karol Kavšeka nasl.
SCHNE1DER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
. ITTf
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
Zdravilnica z mrzlo vodopo MPWffl
načinu
&3T v Krapini
(last slob. i kralj povelj, trga Krapine.)
—■ Ofvorjeno celo lefo
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih alp, obdarjeno z dlvnlmi krasotami, prikazuje jledavcu bujne prizore. — pri mrzlici se dajejo bolnikom fople omorlkove In ogljlnčno-klsle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko Itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba "' obrniti na Kopališko opravo, postrežba cena. - -
607 20—8
w ' >' « m ■ 11 * i ■ « „■*! ■'i, ■ — i'U- , v>_i—uf i.->»iri
Delavnica za vsa cerkuenn dela
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih kipov, altarjev, križevih potov, božjih grobov, božičnih jaslic, posrebrenih svečnikov i. t. d. Velika zaloga dovršenih kipov, križev in slik.
7i
294 24—6
?
rzmzzr Zahtevane fotografije in načrti s povratno pošto. :z=mz: Stotine spričeval in pohvalnih pisem na razpolago. Delavnico z cenj. naročilom podpirati prosi vdani
Konrad Skaza, St. Ulrich-Groden (Tirol).

"S^i"**^" m V > "i u"Vo u 1
f k
NAZNANILO
= PRESELITVE.
P. n. slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se nahaja od danes naprej
lekarna „pri zlatem jelenu"
v moji no vi hiši na Marijinem trgu
pred frančiškansko cerkvijo
Obenem se zahvaljujem p. n. slavn. občinstvu za dosedaj mi izkazano zaupanje in naklonjenost, ter prosim, da mi isto tudi nadalje ohraniti blagovoli. Ljubljana, dne S. maja 1905.
961 3-2	Josip Mayr, lekarnar.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Najcenejša pot za zdaj!!
A
Pozor!
Prijatelj iz mesta in dežele ne zamudi stopiti mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G. Auerjevlh dedičev
0 pri „belem konjičku" 0
v Wolfovih ulicah. — Tam dobiš vedno sveže izbor;x marčno pivo iz domače pivovarne, kakor tudi mnogovrstna naravna pristna vina in dobro kuhinjo. Skrbi se za točno postrežbo in so-0 O lidno ceno. Q o
J. Spunft, gostilničar.
155 52—16
oo\ 000000000000000001
I na—— g „RED=STAR = LINE" ig kmm Btidša š
o IjjSIMMBBgMBH ol
|§ v Amerikol
o o o o o o o o o o o
O preko Antwerpna v New-York, O O	Pliilatlelphia.	O
A Hitra in varna vožnja na moderno oprav- g
lienih. nnvih hrznnarnikih fp cnliHnP ^
o o o
ljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah
O št. 41, od južnega kolodvora na desno. O
o o o
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
mm
O____
O	Q Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo Q
aaa^a^saaa^aaaaaaa do Npw Torka osem dni. To jeprimto. Ulj ud- X
OOOOOOOOOOOOOOOOO noBt, snaga in zdrava hrana jc na njih ©
O	581 8 Q pri nas prvo in zadnje.	Red Star. Q
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Franc polenc
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. NaSi parniki
O
Največja izbera
najaoljših in najcenejših
duoKoies m šlpglnili stroleu
——— Miiiiniini mu—»a
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati.
Večletno jamstvo. ♦ ♦
Lastna delavnica Si za poprave.
60 52-18
Ivan Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
* AVGUST REPIČ &
^	M«»«ttt*».K> U/
^	LJUBLJANA (v Trnovem) U-
L^	izdeluje, prodaja in popravlja vsako- ^O«
»H	— vrstne — Sr^
JS	4» Bfr K ^
Sj^	po najnižjih oenah.	^^
Kupuje in prodaja stare vinske sode. ^ »n »n »7V7V7V7VIVn	/n »H /n ^
1 856 52- 27
Popolno prepričanje
da Je lekarnarja
Thterry-a Balsam in centlf mazilo
p. vseh notr. boleznih, inriuencl,katarlh, krčih In vnetjih vseh vrat, slabostih, motenju r prebavi, ranah, abscesih In telesnih poškodbah itd nedosežno uspeSno sredstvo. Vam pojasni pri naročilu bal-sama ali na željo posebej brezplačno poslana knjižica s tisoč izvir, zahvalnih pismi kot domači svetovalec. 12 mul. ali !l dvojnih stekl. balsama 5 kron, OOmallh ali SO dvojnih steklenic K 14. — Dva lončka centirolljskesa mazila frankoIlK liO vin. Prosim nasloviti na lekarnarja A. T HIK lt 11V v Pregradi pri KogaKi-Slatfni. — Ponar. In razprod. ponarejanj se sodnijsko zasledujejo.
| Kamnosek |
IGNACIJ CAMERNIK
Ljubljana, Komenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proračune.
1007 &2—48
m
M
mm mm ^m mm mm
te

LI. Kantz - a
v LJubljani
priporoča : pristni rienl, pše-nlčnl ln mlečni kruh, pecivo h kavi, brloche, orehove ln makove rožlike, vanillHkt ln frled-rlchsdorfBkl suhor i. dr.
1051 52—49 Na dan štirikrat sveže pecivo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
\W.
■sS-H-l .\v>v>.
m, m
vv/.-A
vm
SV/. M
as®
m?
■a-^-A.

F. P. llidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke,
742 40—8
(Strangfalzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic * Komp. in Josip Marzoia.
iHT Najjličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. -»»
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki.	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. fr Sprejmejo se zastopniki.
Fr. Mfagner
mizarski mojster
Ljubljana, Gradišče 6
se priporoča slav. občinstvu v izdelovanje prodajalnih, pohištvenih in kuhinjskih oprav ter vsa druga mizarska dela in popravila, kakor tudi polaganje in čiščenje parketov.
Izdeluje se hitro, natančno, trpežno in po najnižjih cenah.
Sprejme se tudi
mizarski vajenec
580 8
s hrano.

Brzojav!
Anton Schuster
Ljubljana
Špitalske ulice št. 7
priporoča novosti v
konfekciji za dame in deklice, bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode, voile, satin, le vantin, preproge, najboljše platno, Chiffon perilo in kravate za gospode.
469 15—10
Solidno blago! Nizke cene!
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
Iz fjubljane v Sckw lorkj
Brzoparniki: ..Kalser VMhelm II.", „Kronprlnz V/llhelm", »Kalser Vfllhelmg der Crossc",
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice 5f. 35
1361 39	nasproti stari „TIŠIerJevl gostilni.
Naravna studenčnica
Poizkusite in prepričali se bodete, da je
Čoketovn voda
najboljše zdravilo proti goši, oteklemu vratu, bolečim očem, težki sapi, pokvarjenemu želodcu, oteklemu trebuhu itd.	870 26—3
Dobiva se pri lastniku
Štefan Bergant
(posestnik na Črnučah pri Ljubljani) Ljubljana, Dunajska cesta 16.
4
1647 33
pr Novosti
^ modnega svilenega blaga
Itaznanllo preselitve.
Aleksander Gotzl
podobar in pozlatar
si usoja naznaniti slavnemu p. n. občinstvu, da je premestil svojo obrt iz Wolfovih ulic št. 8
v Lassnikovo hišo
925 3—3
v isti ulici št. 1,
ter se priporoča v nadaljna cenjena naročila, zagotavljajoč, da more sedaj ustreči vsem zahtevam cenjenih naročnikov.
m
največja izbera
pri
Alojziju Persche
Pred Škofijo št. 21. IJufoljana.
15
Prva hrvatskatvornica žaluzij, rolet, lesenih in železnih zavojnih rolet za izložbe in portale
G. Skrbic
ZAGREB, Ilica 40
priporoča
svoje priznano solidne, točne in cene proiz-vode. ««••«»»
a«- Ceniki zastonj In tranko.
pri nakupu
chicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
Varstvena znamka.
Ono je
zajamčeno čisto "H in brez vsake škodljive primesi. Pere Izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHIOHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht Ustje, najvteja tovarna te vrste na evropski celini. 11 p()YS0(l

te' «g t*.	■■V" v:
■ • fi


>o
5
o
-S i
O N 3 *
6
u
c
>
ca
m co •a
O
>u
rt
H-- S
c ^ ,
»rt rt «
J >t/3 g |
O £ j
rt O C '
D-i x
ž* zz • -*-*
C >0 C/3
^ O <u S
• Oh K
O rt >
>a 3 p
3
U
■o
c«
O
jz u
J >
U
O a. w
'S -
cvo
~ o
>£
O c«
s o.ei
■g C3 rt O N CJ
■"*>-< CJ J3 O JS3 0»
1	s-
~ O..S — < c w fi
«— >rj Ol o
O CS> J*
2	o S 'g
jz ^ 2 *=* -| 3 6 žg S
.J2 ^ Bb
> O S o
2 .-E ^ — -S
ca
.E JS So i - .2 ^ J
U L
Gospodične
katere se žele izobraziti v šivanju in krojnem risanju sprejema	904 10-4
Franja Jcsih,
Ljubljana, Stari trg 28. ns^r Dobi se tudi kroj po životni meri. -asa
—
m
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
Pain - Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 1*40
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škat-Jjah z našo zaščitno znamko „Siciro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA
k „zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nova.
_Dnevno razpošiljanje,
n
E.
0)
E <
8GT Najcenejša vožnja v Ameriko. "aSIl
E. Kristan
oblastveno koncesllonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
468 43—10
(no dvorišču).
>
3
(D 1
U
gtjjf Najcenejša vožnja v Ameriko. Igu
Stavbeno, umetno in konstruk= ;-fj $ cijsko kjučavničarstvo.
Hidralične vidre in sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ul, 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko »padajočih predmetov: iiSno omweije n« steoj, obhajllne miza, ograje na mlvodvonu, obmejno omrežje, vežno vpota, balkoni, veoande, stolpne kniže, Štedilnike, strelovode, Jelezna okna, železne atveSne stole itd.
Specijaliteta: vaiJiSni nstovl in šolnine plahte po najnovejšem zistemu s samodvigal-nimi oporami brez vijakov.	1055 52 -46


8?	MM
Pri nakupovanju
= suknenega =	jj*
in manufakturnega	S
blaga _ =	*
se opozarja na tvrdko	jfig
HUGOIHL
v Ljubljani Spitalske ulice štev. 4
250 52—13
Velika zaloga =====
suknenih ostankov.
ftjKJnfffln fflJRJvJK^fRmj^J
Zastopnik
iii FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven irange
HAMBURG4MERIKA
Iz Ijubljane v
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52—36
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zaloga čevljev
Julija Štor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah šf. 5.
Največja zaloga moških, damskih In otroških čevljev, čevljev za lawn-fennls In pristnih lik- ""V.	golsserskih gorskih čevljev.
rf-iSr^5^'	Elegantna,
iJVosrtt. \Um M skrbna Izvršitev
po vseh cenah.
771 52-5
Ernest Hammerschmidtl nasledniki
Madile, Wutscher & Ki,
trgovina železnin in kovin
L j u b lj a n a, Prešernove ulice štev. 50. Velika ralntfa kuh,n,skeSa orod,a
Vilma	in hišne oprave —

A. Kraczmer BSft.
I^jubijana, Sv. Petra cesta 6
priporoča popolno zalojo^ kratkih klavirjev^ mignonov m planin
najbolj renomiranih firm po i a^nižjih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in h— stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BSsendor-fer. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. iiv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji ae popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-laganje r. usnjem strokov-
njaško in preskrbno in taračanavajo najcenejše.
1517 52—35
JOSIP STUPICA
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi kakor tudi vse druge konjske potrebščine. 541 8
Cene nizke.
Dunaj-
ske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K.
Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo-stu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	42—9
Csno Češko posteljne perje
S kg novega Bkubljeneg« K 9 60, bolj-Sega K12—; belega, jako mehkega, Bfcnbljenega K 18 —; kron 24 — ineinobelega, mehkega, skub-l|enega K 30'—; kron 36'—. Po-illja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnlb stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 159 817 p. Plzen na Češkem.
Of
Hi
CJ >
CJ >N
.o < §
5S
S -a rj
ns	ri
M n
s w
o	t/3	S
M . 2
•S	m	-
CZ	d	g
Z	-s	*
M	.S
S c •o -2
M» t/)
Ohranitev zdravega
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče )e dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
•/, steklenica 1 K, 1 steklenica 2 K.
S
VARILO! ^m
Vsi deli embalaže imajo postavno depono Jano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarno B. FRAGNER-ja v PRAGI,
c. in. kr. dvornega dobavitelja ■---„pri črnem orlu" =====
Praga, Mal& Strana, ogel Nerudove ul. 203.
Po pošti razpošilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K l-60 mala stekl na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro - Ogerske, v Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Pic-coli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardetschlager, J. Mayr. 431 b (20—4)
igli tmm>
Hotel,Union*.
mmmmmmmz mmmmmm
<~r I' /• SIT/- <T < '.V <T/. <'.V <TA <T/-
fr. •) V/-. A v.') £v. 'Aš v •/>■< > -\v- > .\v.
C. kr. tobačne tovorne zdravnik
H. U. 0=Ivan Zajet
.... .......
I\v/, NW. V'-/. A
S/>Sy>
\v/. \v/, sv/.
mmm

ordinira
od maja naprej
v novozgrajenem hotelu
;T/.«tT/- >•-»/, ViVrf
924 3-3

UNION"'
Uhod s Frančiškanskih ulic.
mmmmmm®
IIIIIMI


vV < VV < <T/»V-V. <•?/•NW. V"/.
Hotel ,Union(
<T/.-<T/.V.V,<V.V<
MMMM
VV*S VV <T/'
VV <</.\'
i'/ / '/

Razglas.
Na poziv mestnega magistrata in po sklepu občnega zbora poživlja načelstvo zadruge vse one krojače in ženske šivilje, ki izvršujejo samostojno krojaški obrt brez obrtne pravice, v njih lastnem interesu, naj se nemudoma zglasijo pri zadrugi oziroma, mestnem magistratu, da dobijo obrtno pravico, sicer je zadruga primorana, vse one naznaniti obrtni oblasti, ter se bode proti njim .kazensko postopalo.	980 i—i
Mednarodna panorama
Ijubljana, Pogačarjev trg.


rsa
KSfl
\ Zadruga krojačeu itd.
v Ljubljani.
//I/
Najbolje za zobe.
99
Zeleni hrib".
£
L £
'E
o
"3
N
H
JlW
m m
Na restavracijskem vrtu „Zeleni hrib" na Dolenjski cesti
vršil se bo
v nedeljo, dne 14. maja
velik vgjnSKI Koncert
slavne c. kr. godbe 27. pešpolka Leopold II. kralj Belgijcev.
Začetek točno ob </2*. uri pop. O Vstopnina prosta.
Za pristno pijačo, ukusno prirejena gorka in mrzla jedila ter točno in hitro postrežbo je najbolje preskrbljeno.
Za mnogoštevilni obisk se najvljudneje priporoča 986	prenc 1\emic, restavrater.
V slučaju neugodnega vremena se koncert preloži na prihodnjo nedeljo.
N
O
O 3
S"'
m
Siiii »ZelenS hnSb" iiiia
Izjava.
Sntovnoznana fotoplastiška naravna potovanja. Odlikovana največja zbirka sveta.
U soboto, dne 13. maja 1905: 991
SKF" Zadnji dan razstave
Novo! Zložno potovanje po Novo 1
lepi Savojski
in partija na Montblank.
Razstavljeno od ned. 14. do vit. sob. 20. maja:
Velezanimivo potovanje po
Vzhodni Aziji
med rusko japonsko vojno.
Od Bajkalskega jezera skoz Mandžurijo, Kino, Korejo v Japan. Z zanimivimi prizori iz prometa v Njučvangu, Harbinu, Tientsinu, Tonghu, Pekinu, Cemulpu, Tokiju itd.
Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. In od 2. pop. do 9. zvečer.
Za Učenje hositernih pred-
iMD+nii bronzovo Imitacijo, bronziranje rrltzl(JV, kipov lz mavoa, bronziranje ograj pri stopnicah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočata se BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naroČila proti povzetju. 245 26 11—10
Mladenič
išče v kaki pisarni	985 2—2
- službe, -
na zahtevo se predočijo dobra izpričevala; kdo, pove upravništvo tega lista.
f £ Fotografijo! š®f>
S tem uljudno naznanjam, da sem svoj
fotografski atelijc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 33
popolnoma nanovo uredil in opremil z najnovejšimi aparati najmodernejšimi prospekti (ozadji) in krasnimi dekoracijami
ter mi je vsled tega omogočeno ustreči največjim zahtevam častitega občinstva, a navzlic temu z zmernimi cenami in pošteno točno izvršitvijo.
Prodam po nizki ceni vse prejšnje v zelo dobrem stanu^ nahajajoče se fotografske aparate, prospekte, dekoracije i. t. d.
Priporočam se za mnogoštevilna naročila ter biležim
z najodličnejšim spoštovanjem	943 2
■ Davorin Rovšek —- ■
ftngr* -«=• <*» Ljubljana, 2*5
St

5
Podpisani izjavljam, da nisem identičen z istim Jelovšek-om, o katerem se zadnji čas dosti po časopisih piše.	988 i-i Vrhnika, dnč 11. maja 1905
Karol Jelovšeig
posestnik in tovarnar za opeko.
proda se:
En močan umeten razdeljiv pisarnik s tremi oddelki, 17 predali (3 skrivnimi); — 1 hrastov knjigarnik; — 1 centrifugalni stroj za izmetavanje medu, nekaj čebelnih panjev in čebel-nega orodja; — domača knjigovna oprava; — hektografiška potrebščina; — raznih knjig: nabožnih, poučnih, leposlovnih i. dr.; — nekoliko hišne in gospodarske oprave, itd.	982 i—l Kje? — Pove upravništvo „Slovenca".
Preselitev gostilne.
Svojim cenjenim gostom in slavnemu občinstvu sploh si usojam najuljudneje naznaniti, da sem z današnjim dnem premestila svojo
%tor gostilniško obrt
z Miklošičeve ceste na
Sv. Jakoba trg štev. 8
ter se priporočam za mnogobrojen obisk, zagotavljajoč najizbornejšo postrežbo. 1008 1-1	Velespoštovanjem
Nezika Kralj.
a proč
je
a)	hiša v Ormoži, nahajajoča se v jako dobrem stanu, z veliko kletjo, z lepim sadunosnikom, njivo, vrtom, vse arondirano, jako pripravljeno za vrtnarstvo, meri skupaj 1 pl. 682 □ k;
b)	vinograd obstoječ iz 8 pl. 934 □ k skoraj vse na novo nasajenih goric, 10 pl. 1139 □ k šume, 4 pl. 1349 □ k njiv, 5 pl. 1153 □ k travnikov in 2 pl. 916 □ k sadunosnika in pašnika, vse' arondirano, tik Jeruzalema v najboljšem kraju ormorško-ljutomerskih goric;
c)	hiša v Mihalovcih oddaljena 10 minut od župne cerkve pri Svetinjah, sposobna za kakega umirovljenega č. g. duhovnika itd. s popolno gostilniško koncesijo in veliko kletjo; k hiši spada 3pl. 971 □ k zemljišča, med temi 1 pl. 103IJ k obnovljenih goric, dvugo so njive, travniki in sadunosnik.
Plačilni pogoji so pri vseh treh zemljiščih prav lahki, ker je treba le četrtino kupnine v gotovini položiti, ostanek pa po dogovoru.	^ looi 3-1
Podrobna pojasnila daje biležniška pisarna v OrmOŽi.__
Zaloga raznega perila za moške in ženske, srajce bele, pisane za turiste, ovratnikov, kravat najnovejše vrste, dežnikov, klobukov, čepic itd., dalje ženskih srajc, korzetov, modercev, nogavic, rokavic, predpasnikov, otročje predpasnike in obleko tudi za dečke, velika izbera ven-1006 (i) cev in šopkov.
LJUBLJANA
Su. Petra cesta štev. Z
Zaloga za krojače in šivilje
-........-— po najnižji ceni.
Prlm birmanska darila
oblek za dečke in deklice v najlepši in najfinejši izpeljavi po čudovito nizkih cenah v angleškem skladišču oblek. - Ondi je v zalogi tudi največja izbera	ioo4*.3-i
najfinejše konfekcije za gospode in dame.
Oroslau Bernatouiž, Kr^ ..
Vabilo
rednemu občnemu zboru
zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov, izku= harjev v Ljubljani,
ki se bo vršil
dne 30. maja leta 1905
ob treh poppoldne v hotelu »Ilirija v Kolodvorskih ulicah.
Dnevni red:
1. Pozdrav načelnikov. 2 Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora
3.	Poročilo o delovanju zadruge v 1. 1904.
4.	Poročilo o računskem zaključku in premoženjskem stanji zadruge za leto 1904.
5.	Volitev načelnika, in podnačelnika, 4 odbornikov in 1 namestnika.
6.	Bolniška blagajna.
7.	Poročilo delegatov o državnem kongresu avstrijskih gostilničarjev na Dunaju.
8.	Razgovor o pospeševanju prometa tujcev.
9.	Raznoterosti.
V slučaju, da ta občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se drug občni zbor dne 6. junija 1.1. ob isti uri, ravno tam. z istim dnevnim redom, ki pa je sklepčen pri vsakem številu navzočih članov.
989 1-1
Odbor.
Traberjev anatom.
muzej.
Lattermanov drevored.
Od danes nadalje znižane cene.	998
Vstop za vsako osebo 10 kr.
926 1-1
Za vsa v
orgljarsko obrt
spadajoča dela se priporoča
Ivan Rebolj, orgljar na Vrhniki.
Izvršuje dobro, kar spričujejo raznovrstna spričevala, in poceni.
Lepo stanovanje
z 2 sobama in vser:: pritiklinami, se zaradi odpotovanja odda s 1. junijem.
Poizve se na Karlovski cesti 32 pri gosp. Alojziju Gangl.	913 8-8
Velika, lepa
omara za knjige
(renesančni slog) se ceno preda. 959 3-1 Naslov se izve pri upravi našega lista.
V Dravljah pri Ljubljani
992 2-2
se odda
prodajalna.
Več se izve pri I. Perdan v Ljubljani.
AiiIŽžadbMfeiiS^iiiii^ii Drenikov vrh.
Delih boncert
popolne
društvene godbe
v nedeljo, 14. maja.
Začetek ob url pop. Vstopnina prosta.
Za prostor in solidno postrežbo poskrbljeno.
Velespoštovanjem
987 2—2
;iv. Rus
restavrater.
Mestna hranilnica v Kamniku
izpisuje provizorično
mesto prakfikanfa
z adjutom 720 kron za prvo leto.
Po enoletnem povoljnem službovanju nastavi se definitivno.	968 3-8
Za časa provizorija velja 14 dnevna odpoved. Nastop 1. junija 1905.
Zahteva se trgovinska šola eventualno nižja realka ali gimnazija. Lastnoročno pisane, s prilogami opremljene prošnje naj se pošljejo do 25. maja 1.1. v mestni hranilnici v Kamniku.
Ravnateljstvo.

Naznanilo otvoritve.
971 3-
Slavnemu p. n. občinstvu usojam najvljudneje naznaniti, da sem otvoril danes,

dne 13. maja svojo
ROTfifiZlI^iifl na Tržaški cesti
IHBG9CII HJj«JP nasproti c. kr. tobač. tovarne.
ter prosim slavnoisto, da mi nakloni vse svoje zaupanje, zagotavljajoč
vsekdar najboljšo postrežbo.
Velespoštovanjem Jpjjp PodkOV.
Gostilničarji, trgovci!
Ponudim vam svoje lastne, odlikovane izdelke, kakor:
Kranjske klobase, majhne 12 kosov.....gld. I-—
Gnjati s kožo, a la praške......I klg. „ —-80
Salame (brunšviške) ........ „ „ —>70
„ (krakovske)....... . „ „
Vse to razpošiljam od 5 klg. naprej po povzetju. — Salame (brunšviške) dajem od 50 klg. naprej klg. po 60 kr.
Se priporočam
Fran Golob
997 2-2	mesar ln prekajevalec v Spod. Šiški št. 150.
Andronotfan" (lznajditelip-Herr~
f^nilUl	mano, zg.Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 4	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih aopet svojo nekdanjo naravno brado. - Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. Vnso PetriČiČ-U.
v zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ernst Sark v Ljubljani, A. Rant v Kranju, in lekarna ,.Pri angelju" v Novem mestu.
Naprodaj je enonadstropna ll l&ft*
blizu Ljubljane obstoječa iz petih sob in kuhinje, novo, močno zidovje, zraven veliki hlev, sadni vrt, tri orale gozda. Pripravna 983 2-2 je za vsaki obrt.	v
Več se poizve v upravništvu »Slovenca".
Gostilna na račun
se prevzame kje na Kranjskem ali Štajerskem v mestu ali na d.;žcli, najraje v trgu blizu žel. postaje in pa župne cerkve. Nastop takoj ali s 1. avgustom. Naslov pove iz prijaznosti Antonija Saje, Dunajska c. 19 (traf.ka) Ljubljana. 976 3-2
Vedno najnovejši
gramofoni
kakor tudi plojČG v največji izberi morete dobiti le ori zastopniku nemške akcijske družbe jer gramofone
Rudolfu Weber,
urarju v Zjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „Svropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obroke. — S'are ptolle se 3amenJaJo.
Vabilo
1003 1—1
u «
redni občni zbor
„5raniloice i o posojilnice u
v
5«otjonžti"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 28. maju 1905 ob 3. uri popoldne
v Šentjanžu hiš. štev. 1.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računa za 1. 1904.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Načelstvo.
~ Vabilo
na
flUnufakfurna trgovina

J. Kostevc
Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 4 zraven Hotel Loyda.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega
CM- spomladanskega blaga '^MBl
vedno novosti v modnem blagu za dame in gospode, stalne barve kotonov, batistov, satinov, vse vrste preprog, zaves, volnenih in satinastih odej itd.
Iz prvih tovarn solidno izdelanega moškega in ženskega perila, kravat, dežnikov, nogavic, modrcev.
Posebno priporoča v koscih z znamko Sans Pcrcil 1000 beliga sifona 23 mtr K 13-60.	990 5-1
Zaloga Tseh krojaških potrebščin na drobno In debelo. - Cene strogo solidne, postrežba točna,
roilljutr« po poŠti proti povzetju.	^
J
VI. redni občni zbor
»Kmetijskega društva"
registrovane zadruge z omejeno zavezo
ki bode
v nedeljo dnč28.majn 1905, ob 4. uri popoldne
v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Pregledovanje računov zal. 1904.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje letnih računov za I. 1904.
4.	Volitev štirih članov načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Raznoterosti.
1002	Načelstvo.
Lepa domačija.
Iz proste roke prodam v dobrem stanu ohranjeno domačijo na deželi tik farne cerkve, pripravno za vsak obrt, oddaljeno 10 minut od kolodvora. Poslopje je krito z opeko, in 40 m. dolgo. Hišno stanovanje meri 30 m1. Zraven spada 33 m. dolgo in 8 m. široko dvorišče. Obenem se prodajo trije gozdi z bukovim lesom in steljo; prvi meri en oral 247 sežnjev, drugi 840 sežnjev, tretji 1028 sežnjev. Dalje prodam tri travnike blizo doma. Prvi meri 1007 sežnjev, drugi 444 sežnjev in tretji 1333 sežnjev; potem eno njivo s po-setvijo treh mernikov, ki meri 759 sežnjev, druga 289 sežnjev in tretja meri 1307 sežnjev.
Končno prodam še dva gozda ure oddaljena, v vrednosti okoli 400 K, zaraščena z bukovim in smerekovim lesom in steljo. Vse to se kupi pod ugodnim pogojem, pri Jožetu Jenko, po domače Tomažin, v Preski, pošta Medvode na Gorenjskem.	974 2-1
Vabilo
na
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Srednji vasi reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dnč 28 maja 1905 popoldne tb 3. uri v zadružni pisarni. VSPORED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3 Odobrenje računa za leto 1904. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Prememba pravil. 6. Slučajnosti.
Načelstvo.
Opomba: Ko bi bil občni zbor ob naznačeni uri nesklepčen,'vrši se pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.	•	1005 1-1
Dva izurjena
wur pomočnika
sprejme takoj v trajno delo	960 1—1
Anton Čebulj, kroj. mojster Jesenice, Gorenjsko.
Jprejme
E l^apdnil^E
kateri bi podučeval že nekoliko iz-učeno godbo na pihala. 973 3-1 Ponudbe in vprašanja radi plačila sprejema
Načelstvo Vojaško V. društvo v Št. Vidu n. Ljubljano-
MAGGIJEVfl ZABELA
Je edino in staroznano aredstvo, da se pripravi slabim juham, omakam, ragu, sofiivju itd v hipu nepričakovano močan in prijeten okus. — Zel6 izdatno, zato najse ne odd& pravefll
Na prodaj je v vseh trgovinah kolonialnega blaga in delikates pa dišav.
Steklenica od 50 v više.	Izvirne steklenice se napohyujejo prav cent.
909
Josip Nakouec
sobni slikar in črKoslikar
Meni in pohištveni pleskar, c. kr. državne železnice, založnik c. kr. državnih © o o uradnikov. 000
Ljubljana.
818 4—4
O
Delavnica:
Kolodvorske ulice 6.
O
produ se večje posestvo
na Dolenjskem, blizu želez, postaje.
Gosnodarsko po.sl»»pje z zemljiščem, mlin In ŽaSa (c;kular žaga).	941 4—3
Natančneje se poizve v upravništvu „Slovenca".
31 26-11

Organist in pevovodja
srednje starosti, popolnoma vešč v orgla-nju, koralnem in figuralnem petju, zmožen voditi in podučevati velike pevske orkestralne, in tamburaške zbore, z
dobrimi spričevali, ki razume tudi knjigovodstvo hranilnic in posojilnic, išče službe ali isto zamenja takoj v kakem slovenskem ali slovanskem mestu, sprejme pa tudi službo v kakem večjem kraju na deželi.	938 3—3
Pojasnila daje upravništvo ..Slovenca"
MuBHHBninUHk
za suknje, in eden za telovnike
962 2—2 se sprejme takoj pri
Josip Hočevar-ju, krojaški nojtt. Celje.
Dober delavec
Hiša
dvonadstropna V dobrem stanu tik sv. Jakoba cerkve, pripravna za kakega vpokojenega duhovnika
se prostovoljno proda, mm
Natančneji pismeni ali ustmeni pogoji se izvedo, v prodajalni, sv. Flo-rijana ulica št. 14 v Ljubljani.
H
reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
v lastni hiši i ^ ujubijani $ v lastni IiiSi<
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulie
obrestuje hranilne vloge po
2 52-23
41
2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
kmetake k 7,024.71889 hran- K 7,651.915*41. promet K	"tSOST K 120$]
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
"V
„Pri Bučarju".


Radi demoliranja moje hiše na Marijinem trgu št. 6, otvorim svojo sedanjo prodajalno do preklica
v GJolfovili ulicah št. 8, na dvorišču levo
(Achtschinova hiša).
Ivan Ev. Wutscher-jev naslednik
Viktor Schiffer.
917 5-5
•A


-f"
t
"IT
f

Mfe.
M
M
§
Zdravje
Kapljice sv. Marka.
'r\
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notraaje in zunanje bolezni. Si
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prezeno velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni Deluje izborno proti hripavosti m prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: /I\estna lekarna, Zagreb, zato naj se se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — C[e n a je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-- K. L 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8 - K. C 5 duca,ov (60 steklenic) 17-- K.
3	ducate (36 steklenic) 11- K. 1
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Horčič, župniK, Ilija Mamič, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Se^janič, seljak itd.	_
"Ustanovljena 1.1360. MCStnO teRM, tt^ltil, Ustanovna M36oT
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 191 20-15
Zdravje največ!«* bogastvo!


M
I

am
m
I
Ceščena kraljica!
! 15 šmarničnih pesmi!
za mešan zbor, solo in orgije, zložil Ign. Hladnik op. 45, par-titura in 4 glasovi 3 K, posamni glas 30 h, poštnina 10 h.
Dobi se v „Katol. bukvami" in pri L. _ Schwentnerju v Ljubljani in pri skla-^^877 datelju v Novemmestu.
naprodaj aH v najem.
Enonadstropna hiša v Št. Vidu pri Zati-čini, v katere pritličju je dobro vpeljana pekanija in prodajalna ter klet, v prvem nadstropju pa dvoje stanovanj, pripravna tudi za vpokojenega duhovnika ali uradnika, se s sadnim vrtom ob tekoči vodi proda pod ugodnimi pogoji ali pa da za več let v najem. Takojšnje plačilo ni neob-
972 3—2 liodno potrebno. Več povč lastnik FRANC ZOREČ, trgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta 21.
= UoliKo presenečenje! —
Nikdar v življenju več take prilike! ^ 500 komadov %
969 3-2	I 95.
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec »ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred. ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 1-95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
Nli. Za neugajajoče se vrne denar.
I
Kuharica
srednje starosti, vajena voditi gospodinjstvo želi vstopiti v službo h kakemu gospodu duhovniku v večje župnišče na Kranjskem, Štajerskem ali Koroškem. Nastop takoj ali tudi pozneje. Naslov se izve iz prijaznosti pri Antoniji Saje, Dunajska cesta 19 (trafika) Ljubljana 977 3-2
f,
Primerno berilo za f
ni1<88> t
mesec maj! <®>
Kartuzijanskega brata Filipa
Marijino življenje.
Slavospev s podobami, obsegajoč nad 11.000 verzov.
Po staronemškem izvirniku speval Matija 964 5—3 Zemljič.
Cena s poštnino K 2 20. Dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Dogaška Qlatina j
M	- ......................S.
^	A * -	1_ _	«(1 »f niti m noita	P>
Štajersko
Železniška postaja, pošla in brzojavni urad.
Krasna lega, zrak poln kl-sllka, brez prahu. Moderna uredba, živahno družabno življenje.
Nova hvdro elektr. mehan. therapent. zdravllnloa v velikem modernem uloiru Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. raMvetljava ln banj.kopell, lnhalatorlj, nneum anarat; parne kopeli, elektr. ma.aia, .olnfine kopeli, zdrav glmnaBtlka, Pp«izkušonaZdravllnloa za bolezni v ielodou. črevih, na jetrih, ledvicah, kron zaprtju hamorrholdah, kamnu, debelo.tl, »lad. bolezni dalje P«« trganju, katarom v U ln krhlju.	podobni kot v Karlovih |
»Katoliško bohvarno"
in
prodajalna, Katol. tisk. društva'
v Ljubljani
priporoča nova oficijelna molitvenika:
Šolski molitvenik
po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani. Cena: rudeča obreza 80 vin., zlata obreza K 120; pri naročilih na posamezne izvode po pošti 10 vin. več.
Večno življenje.
Molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah.
Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani. Cena: rudeča obreza K 120, zlata obreza K 1'60; posamezni izvodi po pošti 10 vin. več.
Častiti gospodje kateheti dobijo pri skupnih naročilih na 10 izvodov en izvod brezplačno; na vsakih 20 izvodov pa damo po tri iztise kot nameček.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
912 2 F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Rezbarski pomočnik
za cerkveno delo se takoj sprejme.
911 4—3 Dela je za delj časa.
Naslov: Jakob Golobič, podobar Sv. Tomaž pri Ormožu, Štajersko.
Kuharico
srednjih let, zanesljiva, želi s 1. junijem nastopiti službo izven Ljubljane h kaki boljši in manjši družini. — Zmožna je tudi voditi samostojno gospodinjstvo. — Naslov pove upravništvo lista. 955 3-3
pozor!
Izvrstni brinovec a K 1*80 I „ slivovec „ „ V50I
razpošilja Anton Mlakar, ilrl,
942 6—2 Točna postrežba!
uRljučnrskiobrt
sprejme takoj
Ivan Peterca,
ključavničar, Dolenjska cesta 19, v Ljubljani.
894 4—4
Posestvo na prodaj
iz proste roke, oddaljeno pol ure od Ribnice, poleg deželne ceste obstoječe iz petih sob obokane kuhinje, treh kleti in obo kanega hleva. Ena ebokana klet je tik ceste in se nahajajo v njej iz žive skale izklesane lege za vinske sode. Poleg iste kleti je s smrekami zaraščen gozd, na drugi strani ceste pa sadni vrt, poleg katerega teče potok Bistrica. Posestvo je v dobrem stanu, primerno za gostilno ali kako drugo kupčijo. Bolj natančno se izve pri	979 5—2
Janezu Sadnik u
v Podstenah h. št. 18 p. Ribnica, Dolenjsko.
uzz iuu 91
Učenca
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z vet ko 600 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reči
Hanns Konrad
tovarna m ure ln Inoina trgorlni Mo.t it. 955, Ceiko
PriTi tmei. ..(k, romontolr-nr* ■ nldro, . ,
•i.trm ..omopf patent t trpefnom futrilu	ff 1/1 i)Tft
Li JeleioTPg* usnja c ele*. rerlllco ti nlk-	&*u» * jV«
lj* la prlreikom, komad —————	——————
yOQUUIiwmxXMMXXXMMXMM
v Manufakturna trgovina
Česnik &
ilavec
^	Ljubljana, Lingarjeve ulice	R
N se. priporoča in naznanja siaun. občinstvu, da sta popoloma založena vlkrasni K o novosti spomladanskih in letnih oblek, o	^
^^ 535 6-4	akr Postrežba strogo solidna! TEts	^^
^Omnnnnmnnnnnnnnm*
Cene stanovanj do 1. junija in od 1. septembfa 25% pod tatfifom.
Zdravilišče Krapina-Toplice
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
na Hrvaškem.
Obiskalo je v 1. 1904 5120 oseb. Od postaje Zabok-Krapina-Toplice Zagorijske železnice eno in od postaje Rogatec, lokalne železnice Grobelno-Rogatec dve uri z vozom oddaljeno. Od 1. maja vsakdanja zveza z omnibusi v Zabok-Krapina-Toplice k vsakemu vlaku in Rogatcem k popold. vlako-n. 30 do 35° R (375—4350 C) tople akrato-kopeli so izborno zdravilo proti trganju, revmi v okostju in njenih nasledkih, ischias, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kron. brightovi bolezni, ohromelosti, dalje pri raznih ženskih boleznih. Veliki bazeni, posebne kopelji v marmornatih in lesenih banjah in tuši. Izborno urejeni sudariji (potilnice) masaža, elektrotehniška Šved. zdrav, gimnastika. Bogato urejena stanovanja, dobre in cene restavracije, stalna zdraviliška godba. Prostrana senčna sprehajališča, igrišča itd. Kopališčni zdravnik dr. Mai. — Prospekti v vseh knjigarnah, pojasnila daje	839 3_3
kopališko ravnateljstvo.
Oklic
A 154/5 8
Na prostovoljno prošnjo dedičev po umrši gospodični Emi Remschagg, po-sestnici vile na Primskovem dovoljuje se prostovoljna dražba:
I. zapuščinskih premičnin, kakor pohištva, kuhinjske oprave in posode, perila, dragocenosti i. t. d.
II. zemljišča vi. št. 165 davč. obč. Primskovo, to je vile št. 77 z vrtom in njivo. Za dražbo premičnin se določa narok na
16. maja 1905 dopoldne ob 9. uri
in eventualno prihodnje dni na Primskovem št. 77, za prodajo vile pa narok na
20. maja 1905 dopoldne ob 10. uri
istotam.
Premičnine oddajale se bodo le za ali nad cenilno vrednostjo proti takojšnjemu plačilu Dražbeni pogoji glede zemljišča se;smejo upogledati pri sodišču. Glasom teh pogojev je izklicna cena, pod katero se zemljišče sploh ne odda, ustanovljena na 7000 K, varščine položi vsak ponudnik 700 K, ostanek kupnine pa je plačati v 3 mescih. Izkupilo se bo za zapuščinsko maso Eme Remschagg sodnijsko hranilo. Vknjiženih upnikov na posestvu ni.	931 3—3
C. kr. okrajna sodnija v Kranju, odd. II,
dne 3. maja 1905.
IT' 1* =
Zdravilnica in vodozdravilnica
Kamnik na Kranjskem.
Postaja c. kr. državne železnice.

|	Zdravi se z vodo na vse načine; solnčne in zračne kopeli; tudi z oglji-
^ kovo kislino se zdravi, z masažo, ^telovadbo in elektriko.	^
p Zmerne cene. — Sezona od 20. maja do septembra. Prospekte pošilja vodstvo.
Dr. Rudolf Wackenreiter, zdravnik
OGLASI
WEW-Y0RK in LONDOB
nista prizanašala niti evropski ce lini ter je velika tovarna srebrnih, prisili ena, oddati vso svojo zalogo zim, proti majhnemu plačilu delavnih motf Pooblaščen sera izvršiti ta nalog, p, šiljam torej vsakomur sledeče predmet, le proti temu, da se mi povrne
jld. 6'60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nt,
{ev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic b
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilni) žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnlt f lic;
i kom. amar. pat. srebrna zalemu nlca za |uho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal, nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlkforla čaSIC za po«' klado;
2	kom. efektnih namiznih sveCnlkot i kom. cedilnik za čaj; i kom. najfin. slpalnlce za sladk&r
42 komadov skupaj samo jld. 6'60t
Vseh teh 42 predmetov je popra; stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*60. Ama ričansko pat. srebro je znano, je .skoil in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. \ najboljši dokaz, da leta inserat ne t« melji na nlkakrinl slepariji, zavezu jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bili blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdoi ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasni garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1000 5—i
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blage
na Dunaj i II., Itembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincyo proti povzetju, •» ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jakt zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku S pat srebrno garnituro sem jako zadovolj«r,
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jakt koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški *diavnl>, S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadov droljen. — Mihael Kovačevid,ravnat parno n urado-ež. pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22. okt 1904
Odlikovan
Z Zlato kolajno In Sastno diplomo
v Parizu.
603 104—15
a	VN	OUd 1U4—10
Anton Presker
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 18
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
ker se ponuja mnogo slabih ponarejanj. ^
----——------------- J
Edini tovarnar: Fric Schulz ml. akc. dr., Heb in Lipsko.

n
a
Zu
J3
o
Založnik c. kr.
drž. uradnikov.
Ljubljana I F" R F" R Ljubljana
Stari trg št. 9 J m l\L, tLJ L.I 1 Stari trg št. 9
priporoča svojo tovarniško zalogo 583 52—23
suknenega, platnenega in perilnega blaga
po izredno nizkih stalnih cenah.
♦♦ Potrebščine za krojače in šivilje. ♦♦

ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
elodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slast do jedi, zgagi td., ter
katarih v sapilih,
zaslizenju, ka~lju in hrlpavosti.
Iivirek: Giesshubl Sauerbrunn,
;»lez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih variš: Prospekti zasloni in franko.
V Ljubljani p« dobiva v vseh lekarnah, vežjih ■pijoerijskib prodaj&inieab in trgovinah z jeatvinfimi i« '■»in
Zaloga pri Mihael Kaitner-lu in Peter La»«nik-e * LJubljani	32 52-18
Računski sklep
„l^Jiidske posojilnice"
registrovjmi' zadruge z neomejeno zav< zo.
Ljubljana, Kongresni trg št. 2, za deveto upravno leto 1904.
Denarni promet za leto 1904.
Prejemki
Račun opravilnih deležev: Vplačila.............
„ hranilnih vlog: Vloge................
„	tekoči: Vloge, vzdignen naložen denar in vrnena posojila
„ posojil: Vrnena posojila...............
„ menic: Plačila ..................
„ nepremičnin: Sprejemki...............
„ pro diversi: Razni sprejemki.............
„ pristopnine: Vplačila................
„ posojilnih obresti: Plačila..............
„ tekočih obresti: Prejete obresti............
„ efektnih obresti: Prejete obresti ...........
„ zamudnih obresti: Prejete obresti...........
„ meničnih obresti: Prejete obresti...........
„ upravnega prispevka: Prejemki............
Gotovina v blagajni začetkom leta 1904 ...........
Kron
vin.
3,915. 17,150.
656. 624.
3. 223,
256 240 1 4 11 6 71
644 643 .810 .643 .790 .864 .961 161 .831 •953 .645 .748 .743 .364 .243
78 20 51 55 92 02
06 35 80 71 02 45 02
Izdatki
Kron vin
Račun glavnih deležev: Vrnen delež............
opravilnih deležev: Vrneni deleži...... '
hranilnih vlog: Vzdignjene hranilne vloge.......
tekoči: Posojila, vzdig. vloge in naložen denar pri raznih zavodih
» posojil: Izplačana posojila.............
„ menic: Eskomptovane menice.....•.......
nepremičnin: Plačila, nakup in investijski stroški . . . .
„ pro diversi: Razna izplačila............
obresti hranilnih vlog: Izplačane obresti........
posojilnih obresti: Vrnene obresti..........
tekočih obresti: Izplačane obresti..........
meničnih obresti: Povrnene obresti.........
davkov in pristojbin: Plačani davki in pristojbine ....
„ dividend: Izplačana dividenda . ...........
upravnih stroškov: Izdatki..........! . !
„ razpoložnega zaklada: Vzdigneno za penzijski zaklad uradnikov Gotovina v blagajni koncem leta 1904 ...........
200 160 3,046.734 17,265.090 1,730.580 644.517 23.577 239.823 28.525 1.010 42.871 30 13.609 238 34.449 3.000 95.629
23,170.048 I 39
Denarni promet:
J23.170.048
Sprejemki Izdatki
K
23,098.805 37 23,074.41901
K 46,173.224-38
Račun zgube in dobička za leto 1904.
D e b e t
Račun obresti hranilnih vlog: izplačanih
kapitalizovanih.......
inventarja: 10% odpisa od K 6 91839 „ davkov in pristojbin: izplačani davki
zaostali davek.......
„ efetov: kurzna izguba.....
„ upravnih stroškov.......
bilance: dobiček.......
Kron
28. 375
525 511
13 1
609 ,177
vin.
02 98
24 73
Kron
vin.
404.037 691
14.786 143 34.449 58.012
84
97 80 80 68
512.122 09
Kredit
Kron
Račun posojilnih obresti: prejete obresti leta 1904 .
predplačila leta 1903 ........
zaostale obresti leta 1904 ......
zaostale obresti leta 1903 .... K 115.326-17
predplačila leta 1905 ....... 27.54346
povrnjene obresti leta 1904 . . . „ 1.01092 Račun tekočih obresti: prejete obresti ! " " "
izplačane obresti.........
meničnih obresti: prejete obresti leta 1904 . predplačila leta 1903 ........
povrnjene obresti leta 1904 .... K 3046 predplačila za leto 1905 . . . . . „ 2.247"47 Račun efektnih obresti: prejete obresti leta 1904
zaostale obresti leta 1904 ......
„1903 ......
Račun zamudnih obresti..........
„ upravnega prispevka.........
„ pristopnine............
„ nepremičnin: najemščina........
predplačila leta 1903 ........
zaostala najemščina za leto 1903 . . K 27-68 predplačila za leto 1905 ..... „ 295 15
stroški in davki.....K 2.269'38
odpis........ „ 235-38
256.831 9.574 165.776
vin.
Kron
06 30 27
432.181 63
143.880
55
240.953 42.871
35 46
11.743 2.035
13.778
2.277 93
02 06
08
1.645 246
1.891 295
3.864 331
4.196 322
80 14
94
95
92 49
46 41
36 35 78 55 02 92 46 46 24 20 80
38
39
vin.
288.301 08 198.081 89
41
83
3.873 2.504
58 76
11.500
1.595 4.748 6.364 161
15
99 71 45
1.368 82
512.122 I 09
Račun bilance z dne 31. decembra 1904.
D e b e t
Kron
vin.
Račun posojil: na vknjižbo.........
na poroštvo...........
„ tekoči: naložen denar.........
posojila............
pri nas vloženo.........
„ menic ..............
„ efektov..............
„ nepremičnin............
„ inventarja.............
10% odpisa od K 6-918-39 kakor 1. 1903 „ posojilnih obresti: zaostale obresti na vknjižbo zaostale obresti proti poroštvu . . . .
za leto 1905 predplačane:
obresti na vknjižbo . . K 25.185 64 proti poroštvu . „ 2.357'82
„ efektnih obresti...........
» pro diversi.........., .
„ blagajne..............
» penzijskega zaklada: lastna knjižica št. 8388 . obresti.............
4,869.049 953.033
90
52
2,084.238 2,766.766
91
39
4,851.005 1,359.141
6.226 691
30 76
55 84
152.797 12.979
165.776
27.543 46
06 _21 27
6.125 224
10
99
Kron
vin.
5,822.083
3,491.863 229.737 102.256 55.854
5.534
138.232 246 2.401 95.629
6.350
42
54 03 10 77
71
81 14
98 38
09
I
9,950.189 i 97
Kredit
Račun glavnih deležev .... „ opravilnih deležev . . . „ hranilnih vlog: stanje . .
kapitalizovane obresti „ meničnih obresti . . . „ davkov in pristojbin . .
„ dividend......
„ rezervnega zaklada . . „ razpoložnega zaklada . . „ posebne rezerve za zgube „ penzijskega zaklada . . „ zgube in dobička: dobiček
Kron
9,361.097 375.511
vin.
Kron
41
98
4. 6.
9,736, 2, 1
800 980
609 247 177 11
vin.
39 47 73 80
14.506 j46i/2 56. 62. 6.: 58.1
.775	201/+
.719	141/J
i.350	09
1.012	68
9,950.189 ,97
Ustanovljeno 1. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In komptolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno 1. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štediinega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stioko spadajoče delo v me iu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
19fi6 52-26
Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
—— zraven Figovca,	■
trgovina z žeieznino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča:	471 10
Portland- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje.
Navadne in stranske (Flugel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za kočije. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode!
V pred- in po sezoni znatno znižane cene. Sezona maj-oktobra. (Oktober-april zimsko zdravilišče.) Mineralna in gli- PaimBllfAn v krasni dolini slavonskega nasta kopel UaPlIVlfll	srednjega pogorja.
Postaja južne železnice, direktna zveza z Budimpešto in Dunajem. ——■ Želeinafe Kopeli In kopeli V Slini. - Temperatura vrelca 340-500. Marmornate, porcelanaste, zrcalne kopeli ter kopeli v barjevini in zdravljenje z mrzlo vodo, fango oddelek zadelovanje z zdravilnim blatom. Neprimerljiv vspeh pri vseh ženskih boleznih, dalje slabokrvnosti, revmatizmu, trganju in tudi živčnih boleznih. Lepo prirejene sobe, čitalnica, izborna zdraviliška godba, knjižnica, Lawn-Tennis, kegljišče in druga zabavišča. Krasni iz-prehodi v senčnatem parku z obmejnim gozdom. Zanimivi izleti. Najnižje cene. Izborna hrana v kopališkem Lotelu I. razred K 92"—, II. razred K 72 na mesec. Prospekte in pojasnila daje radevolje 711 (9-2)	Ravnateljstvo kopališkega zakupa Dtruvar.
fl. Primožič, Ljubljana, Mestni trs 25
Od 1. maja 1905 naprej
razprodajo se fino modno Maso
za gospe, svila, batisti, površne črne jopice in razne preproge radi
popolne opustitve
teh stvari.
400 104- 20
8
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. * v Medjatovi hiši v pritličju it Dunajska cesta št. 19.
vsprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
3.	za ni/jeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji:
a)	zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K. in dajč po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo;
b)	zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.	28 26-24
Slovenci! pristopajte
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja jpod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri s vsako drugo
zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno -	varnost.	:
Svoji k svojim!
k domači zavarovalnici!
wm~ Nakup ln prodaj« vsakovrstnih državnih papirjev, sreftk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„M E kt € U
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.

Pojasnila 'VH v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor le mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150—51