Udeiežite se festivalskih prireditev Obnovljena izdaja ■ Leto XVI. - štev. 16 (661) - Trst - 24. julija 1964 40 lir Sdcoiz. in abb. post. - Gruppo I Manjšinska vprašanja v deželnem svetu . četrtek 23. t. m. popoldne se ' ^ 2ačelo zasedanje deželne žborni-e<- Furlanije-Julijske krajine. To L Po volitvah 10. maja najdaljše 2asedanje, ker se predvideva, da 0 trajalo tudi ves prihodnji te-Cen. fsja dnevnem redu so štiri točke. Najvažnejši sta razprava in odobritev zakona o kompetencah Predsednika deželne vlade in dežel-J-'h odbornikov ter razprava in odo-n'1,uv notranjega pravilnika dežel-ne zbornice. glaPvrniSfhtudČkah ^ P°StaVlla me,d načel v- lUPl vPrasan.le nekaterih r0r| ’ , se tičejo slovenske na- „ , e s,{uPnosti in ki izhajajo iz želnVne Ureditve in iz člena 3 de-. , i6®3 statuta. Kot je predvideti, stav J V6Čina (KD in PSD)I) zoPer' d ’v c - pr°ti tajnemu glasovanju v c/uni zbornici, proti popolni av-nontiji deželne zbornice na fi-.iancnena in upravnem področju, ‘ ,.0,1 nnčelu o prisotnosti opozicij-. Predstavnikov v raznih ergale v,ln.stanovali dežele. Poleg tega sebneCIifa dokazala na sejah po-zak< 6 ^om*s'ie za pripravo osnutka or„ na °v kompetencah izvršnega dežele, da noče posvetiti pra-njm dznje gospodarskim, urbanistič-je vsm ^met'iskim problemom. To še dniji razvrednotenja na- mokrist;6’ .ki io že v začetku de-kot un Jani. lloeejo predstavljati znano da11- °rgan' medtem ko je ’ . Je zakonodajno telo. za sest d' U komisij za pravilnik in koinpetenca,zakon5kega osnutka o PredstavnS n"®3113 ^S° nje nra, • K1 KP'r postavili vprasa-šine Tr,1C slovenske narodne manj-izmed el,- Se,n' Pellegrini je na eni Predložil J kornisije za pravilnik val da • P°Pravek, ki je predvide-v orsian-u^jl? slovenski svetovalci uporabi;1 ..dezelne zbornice pravico tevatf lJ • materini jezik in zah-ste delpa^b^nik V slovenščini za ti-naslone ’ v! nanašaio na njihove eialistov spC1”3 korn[sije razen Sozah levi in 7Jeì °dločno uprla tej skupina KPT ar,° Je jasno> da bo vprašanje na n?pnn°Vn° Postavila to zbornice. Plenarni seji deželne Drugo vprašanje ki c vili komunisti v komn- ° ga P°sta-*i osnutek „ vprašanje resorja o snio« -t. h' Je sanj ih narodne man jšine. V^ve^3' členom 6 zakonskega osnutka V8 govor, o kompetencah predsedstva deželne vlade, so predlagali, naj se da predsedstvu deželne vlade ludi (Nadaljevanje na zadnji strani) Prepoved slovenščine v dežel-nemv sv.etu je povzročila veliko ogorčenje. To je povsem razumljivo, saj nas ta dogodek spominja na nedavno preteklost, ko je bila slovenska beseda sploh prepovedana. Občinski svet v Repentabru je na svoji izredni seji, ki je bila v ponedeljek, soglasno odobril naslednjo resolucijo, naslovljeno na predsednika deželnega sveta : «Občinski svet občine Repen-tabor je z globokim obžalovanjem sprejel na znanje, da je bilo slovenskim svetovalcem na seji deželnega sveta 9. junija 1964 onemogočeno govoriti v slovenščini, ki je jezik narodne manjšine na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini. Dogodek je zbudil ogorčenje med prebivalstvom slovenske skupnosti ter je zaradi tega občinski svet sprejel na svoji izredni seji 20. julija 1964 to-le resolucijo. Občinski svet občine Repentabor ugotavlja, da je preprečitev u-porabe slovenščine v deželnem svetu v kričečem nasprotju z naravnim pravom, .z osnovnimi demokratičnimi načeli, z deklaracijo o človeških pravicah, s pravno ureditvijo italijanske republike in z mednarodnimi dogovori ; protestira proti teptanju ene izmed osnovnih pravic slovenske etnične skupnosti v deželi Furlani ja-Juli j ska krajina, ki je dobila na temelju republiške ustave posebni statut v glavnem zato, ker živi na njenem ozemlju, katerega jezikovne in druge značilnosti morajo biti vsestransko zaščitene; izjavlja, da ogorčeno obsoja razgrajanje, ki spominja na nečloveške metode fašizma, ki je poskušal slovensko narodno manjšino v Italiji duhovno in fizično iztrebiti ter zahteva, da odgovorni organi deželnega sveta ter demokratične stranke, ki so v njem zastopane izpolnijo svojo moralno, demokratično in u-stavno dolžnost ter v skladu s 3. členom posebnega statuta samoupravne dežele zajamčijo pravico do uporabe slovenščine, tisto pravico, kateri se slovenska narodna manjšina v lastnem interesu in v interesu mirnega sožitja med državljani obeh jezikov, in torej v višjem državnem interesu, ne bo ' nikoli odpovedala.» Tudi občinski svet v Štever-ianu je soglasno odobril protestno resolucijo, v kateri je med drugim rečeno, da «občinski ■svet z obžalovanjem sprejema na znanje vest, da je deželni svet onemogočil slovenskim sve- tovalcem govoriti v slovenščini, ki je jezik slovenske narodne manjšine, prebivajoče v tržaški in goriški pokrajini in v številnih občinah Slovenske Benečije, Rezije in Kanalske doline v videmski pokrajini. Ta dogodek je povzročil ogorčenje slovenske skupnosti; zato občinski svet občine števerjan protestira proti odvzemanju ene izmed osnovnih pravic slovenske etnične skupnosti v deželi Furlanija-Ju-lijska krajina, ki jo je dobila na temelju republiške ustave v posebnem statutu prav zato, ker živi na njenem ozemlju ljudstvo, katerega jezik in druge značilnosti morajo biti vsestransko zaščitene.» Tudi resolucija števerjanske-ga občinskega sveta poudarja, da obsoja razgrajanje v deželnem svetu, da to razgrajanje spominja na nečloveške metode fašizma, ki je hotel uničiti Slovence. Na koncu resolucija poziva deželne organe in demokratične stranke, ki so v njem zastopane, naj izpolnijo moralno, demokratično dolžnost ter v skladu s členom 3 deželnega statuta zajamčijo pravico do upo-tabe slovenščine, kateri se slovenska narodna manjšina ne bo nikoli odpovedala. Kot smo izvedeli v trenutku, ko je bil list že urejen, je bila sklicana tudi seja občinskega sveta v Dolini in na dnevnem redu je bila resolucija proti prepovedi slovenščine v deželnem svetu. SOBOTA, 25. JULIJA: Ob 17. uri otvoritev; ob 20,30 kulturno-zabavna prireditev prosvetnega društva «Vesna» iz Križa. Nastop moškega pevskega zbora in solistov. Dramska skupina uprizori Košutovo veseloigro v kriškem narečju «Na kriški osmici» NEDELJA, 26. JULIJA: Ob 10. uri otvoritev; ob 16. uri igra godba iz Brega; ob 18. uri ponovitev II. revije slovenske popevke «Trst 64». Nastop orkestra «Mi ramar» vokalnih solistov, dueta in kvarteta «Melody» Ob 19. uri javno zborovanje, na katerem govorita senator Vittorio Vidali deželni svetovalec Karel Šiškovič Predseduje doimski župan Dušan Lovriha Ob 21. uri FILMSKA PREDSTAVA Od 20,30 do 1 ure po polnoči pleS PONEDELJEK, 27. JULIJA: Od 20. do 24. ure ples; ob 21. uri filmska predstava Vse tri dni bo tudi razstava knjig. Knjige bodo tudi v prodaji Vljudno vabljeni ! Demokristjani nasprotujejo uvedbi dvojezičnih napisov v tržaški okolici Prihodnja Številka .DELA" bo izšla 4. septembra Tržaški občinski svet je na seji, ki je bila pretekli ponedeljek, začel razpravljati o resoluciji, ki jo je v imenu komunistične skupine predložil svetovalec tovariš Lucjan Padovan. Resolucija zahteva, naj občinska uprava začne konkretno uresničevati enakopravnost slovenske narodne manjšine. To resolucijo je naš svetovalec predložil že pred. več meseci, prejšnji teden pa je zahteval takojšnjo razpravo o njej. {Govor, ki ga je imel tov. Padovan ob isti priliki objavljamo na drugi strani. Op. uredn.) Na ponedeljkovi seji je govoril samo predstavnik demokristjanov Coloni. (Ta svetovalec se je baje nekoč pisal Klun! Op. uredn.) V izredno dolgoveznem, suhoparnem govoru, prežetim z nebrzdanim prezirom do komunistov in prepletenim s hinavskim dvoumjen, ni Co- loni povedal nič konkretnega, dal pa je razumeti, da njegova stranka nima najmanjšega namena, da bi pristopila k odpravljanju krivic, ki se godijo slovenski narodni manjšini. Namesto, da bi to pove-aal jasno in nedvoumno je vpletal v svoj dolgovezni govor argumente, ki nimajo prav nič skupnega s problemom, ki ga postavil predstavnik komunistov. V svoji žolčnosti je šel tako daleč, da je komunistom očital, da izkoriščajo vprašanje narodnih manjšin v svoje prevratniške namene. Drznil se je sklicevati tudi na encikliko papeža Janeza XXIII. «Pacem in Terris», ki je seveda demokristjani prav nič ne upoštevajo. Za Colonija — bolje rečeno za demokristjanske prvake — je vseeno kako se pišejo krajevna imena slovenskih krajev. Med drugim je vpraševal, kakšno korist b’ imel npr. bazoviški kmet od tega, če bi se znašel pred napisom Bazovica s črko «c» ali z dvema «z». Tudi v tem oziru je še enkrat potrdil kako demokristjani gledajo na okoličane, da gledajo prezirljivo nanje kot na manjvredne ljudi, kar tudi ni prav nič v skladu z že omenjeno encikliko pokojnega papeža. Nimamo namena se zaustavljati dalje pri besedah demokristjanske-ga svetovalca, tudi zato, ker se bo razprava o vprašanju, ki so ga postavili komunisti, nadaljevala na prihodnjih sejah. Že iz tega pa, kar je zadnjič povedal ali dal razumeti omenjeni govornik, je razvidno, kot smo že poudarili, da demokristjani nočejo pristopiti k stvarnemu reševanju vprašanja (Nadaljevanje na 6. strani) 2 • DELO -------------------------------------- 24-7-1964 Govor tovariša Lucjana Padovana v tržaškem občinskem svetu Tržaška občina naj začne konkretno uresničevati politiko enakopravnosti Slovencev Na seji tržaškega občinskega sveta, ki je bila dne 13. julija 1964, je komunistični svetovalec tovariš Lucjan Padovan govoril o številnih problemih slovenske narodne manjšine. Govoril je v zvezi z neko resolucijo, ki se zavzema za pristopitev k reševanju določenih problemov na Opčinah, in v kateri se med drugim zahteva tudi postavitev dvojezičnih napisov v ome,-njenem kraju. Tovariš Padovan je poudaril, da je sicer zato, da se openski problemi zadovo liivo rešijo, toda podčrtal je, da so enaki problemi kot na Opčinah tudi v drugih krajih. Ža-to se mora pristopiti k stvarnemu reševanju vseh problemov, ki se tičejo pripadnikov slovenske narodne manjšine. Ker je govor tovariša Padovana zelo važen, ga objavliamo v daljšem izvlečku. Elettori della Valcanale IL VOSTRO CANDIDATO È 111 Or. MARIO 01 GALLO i L'UNICO CHE PUÒ'RIUSCIRE ELETTO CONSiGUERE REGIONALE IN RAPPRESENTANZA DELLA VAI-CANALE. VALOANALES! VOLETE UN VOSTRO RAPPRESENTANTE ALLA REGIONE CHE DIFENDA ! VOSTRI INTERESSI E I VOSTRI DÌRUTI 7 NON DISPERDETE VOTI 1 CONCENTRATE 1 VOSTRI VOTI SUL Dr. MARIO DI GALLO VOTATI DEMOCRAZIA CRISTIANA ! Wahler des Kanaltales i EUER KANDIDAT IST DER Or. MARIO DI GALLO i PER EINZIGE PER DIE MOGLICHKEIT HAT ALS SOLCHER IN DEN landesrat zu koaiMEN in: vertretung des kanaltales. KANAL T A L E R WOLLT SHR EINEN VERTRETER TM LANDESRAT HABEN DER EURE ÌNTERESSEN UNP BURE RECHTE VERTEIDIGEN WIRD ? ZERSTREUT NìCHT DIE STIMMEN ! CONZENTRIERT EURE '.\ Ai II. AUF DEN KANDIDATEN Dr. MARIO DI GALLO Wàif DEMOCRAZÌA CRISTIANA eure Vollsparìelf Voi iva Hamlske Doline s v.- f V ÉAT l Or. ÉM0 01 GALLO! EDINI KI LAHKO USPE IN KOT TAK V DEŽELNI ZBOR PRIDE IN TAM ZASTOPA KANALSKA DOLINA. K A N A L Ò A N ! HOČETE VAŠEGA ZASTOPNIKA V DEŽELNE« ZBORU K! BO BRANIL VAŠE INTERESE IN VAŠE PRAVICE? NE RASTREŠAJTE GLASOVE ! AMPAK KONCENTRIRAJTE JIH NA KANDIDATA Dr. MARIO DI GALLO VOLITE KRŠČANSKA DEMOKRACIJA ! Letak, ki ga objavljamo na gornji sliki, so demokristjani širili med zadnjo volilno kampanjo v Predilli, žabnicah, Trbižu in v drugih krajih Kanalske doline, kjer žive tudi Slovenci. Ko gre za glasove se demokristjani spomnejo, da v naši deželi živijo tudi Slovenci, toda ko gre za to, da bi Slovencem priznali narodne pravice, imajo povsem gluha ušesa, kljub temu, da se pogostoma sklicujejo na znano encikliko pokojnega papeža Janeza XXIII. «Pravilno in potrebno je razpravljati o vprašanjih Opčin, toda ne bi bilo pravilno, da bi se omejili na vprašanja enega samega kraja, ki spada v območje tržaške občine, saj so problemi slovenske narodne manjšine na splošno nerešeni in so enaki v vseh krajih te občine. Opčine še danes uradno imenujejo «Poggioreale del Carso», kar je pravi nesmisel in kar obsojamo, saj so to ime vsilili fašisti, ki so hoteli za vsako ceno zbrisati slovenski živelj na tej zemlji.» Tako je v svojem uvodu poudaril tovariš Padovan, nato pa je prešel k splošni razpravi o položaju slovenske narodne manjšine v Italiji. Dejal je: Italija je sprejela določene obveznosti «Že ustavodajna skupščina, ki je bila izvoljena 2. junija 1946 — in torej še pred podpisom mirovne pogodbe — je razpravljala o vprašanjih slovenske manjšine v Italiji. Podčrtala je, da je potrebno popraviti, napake, ki jih je zagrešil fašizem. O teh vprašanjih je posebej razpravljala tudi parlamentarna komisija, ki je pripravljala besedilo ustave o ureditvi države in dežel s posebnim statutom. Vsakikrat, ko so razpravljali o teh vprašanjih, so nagla-šali potrebo, da se popravijo krivice, ki jih je Slovencem povzročil fašizem. In s tem so takrat soglašali tudi demokrist-;ani Tessitori, Pecorari, Ruini in republikanec Zuccarini. S podpisom mirovne pogodbe, ki vsebuje določila tudi glede bavnanja z narodnimi manjšinami, je Italija sprejela določene obveznosti, člena 3 in 6 republiške ustave zelo jasno poudarjata splošne smernice o politiki enakosti vseh državljanov in torej tudi pripadnikov narodnih manjšin. Z vstopom v Organizacijo združenih narodov je Italija sprejela obveznost, da bo brez pridržkov izvajala statut te mednarodne organizacije, kakor tudi določila listine o človeških pravicah. Vse to so dejstva, ki jih nihče ne more ospo-ravati. Oktobra 1954 je bil podpisan londonski sporazum. Po tem sporazumu je na Tržaškem o-zemlju prenehala anglo-ameriška uprava in bivša cona A je prišla pod italijansko upravo. Omenjeni sporazum ima tudi prilogo, posebni statut za narodni manjšini v bivših conah A in B ter točno in podrobno določa postopek za reševanje obstoječih problemov teh manjšin. Nas zanima predvsem način, kako se morajo reševati problemi slovenske manjšine, ki živi v bivši coni A Tržaškega ozemlja. Po letu 1954 so si sledile razne vlade, ki niso imele toliko poguma, da bi preslišale proteste majhnega dela italijanskega javnega mnenja, desničarjev, nacionalistov in fašistov. Te vlade niso imele niti toliko poguma, da bi londonski sporazum in posebni statut uzakonile kar bi o-mogočilo, da bi postala vsestransko učinkovita. Končno je bila ustanovljena tudi avtonomna dežela Furlani-ja-Julijska krajina. Ta dežela s posebnim statutom je bila ustanovljena 16 let po uveljavitvi republiške ustave in 10 ìet po podpisu londonskega sporazuma. Krivdo za tako zakasnitev nosijo vlade, katerim so načelovali demokristjani, podprti od socialdemokratskih in dolgo časa tudi liberalnih zaveznikov. In ustanovljena je bila z veliko negotovostjo, ki še danes traja, kar najbolje potrjujejo dogodki zadnjih dni, ko skušajo demokristjani in socialdemokrati odvzeti deželni upravi vsako politično funkcijo. člen 3 deželnega statuta vsebuje točna določila glede enakopravnosti narodne manjšine, žato, kot vidimo, obstajajo pravna določila, o katerih lahko razpravljamo. Zato moramo lazpravljati tudi o vprašanjih, ki se tičejo jezika, navad, tradicij, kulture, šolstva, politične, ekonomske in socialne dejavnosti, tako posameznikov kot skup-'nosti. Pravice manjšin v drugih deželah Že neštetokrat smo imeli možnost, da ugotovimo, kaj pomedi sklicevanje na univerzalne pravice, nešteto prilik smo imeli za ugotavljanje kako večina, ki sedi v tem občinskem svetu misli «uresničevati» te pravice, zato menimo, da je potrebno razpravljati o bistvu pravic in o normah, po katerih je mogoče te pravice dejansko uresničiti. Nihče ne misli nikomur vsiliti slovenskega jezika, toda nihče nima pravice, da vsiljuje italijanski jezik italijanskim držav-1 lanom, ki govorijo drugačen jezik. Zato menim, da bi morali prav na tem mestu pričeti uresničevati reforme. Na tem mestu n. I pr. nihče od slovenskih sveto-I vavcev ne more govoriti v svo-! jem jeziku. In vendar imamo ■ primere, ko so v italijanskem javnem življenju ugledni predstavniki govorili v drugem jeziku. Albertinska ustava npr. je dajala poslancem možnost, da so v zbornici govorili francoski jezik ; francoski svetovalci v ao-stanski deželni zbornici govorijo v svojem jeziku, nemški svetovalci v Gornjem Poadižju govorijo v svojem jeziku. S tem nihče ne postavlja v dvom, da je italijanščina uradni jezik. Parlamentarna komisija devetnajstih, ki je obravnavala vprašanja Gornjega Poadižja, v svojem poročilu podčrtuje besede, ki jih je svojčas izrekel bivši notranji minister Scelba. Te besede se glase: 'Demokratična Italija jamči življenje in razvoj etničnih manjšin ne le zaradi mednarodnih obveznosti ampak in predvsem zaradi moralne izbire, ker se jamstva dana narodnim manjšinam vokvirjajo v splošen sistem zaščite politične svobode, ki so svojske demokratičnemu in ustavnemu režimu.’ Isto poročilo dalje pravi: 'Jezikovni režim, temelječ na obstoječih določilih z ene strani zago-tavlja, da je italijanščina uradni jezik v deželi, z druge strani pa ima namen zagotoviti državljanom nemškega jezika pravico, da se poslužujejo svojega jezika v odnosih z organi in v uradih javne uprave...’. In dalje pravi omenjeno poročilo : 'Komisija, upoštevajoč tudi pravico državljana, da se izraža v svojem jeziku, da ne sme naleteti na ovire v svobodnih odnosih v javnem ali zasebnem življenju itd... izrecno predlaga, naj se v deželi nemščina proglasi za povsem enakopravno z italijanščino, to je z uradnim jezikom države.,..» Po teh citatih je svetovalec tovariš Padovan poudaril : «Ali naj bomo mi za drugimi deželami v državi? Ali naj bomo za drugimi deželami, ko nam vendar tudi posebni statut londonskega sporazuma zelo jasno kaže smernice in načela?» Jedro vprašanja Na to je govornik tako-le nadaljeval : «Tu je jedro vprašanja. Ne gre torej samo za probleme Opčin in ne za problem rabe slovenskega jezika samo v enem kraju tržaške občine, temveč v vsej občini. Slovenski jezik mora postati povsem enakopraven tako kot je rečeno v dokumen- : tu parlamentarne komisije 19. za ! Gornje Poadižje. Slovenščina naj | se rabi tudi v tej avli in naj se i postavi prevajalca kot je to sto- j rila devinsko-nabrežinska občina I že pred več leti, ne da bi bila | naletela na odpor tržaške prefekture. V tržaške občinske u- 1 rade naj pride določeno število uradnikov, ki obvladajo slovenščino, tako da bodo italijanski državljani slovenskega jezika, ki bivajo na območju naše občine lahko občevali v svojem jeziku, in da se ne bo vsiljevalo italijanskega jezika tistim, ki tega ne obvladajo. Tem potrebam naj se prilagodijo tudi ločeni ob- činski uradi, ki poslujejo v krajih, kjer prebivajo Slovenci. Kjer prebivajo Slovenci naj se namestijo dvojezični napisi. Tudi sporočila županstva v krajih, ki so jezikovno mešani, naj bodo pisani v obeh jezikih.» Govornik je nato omenil programsko izjavo odbora levega centra, ki med drugim obljublja, da bo zagotovil prebivalcem gornje okolice, da bodo tamkajšnje občinske izpostave odgovarjale zahtevam prebivalstva tudi v jezikovnem pogledu. Pripomnil, je tudi, da omenjena programska izjava levega centra omenja možnost ugoditve zahtevam po ustanovitvi slovenskega otroškega vrtca v mestnem središču; govornik je nato grajal dejstvo, da je levi center «pripravljen» urediti le prevajalni urad, kot da bi se okrog tega urada sukala cela stvar, kot da bi slovenščina služila slovenskim turistom in ne prebivalcem, bivajočim v tržaški občini. Nato pa je nadaljeval. Levi center ne rešuje problema slovenske manjš ne «Tudi v sporazumu levega centra je bilo nekaj lepih besed. Desničarji so vpili, ko si slišali tiste besede. Oni namreč mislijo, da se italijanska civilizacija brani tako kot jo je .branil’ zloglasni Giunta s svojimi skva-drami, s požigom Narodnega doma, z opustošenjem- Delavske zbornice in slovenskih šol, z uboji, streljanjem in z deportacijami. Ne morejo se otresti take miselnosti in se je prav gotovo ne bodo nikoli otresli. In vendar sporazum levega centra ne vsebuje nič takega, kar bi jih lahko vznemirjalo; nasprotno zasleduje linijo asimiliranja Slovencev, njih podrejanja .višji’, t. j. italijanski kulturi. Zato naj postane jasno, enkrat za vselej, da izjave levega centra lahko pomenijo korak naprej za tiste, ki ne poznajo demokracije in ki so vedno delovali proti slovenski narodni manjšini. Za delavske gibanje in za tiste, ki mislijo kot mi, program levega centra ne predstavlja koraka naprej. Zato smo zelo nezadovoljni in razočarani tudi nad omenjenimi izjavami, ki so jih sopodpisali tudi tovariši socialisti. To pa tem bolj, ker oni vedo, kako čuti te probleme del njihovega članstva, k] je slovenske narodnosti. Čudili smo tudi temu, kako so mogli socialistični predstavniki slovenske narodnosti sprejeti tako formulo. Toda kljub temu, da je minilo že toliko mesecev od sprejema omenjene formule, ni prišlo do nobenega omembe vrednega dejanja. Vse je ostalo pri starem. V občinskih izpostavah gornje o-kolice ni slovenskih uradnikov, slovenski otroški vrtec v središču mesta ni bil ustanovljen. Ne vemo niti ali deluje, odnosno kako deluje občinski prevajalni urad, vemo samo to, da je bilo določeno, da bo neki funkcionar prejemal posebno plačo z3 morebitne prevode slovenskih dokumentov. Zato se postavi]3 vprašanje: Ali se sploh izvajaj0 določila programa levega cent;'3- (Nadaljevanje na zadnji strani) Slovenske osnovne šole naTržaškem in Goriškem so tudi pravno priznane Dekret predsednika republike /e objavljen v Uradnem listu . V Uradnem listu z dne 7. julija je objavljen dekret predsednika republike štev. 478 z dne 15. mar-Cà D64 o ustanovitvi osnovnih šol 7. vslovenskim učnim jezikom na izaškem in Goriškem. S tem dekretom so dokončno pravno priznane vse osnovne šole s sloven-sklrn učnim jezikom, ki dejansko elujejo že od osvoboditve. Pripominjamo, da so bile že prej s podobnimi dekreti priznane višje srednje šole s slovenskim učnim jezi om v Trstu (realna gimnazi-mi' teljišče in trgovska akade-ln v Gorici (klasična gimna-!?. učiteljišče). Iz tega izhaja, ‘-■-- nižje srednje šole še vedno ča-j jo na dokončno pravno prizna-Ife' je znano so zakon za slovenske šole postavili na dnevni ''-d komunisti in šele na to so ^ tudi nekatere druge stranke «spomnile» na ta važen problem, i .ret predsednika republike se «Predsednik republike, na podla-zakona z dne 19. julija 1961 štev. tu2, ki urejuje šolske ustanove v Soriški pokrajini in na tržaškem Področju; po predlogu ministra za Juvno vzgojo in sporazumno z zakladnim ministrom odloča ; ČLEN I — V goriški pokrajini so ustanovljene osnovne šole s slo-yenskim učnim jezikom, v goriški občini: Gorica — Ulica Croce, lica Randaccio, Štandrež, Podgo-a’ Povma, št. Maver; v občini Šte-r.prjan' ®^everjan, Valerišče, Jazbi-čin Vn0bČini Krahn: piešivo; v ob-PnK jšolenje : Škrljevo; v občini p:v„eyu°b: Doberdob, Jamlje, Palli' Ceti V °bčini Sovodnje: Sovod-Je’ Rupa, Gabrje, Vrh.' 2— Na tržaškem področju ustanovljene osnovne šole s slo-cnskim učnim jezikom: v občini lirSt ^V' Jukob — Ulica Frausin, T. !cu Sv. Frančiška, Ulica Donado--u. Skedenj, Sv. Ana, Sv. Ivan, Ka-‘nara, Barkovlje, Rojan, Opčine, Bazovica, Trebče, Pro-’ Rtiž; v občini Repentabor: NaKentabor (Col): v občini Devin-: režina: Nabrežina, Štivan, Med- MaJif-5’- Devin> Sesljan, Cerovlje, čini 7Je’. Slivno, Šempolaj; v ob-vee ngon'k: Zgonik, Salež, Gabro-na ’ nnŠčki: v občini Dolina: Doli-man i. 0no'0’ Bo1 junec. Boršt, Ric-ue- J ’ (jročana (Pesek), Mačkov-Siram °b^ni Milje: Sv. Barbara, , .CUEN 3 Bavo dan Fstu ž.ivnim - Ta dekret stopi v ve-po objavi v Uradnem republike Italije in bo z dr-■vi h' ?e^atom vključen v urad- rspublike nak°nov in dekretov ie ? 'te' Dolžnost vsakogar, ki ’e ^ ° P°klican, je, da ga spoštu-J n zanteva to tudi od drugih, zdano v Rimu, 15. marca 1964. vm;P’tani: . Predsednik republike ministri Gui, Colombo, Segni Reale. Gorica brez ovtobusov Komunisti zahtevajo municipalizacijo Od 7. iarT51"! Ì" 0k^ avtobusi' tovaraiškfdelavd^Jrl^^l« iobusi vozili na delo. Predvsem pa so prizadeti prebivalci Sovo of/U’ ,štandreža, Ločnika in dru-gih okoliških krajev. Paraliziranje avtobusne službe je povzročilo podjetje ATA, ki je že vrsto let imelo v zakupu mestne prevoze. Preteklega junija to podjetje ni dalo plače nameščencem. Trdilo je, da nima denarja. Občinski svetovalci KPI so zahtevali od goriške občinske u-prave, naj razveljavi pogodbo, s podjetjem ATA, naj zapleni njegovo imetje, mestne prevoze pa naj municipalizira. Seveda bi moralo novo municipalizirano podjetje sprejeti v službo vse dosedanje nameščence podjetja ATA ter jim priznati dosedanja službena leta. Kritičen položaj v tekstilnih tovarnah na Goriškem V predilnicah v Podgori in Ron-kih je nastal zelo resen položaj. Direkcija predilnic je skrčila urnik. Oddelka konfekcije in imbalaže, kjer je zaposlenih 130 delavk in delavcev obratujeta samo 40 ur za teden. Razen tega je direkcija odredila, da za dobo od 25. do 29. avgusta suspendira 1.500 delavcev v Podgori in 220 delavcev v Ronkih. Ta ukrep utemeljuje s trditvijo, da ni dovolj povpraševanja po izdelkih. Do podobnih suspenzij je prišlo tudi v mestu Vafese. Tudi tam so najprej suspendirali delavce samo za pet dni, toda kasneje se je suspenzija podaljšala za dva tedna. Prav zato je vznemirjenje med delavkami in delavci v Podgori in Ronkih zelo upravičeno. Seveda je razlog za sedanjo krizo treba iskali v zgrešeni politiki vlade levega centra, ki temelji na smernicah linije Carli-Colombo, o kateri se zlasti v zadnjem času mnogo govori in piše. Sorice in M Gon Goriški komunisti so vedno poudarjali, da so potrebni dobri obmejni odnosi Trbiž - upravno središče Kanalske doline V zadnjem času so se pomnožili stiki med predstavniki krajevnih ustanov Gorice in Nove Gorice, odnosno med predstavniki goriške pokrajine in predstavniki koprskega okraja. V zadnjih dveh tednih sta bila dva sestanka v Novi Gorici in eden stari v Gorici. Sestanki so potekali v prijateljskem ozračju in v znamenju medsebojnega razumevanja. Na njih so obravnavali številna vprašanja, ki se tičejo obmejne politike, okrepitve prometnih zvez med obema področjema in povečanja trgovinskih izmenjav. Med drugim so udeleženci sestankov ugotovili, da bi bilo v obojestransko korist okrepiti tudi železniško povezavo med Gorico in Novo Gorico. Soglasno je bilo izraženo tudi mnenje, da je potreb na avtocesta, ki bi povezovala Gorico z Ljubljano. Razpravljali so tudi o urbanističnih načrtih obeh con. Italijanski in jugoslovanski predstavniki so soglašali tudi v tem, da je potreben nov mejni prehod v ulici Sv. Gabrijela. Velik del pogovorov pa so predstavniki obeh oblasti posvetili vprašanju preskrbe vode. Vsa ta srečanja in razgovori o reševanju problemov v interesu obeh strani so rezultat realistične obmejne politike, ki jo je začela izvajati tudi goriška občinska uprava. Tako politiko so resnično demokratične sile na Goriškem — in v prvi vrsti komunisti — vedno zagovarjali. Krščanska demokracija je vrsto let vztrajala na svojih trmastih in nesmisel- nih nacionalističnih stališčih, kar je povzročilo veliko škodo celotnemu gospodarstvu pokrajine. Novo obmejno politiko — četudi na področju italijanske zunanje politike še dalje vztrajajo na nesmiselnih stališčih, kar potrjujejo tudi vojaške služnosti in utrdbe ob meji z Jugoslavijo — odobrava zelo velika večina prebivalcev goriške pokrajine. Celo v krogih, ki so znani po svoji ne-prijateljski nastrojenosti do sosedne republike, so začeli stvari drugače presojati. To potrjuje tudi glasilo goriške nadškofije, ki med drugim ugotavlja, da je goriška pokrajina postala most med vzhodom in zahodom, in da je ta most velikega pomena Razumljivo je, da se z novo obmejno politiko strinjamo tudi mi, saj smo vselej, tudi takrat, ko so se vse proti nam zaganjali, trdili, da je taka politika nujno potrebna. Razpis za prijave v goriški dijaški dom Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1964-65 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda. Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpopolnitve vseh razpoložljivih mest. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri upravi Slovenskega dijaškega doma v ul. Monte-santo 84 vsak delavnik od 10. do 12. ure. ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Emigrantom je treba pomagati Izseljevanje iz Slovenske Benečije je tako veliko, da grozi nevarnost, da izgine slovenski živelj iz teh krajev V rimskem parlamentu je bil predložen osnutek zakona o vprašanju emigracije. Ta predlog zahteva takojšno sestavo parlamentarne komisije, ki naj bi imela nalogo, da prouči vzroke, ki so primorali italijanske delavce v inozemstvo in da ugotovi -’ko ti živijo v tujih državah. Predstavljena sta bila dva o-snutka zakona : prvega je predložila Italijanska komunistična partija, drugega pa Italijanska socialistična stranka proletarske enotnosti. Oba imata isti namen, to je, da se uvede stroga preiskava stanja predelov, iz katerih se izseljujejo in da se natančno po-kako o delovnih pogojih in življenju emigrantov. Ta predlog zakona, ki predvi-deva ustanovitev raziskovalne komisije in dveh podkomisij, ki bosta sestavljeni vsaka iz 15 parlamentarcev, tako da bodo sorazmerno zastopane vse parlamentarne skupine, kajti emigracija italijanske delovne sile v inozemstvo, ki se stopnjuje iz leta v leto, že dlje časa zaskrblja one, ki proučujejo socialni položaj Italije, je zares potreben. Računajo, da je zapustilo Italijo od leta 1951 več kot dva milijona delavcev in ti so še danes v inozemstvu. V Švici in v Nemčiji je na stotine tisočev italijan- skih delavcev in tudi v drugih evropskih državah jih je dosti, ne manjka jih pa niti v Avstraliji in Ameriki. Pogoji, v kakršnih živijo in delajo emigranti, so že dali povod zaskrbljenostim in intervencijam. In dostikrat so bili tudi prijavljeni, ker je bilo dosti slučajev, ko niso bili delavcem zajamčeni in zagotovljeni niti najmanjši materialni in moralni pogoji: gre predvsem za stanovanje, možnost skupnega družinskega življenja (nekatere države ne dovoljujejo, da bi družinski člani delavca živeli z njim niti za krajše dobe), pogodbene obveznosti m izpolnjevanje teh, bolniško zavarovanje itd. Naravno je torej, da bi moral imeti parlament na razpolago po večkratnih globokih preiskavah potreben informativen material, da bo mogel dati navodila za izboljšanje obstoječe zakonodaje, za razvoj kontrolne službe in istočasno začeti pogajanja, ki naj bi se zaključila z mednarodnimi pogodbami, ki bi zagotavljale pravične delovne pogoje in primerne oblike pomoči in socialnega skrbstva. Potrebno pa bi bilo tudi, da bi dal parlament na raz-polago naj novejše ugotovitve o ekonomski in socialni škodi, ki nastaja zaradi emigracije v pre- delih države, kjer je ta največja. Pri teh ugotovitvah naj se ne bi pozabilo predvsem ozemlje videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci, kajti tu je beg iz domačih krajev v inozemstvo tako velik, da grozi nevarnost, da izgine slovenski živelj. Za ta pre- del bi se morala pravzaprav se- SLIKA IZ BENEČIJE staviti posebna komisija, da bi proučila prave vzroke zaradi katerih odhajajo ljudje masovno v tuje kraje. Na vsak način lahko rečemo, da je zainteresirana vsa država, da bi se poglobilo vpoznanje tega stoletnega vprašanja in da bi se čim bolj omilile negativne posledice, ki izhajajo iz emigra-cije. Prva podkomisija bi morala vsekakor ugotoviti sledeče : 1 ) v katerih predelih italijanskega teritorija je emigracija največja; 2) emigracija v posameznih predelih danes in v preteklih letih; 3) demografske značilnosti in poklic emigrantov iz vsakega predela; 4) vzroki emigracije in u-krepi, ki bi jo mogli zaustaviti ali vsaj omiliti; 5) države, kamor hodijo običajno na delo iz posameznih predelov; 6) posledice emigracije pri demografski in socialni sestavi ter ekonomsko stanje predelov držav, na katere mejijo zainteresirani kraji. Preiskave druge podkomisije pa bi se morale tikati : 1 ) življenjskih pogojev držav, kamor hodijo na delo emigranti, posebno kar zadeva stanovanje, prehrano in družinsko skupno življenje; 2) delovnih pogojev, posebno kar se tiče delovne pogodbe, plače in kvalifikacije; 3) socialnega zavarovanja, ki ga u-živajo delavci v državah, kjer delajo; 4) pomoči delavcem, ki jo nudijo državna zastopništva v inozemstvu; 5) posebnih vprašanj, ki zadevajo emigrante, ko so v inozemstvu in ko se vrne-jc domov in niihove družine, ki so ostale v Italiji; 6) posledic e-migracije na demografski in socialni sestav in ekonomskih razmer predelov držav na katere se največ obračajo emigranti. («Matajur») Četrti sestanek nacionalnih komitejev za balkansko sodelovanje v Beogradu Preteklega junija je bil v Beogradu TV. sestanek predstavnikov nacionalnih komitejev za balkansko sodelovanje. Ta sestanek je bil še ena manifestacija sodelovanja in medsebojnega sporazumevanja. Na Balkanu je bilo v preteklosti nemalo spopadov, razprtij, nacionalnega sovraštva in celo medsebojnih -vojsk. Dediščina preteklosti je še zmeraj huda in dolga je pot za premaganje nezaupanja in za premostitev tistih, še zmeraj globokih psiholoških in političnih razločkov, ki ločujejo balkanske narode in države. Zato so komiteji za balkansko sodelovanje v Bolgariji, Grčiji in Romuniji skupaj z jugoslovansko ligo za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov prevzeli pomembno odgovorno nalogo, da si z raznovrstno dejavnostjo in z vplivom na javno mnenje svojih držav vztrajno prizadevajo za vzpostavitev in utrditev prijateljskih odnosov med balkanskimi narodi, za vsestransko sodelovanje in razumevanje, da bi Balkan — nekdanje eksplozivno področje, polno vsakršnih protislovnosti, ki so ga svoje čase opisovali kot «sod smod-nikn» v Evropi — postal področje miroljubnega sodelovanja narodov, ki imajo toliko skupnih potez in interesov. Letošnji sestanek odborov za balkansko sodelovanje je bil v času, ko je bilo v odnosih med štirimi balkanskimi državami — Bolgarijo, Grčijo, Jugoslavijo in Romunijo — čutiti vse bolj konstruktivne rezultate prizadevanj za čim plodnejši razvoj njihovega prijateljstva in sodelovanja. Od prvega sestanka predstavnikov narodnih komitejev za balkansko sodelovanje v Atenah leta 1961, v okoliščinah, ki niso bile videti kdove kako ugodne za odločnejše ukrepe, kar zadeVa izboljšanje meddržavnih in drugih odnosov med balkanskimi državami, do četrtega sestanka v Beogradu, so bila taka srečanja v glavnih mestih balkanskih držav vsako leto. Na vseh so obravnavali o konkretnih možnostih, načinih in metodah, kako spreminiti Balkan v resnično področje miru in dobrih sosedskih odnosov. Odbori za balkansko sodelovanje imajo za temeljno nalogo pospeševati sodelovanje v široki družbeni akciji vseh balkanskih držav za krepitev prijateljstva, sodelovanja in medsebojnega spoznavanja ter zbliževanja balkanskih narodov. Njihova dejavnost temelji na težnjah prizadetih narodov, da bi se na Balkanu povsem izrazila politika miru, razumevanja in dobrih sosedskih odnosov. Z nadaljnjimi konstruktivnimi prizadevanji bi ta cilj ne le dosegli, temveč bi v pria boljše prihodnosti balkanskih narodov učinkoviteje reševali tudi tista posamezna sporna vprašanja v medsebojnih odnosih, ki še zmeraj pomenijo sled preteklosti in ostanek nekdanjih antagonizmov. Z dosledno uporabo načel miroljubne in aktivne koeksistence in s tem, da se zavzemajo za mimo reševanje sporov, se vključujejo v prizadevanja vseh miroljubnih sil in dajejo popolno podporo akcijam in ukrepom za nadaljnje zmanjševanje mednarodne napetosti in za utrditev miru in varnosti sploh. V tej luči je bilo in bo tudi v prihodnje izboljševanje sodelovanje med balkanskimi narodi prispevek k splošnemu odpravljanju negativnih posledic hladne vojne, ki je dolgo vrsto let onemogočala konstruktiven razvoj mednarodnih odnosov in povzročala nezaželene posledice, zlasti na balkanskem področju. Od sestanka, ki je bil leta 1961 v Atenah, na katerem so šele razpravljali o metodah in sredstvih, s katerimi bi utegnili uresničiti balkansko sodelovanje, je le-to že v toliki meri postalo resničnost, da so na sestanku v Beogradu, lahko preučevali veliko konkretnejše ukrepe. Zaradi vpliva komitejev, in prizadevanj za uresničitev in izboljšanje sodelovanja med (Nadaljevanje na zadnji strani) V SOFIJI je bilo preteklo spomlad prvo> srečanje balkanskih pisateljev. Zastopanih je bilo šest držav: Albanija, Bolgarija, Grčija, Jugoslavija, Romunija in Turčija. Na tem srečanju so v glavnem razpravljali o dveh vprašanjih: o problemu humanizma v posameznih balkanskih literaturah in o ukrepih za sodelovanje med balkanskimi pisatelji. Vodja jugoslovanske delegacije, znani pisatelj Dobriča Cosič, je v svojem govoru med drugim poudaril naslednje: «Humani smisel socialistične revolucije v družbeni praksi, družbenih odnosih med ljudmi se izraža v ustvarjanju objektivnih pogojev za svobodno, ustvarjalno uveljavljanje človekove osebnosti ter v spoznavanju in izražanju življenjske resnice.» Na srečanju so zbrani pisatelji sprejeli vrsto sklepov, med katerimi je najvažnejši tisti o ustanovitvi stalnega sveta predstavnikov društev pisateljev vseh balkanskih držav, ki ima nalogo v najkrajšem času ustanoviti vse-balkansko zvezo pisateljev ter s publikacijami, prevodi, srečanji in drugimi oblikami pospeševati zbližanje balkanskih pisateljev. Tržaški Arzenal leta 1882 Poljska: Naloge partije pri vzgoji mlade generacije List «Standar Mlodih», ki ga iz-daja CK Socialistične mladine Polj- ) : ske je objavil članek pod naslovom ut «Partija», 'ki ga je napisala Ana Pavloska. Članek obravnava naloge Partije pri vzgoji mlade genera- ^ cije. V jem je med drugim zapisano, da mora Partija skrbeti za vzgo- j jo mladih. To je razumljivo, tako S je nadalje poudarjeno, tudi zaradi P kvantitativnega pritiska mladine, ki '■ bo v nekaj naslednjih letih za- s čela samostojno življenje in delo 1 v proizvodnji in družbi. To lahko s podkrepimo s podatkom, da bo do 1 leta 1970 dopolnilo 18 let in s tem f tudi formalno dobilo vse pravice in <* dolžnosti kar 3,200.000 mladih. Od i učinkovite vzgoje mladine, od nje- 1 ne zavesti in stališč bo v Poljski mnogokaj odvisno in to že v najbližji prihodnosti. Partija zato zelo resno zadolžuje šole in univerze. Nahajamo se, kot je znano, sredi realizacije šolske reforme, ki ima za osnovno nalogo takšno preorientacijo vzgojnih in didaktičnih programov, da bodo čimbolje služili sodobnim zahtevam, potrebam socialistične vzgoje in stalnemu približevanju znanosti življenju. Vemo, da ta reforma predstavlja zelo težko in komplicirano nalogo, toda njen čimprejšnji u-speh je nujen. Neposredno vzgojno delo partije med mladino se vrši s pomočjo mladinske organizacije. Lahko smo ponosni na visoko oceno, ki je bila dana obema mladinskima organizacijama — Zvezi socialistične mladine in Zvezi kmečke mladine. Posebna pozornost se posveča tudi delovnim brigadam, organiziranju dopolnilnega šolanja in povečanju strdkovnih kvalifikacij delavske mladine, vključevanju mladine v spremembe na vasi in njeno pronicanje in sodelovanje v vsem jav^ nem življenju, populariziranju kmetijskih znanosti. Ta ocena pa obenem predstavlja tudi veliko nalogo in kot tako sta jo organizaciji tudi sprejeli. ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo Bilo je pred 100 leti •• v. Septembra 1835 je «Preussiche Staatszeitung» poročala iz Genove: «Naše mesto kaže nad vse žalostno lice. Prodajalnice so zaprte, unice so prazne. Kdor že more na ulico, hodi s povešeno glavo, robec stiskaje pred usta, da ne bi vdihaval kužnega zraka. Vsak hip naletiš na mrliče ali na umirajoče, in kdor pride mimo njih, izpljune in stisne ste-kleničico z dišavami ali s kafro pod nos. Vendar pa nihče noče verjeti, da se kolera naleze z dotikanjem, in zato strežejo bolnikom brez strahu, pa tudi brez uspeha. Vsa zdravila so brezuspešna in ozdravi le tisti, ki je krepkejši nego je bolezen. Mnogo jih bolezen pobere v času treh in pol ure, drugi se bore dalj časa. Toda tri četrtine bolnikov umre. Po vseh trgih zažigajo velike grmade, da bi očistili zrak, čeprav doslej še ni bilo uspehov.» Dr. Kowatsch je v neki knjigi zapisal o tem, kako si je večina tedanjega učenega sveta razlagala nastanek kolerne epidemije. Med drugim pravi, da so si skušali tolmačiti ta pojav s ta-koimenovanim kozmično - telur-škim vplivom, to je vplivom, ki prihaja z neba in zemlje. Učenjaki so govorili o nekaki «co- stitutio pestilens» t. j. o «strup raznašajočem stanju». Bili so mnenja, da je izbruhe epidemij v prvi vrsti pripisati posebnemu | vplivu sonca, lune, planetov, sončnih in luninih mrkov, proti katerim se človek ne more zavarovati, šele leta 1831, ko se je kolera širila s toliko naglico in ko je morila s tako krutostjo, so začeli misliti na to, da epidemije morda vendarle ne prenašajo tisti tajnostni kozmično-telurški vplivi. Nikakor pa niso verjeli, da je bolezen nalezljiva. Na Ruskem so po pripovedovanju dr. Sentimerja, kopali bolnike v skupni kadi, celo po 10 do 15 bolnikov hkrati, ne da bi premenjali vodo. Leta 1849 je dr. Kos zapisal: «Dasiravno nekateri trdijo, da kolero razširja zrak, dopuščam tudi misel, da se je je mogoče nalesti tudi z neposrednim dotikanjem bolnikov». Leta 1831 pa je list «Ulirisces Blatt» med drugim zapisal, da kolera ne more biti neposredno, z dotikanjem nalezljiva bolezen, ker na-lezljivost pri njej ni pravilo ampak izjema. Kmalu zatem pa je isti list priobčil članek, ki ga je za berlinski list «Theaterzeitung» napisal neki znani zdravnik. V tem članku je med drugim rečeno: «Skoro z naj večjo goto- i vostjo je dognano, da kolere ne povzroča in ne raznaša nikakšna v zraku skrita kužna snov (miasma), ampak da se bolezen širi z raznašanjem neke kužne, v bolniku izzorele snovi ter da se naleze z dotikanjem.» Avtor članka je svetoval škropljenje stanovanja s klorovim apnom. Da je bil blizu resnice pa so dognali šele petdeset let kasneje! Leta 1836 so v slovenske dežele zanesli kolero iz Italije prihajajoči avstrijski vojaki. Tedaj je dr. Melzer zapisal: «če vojaška truma, v kateri se je razpasla kolera premeni svoje taborišče, slede novi izbruhi te bolezni v časovnem in v krajevnem oziru natančno njenemu gibanju. Bolezen koraka po isti cesti dalje, po kateri hodi vojna truma, u-stavlja se na istih mestih in ob istem času, kakor truma, ki po svojem potu razsipava bolezensko seme, kakor sejavec žitno seme po polju. Po hišah, v katerih se je truma ustavila, zapušča bolezen in smrt, da se odtod razpase mnogo milj na široko, držeč se od vojne trume začrtane poti. Zbole ljudje, ki jim poprej niti najmanj ni bilo slabo in ki bivajo v hišah, v katerih se ne preje ne pozneje ni zglasila kolera, zbole nenadoma potem, ko so nedavno poprej pri- šli v dotiko z okuženci. Vse to so dejstva, ki morajo tudi najbolj zakrknjenega nasprotnika prepričati, da je kolera bolezen, ki se naleze z dotikanjem » Tudi skozi Postojno so šle vojaške čete. In res je v postojnski župnijski kroniki zapisano, da se je kolera prvič nenadoma pojavila 6. junija 1836. Istega dne, proti poldnevu je namreč dospel v Postojno neki bataljon 12. polka, ki se je iz Italije vračal v Galicijo. Komaj so vojake nastanili po hišah je kolera napadla tri može. čez nekaj ur so bili vsi trije mrtvi. Dogodek je povzročil velik preplah. V istem mesecu je v Postojni umrlo 12 domačinov, julija 47, avgusta 12, septembra 20, oktobra 27. Iz Postojne se je bolezen razširila v bližnjo Slavino, kjer je strahovito zaplesala svoj mrtvaški ples, saj je v treh tednih napadla 150 oseb. Neka žena je odšla zjutraj zdrava na polje, toda po nekaj urah je tam izhini-la. Bolezen se je razširila tudi na Dolenjsko. V Ribnici je pobrala edinega tamkajšnjega zdravnika. V Avgusta 1849 so «Novice» poročale: «Ravno zvemo žalostno novico, da se je na Laškim v več mestih, posebno pa v Veroni, Padovi in Trebižu v armadi (avstrijski. Op. uredn.) tako hu- do kolera začela, da je en sam dan 70 vojakov umerlo.» Tedaj se je bolezen posebno naglo širila tudi med delavci, ki so bili zaposleni pri gradnji železniške proge Dunaj-Trst. V okrajih Logatec-Postojna je tedaj za kolero zbolelo 31 ljudi, od katerih jih je 9 umrlo. 26. septembra istega leta so «Novice» poročale, da je v Trstu umrlo že 395 ljudi, 14 dni kasneje pa so poročale, da je število mrtvih naraslo na 847, obolelih pa na 2193. Še hujše je bilo leta 1855. Neki kronist je tedaj zapisal, da je leto 1855 leto smrti. V Avstriji je istega leta umrlo zaradi kolere nad 230 tisoč oseb, o-krog 600 tisoč pa jih je bolezen priklenila na postelje. Uradne statistike poročajo, da je za kolero tedaj umrlo na Ogrskem 60.575 oseb, na Beneškem 34.663, v Lombardiji 34.114, v Galiciji 30.653, na Moravskem 14.842, na TRŽAŠKEM in GORIŠKEM 13.123, na Tirolskem 6.247, na Kranjskem 5.748, v Dalmaciji 3.972 itd. Na Kras, Pivko in Notranjsko so tudi tokrat bolezen prinesli vojaki, ki so se vračali iz Italije, Avstrijska vojska je zaradi bolezni utrpela hude izgube v mestu Pordenone. Kljub temu pa so vojaki morali nadaljevati pot proti Ogrski. Med postankom v Logatcu je obolelo 38 mož. V Bellunu je v začetku junija en sam dan zbolelo 59 kadetov in 28 jih je umrlo. Od 1. do 14. junija je v Trstu obolelo 70 ljudi in umrlo jih je 28. Prestrašeni meščani so bežali iz mesta. «Novice» so tedaj zapisale: «Gerdo je slišati, da med (Nadaljevanje na zadnji strani) 24-7-1964 DELO • 5 V nedeljo, 2. avgusta bo na Proseka veliko slavje. Tamkajšnje Godbeno društvo bo proslavilo 60-letnico svojega plodnega delovanja. Na proslavi bodo sod-lovale tudi godbe iz Nabrežine, Doberdoba, Križa, Trebč-Gropade in Divače in pevski zbori s Proseka-Kon-tovela, Križa in Repna. O nastanku, delovanju, pa tudi o težavah in žrtvah proseškega Godbenega društva nam predsednik Josip Cuk tako-le pripoveduje: «Za ustanovitev naše godbe si je zelo prizadeval pokojni Drago Starc. Ta je nekega dne leta 1904 povabil na svoj dom skupino Pro-sečanov, jim razložil namen sestanka in predlagal ustanovitev godbenega društva. Tega sestanka se je udeležilo okoli 50 vaških mož in fantov. Vsi so se strinjali s predlogom. Za prvega predsednika društva je bil izvoljen že omenjeni Drago Starc, za podpredsednika učitelj Alojz Šonc, za tajnika I- JOSIP CUK predsednik proseškega Godbenega društva van Nabergoj, za blagajnika Jakob Škabar, za odbornike pa Javomir Bizjak, Štefan Cibic in Ivan Rebula. v začetku je imelo društvo ‘ ‘ delujočih in Ì6 podpornih čla-n°v. Deset dni po prvem sestan-nod S° Se Pričele redne vaje 2"č ''01dsfTOm predsednika Starca. " 6 ek J® bil, seveda, težak, kar ris “UmljiV0, saj mladi godbeniki ri.° .e|daj imeli niti pojma o teo-• V „ln notah. Tudi vodja ni bil l : sen godbenik, saj je znal igra- .•]Sarno na klavir. Toda volja je n a močna. Predsednik Starc je Začel hoditi na vaje v Trst. To ^ar se je tam naučil je sproti po-;'edoval vsem ostalim. Po enem f u J6 prevzel vodstvo godbe Fer- Istr ' a'Cen’ ie P° ro^u ml-Ci njegovim vodstvom je ; a' a godba uspešno nadaljevala nastn, -V ma'a 1905 ie prvič i3™0 zate° • V ldomači vasa Kmalu tucjjm Ì® godba začela nastopati KontV drugih vaseh. Igrala je na su j]0ve^u’ v raznih krajih na Kra-19]?1'1 na. Vipavskem, 25. avgusta 25.]ef^a Ì6 sodelovala na proslavi drih» na Pevskega društva «Haj-2 ,na Proseku. iu^ia 1914 je izbruhnila prva Škn V0jna' ki j® tudi prose- za rf0dt10 Prisilila, da je utihnila /.ja,-,- Mesecev, ker so vsi njeni bra 19i»0ral’ ^ vojakom. 8. novem-‘ , srn° se ponovno zbrali in ob n'0,?,°VOriIi- da bomo nastopili vembrlkl, va*kega praznika, 11. no-a, kar se je tudi zgodilo. sai ne ,e s® J® godba okrepila, mladinci tÌh' • Pristopili številni v/ei ,.Tl"claJ ,e vodstvo presta • ^CU £ V ŠVICI je lani izšlo 4931 m 5 knjižnih del, od tega: 3416 ^ 2 v nemškem 979 v franco- £ £ skem, 75 v italijanskem, 102 > < v angleškem in ostalo v raz- 3 " nih jezikih. V primeri z le- m 2 tom 1962 je bila knjižna pro- S < izvodnja to leto za 155 našlo- g 0 vov manjša. Največ izdaj je 5 > bilo leposlovnih, prevodov pa 2 je bilo 753. m Ì ♦ S NA HOLANDSKEM so v § letu 1963 prevedli in izdali z 1962 knjižnih del 22 manj kot ^ leta 1962. Od teh so privedli ^ iz angleščine 983 del, iz nem-" ščine 342, iz francoščine 196, g iz italijanščine 30, iz ruščine =; pa 26. 1 ♦ 0 V LEIPZIGU so na pomla-S danskem knjižnem sejmu po-£ delili nagrade za 46 najbolj-•ij ših knjig, ki so izšle v prete-£ klem letu. To so bile nagrade ►j za tiste knjige, ki so bile v < vsakem oziru odlične, tudi po 1 svoji izdelavi, pri čemer so u-poštevali tudi papir, tisk in “ vezavo poleg vsebine in opre-> me. Tako so prejeli nagrade S avtorji, slikarji, tiskarne, knji- 2 goveznice in tovarne papirja. !" ♦ o LJUDJE BODO OSTALI se ^ imenuje roman, ki ga je napi-£ sala Marija Vogrič in je po-g memben doprinos k literaturi >jj in knjižni spomenik padlim S osvobodilne borbe obenem 3 in preživelim v krajih ob nek-H danji meji na Idrijskem. To S je roman sleherne slovenske S vasice, ki je tiho in skromno 4 doprinesla svoj delež v boju “ za svobodo, roman neznanih g kurirjev in aktivistov, vseh ti-m stih malih ljudi, ki se nikoli < ne ustrašijo življenjskih te-jq gob in ki so tudi v najtem- < nejših vojnih časih verovali, 5 da bodo kljub žrtvam ljudje q vendarle ostali. Knjiga je iz-Ó šla v Kopru. Plesna skupina Opere iz Kijeva. Skupine šteje 50 članov. Pred kratkim je gostovala na Švedskem, Norveškem in Danskem, kjer je doživela zelo lepa priznanja od tu izhajajo vsa različna znanstvena odkritja, interes za tehniko in znanosti, neko hlastanje za znanjem. Lahko bi rekel nekaj tudi o enotnosti generacije. Dejal sem že, da se je druga generacija izkazala enako kot prva. Druga svetovna vojna je bila prav tako gigantska borba kot Oktobrska revolucija ali državljanska vojna. Osebno sem sicer prepričan, da vojne ne bo, da se je človeštvo približalo tisti meji, kier je vojna izključena. Toda, če bi do takšne težke preizkušnje prišlo sem prepričan, da bi bila ta generacija sovjetske mladine neposreden naslednik prve in druge generacije. Mislim, da je današnja mladina zvesta idealom prvih dveh generacij, gradi naprej tisto družbo, takšne družbene odnose, kot sta jih začeli graditi obe prejšnji generaciji. Prijafeljsh/o Prijateljstvo je ljubezen brez kril. (Francija) Nekdanji prijatelj je hujši kakor sovražnik. (Rusija) Besede so lahke, prijateljstvo pa je težko. (Uganda) ▼ oj ^ 7 V TRSTU je prejšnji teden “ nastopil slavni Državni balet 2 in Mehike. Na gradu pri Sv. 2 Justu je imel tri uspele prire-^ ditve. Ta balet je začel delo-K vati kmalu po zadnji vojni. < Pobudo za njegovo ustanovi-“ tev je dala koreografka Ama-g lia Hernandez, ki ga tudi da-q nes vodi. Plesi tega ansambla ? na svojstven način prikazuje-2 jo zgodovino Mehike in tol-j mačijo bogate obredne zakla-S de te dežele Latinske Ameri-g ke. V mednarodnem merilu je =5 Mehiški balet zaslovel leta ? 1961, ko je nastopil v Parizu, « kjer je prejel prvo nagrado za 2 folklorne ansamble. 2 ♦ ^ V ALŽIRU, bodo ponovno S zgradili univerzitetno knjiž-G nico, ki je zgorela junija 1962 2 m je tedaj izginila v plame-à nih več kot polovica od pol 5 milijonske zbirke z nekateri-“ mi posebnostmi in redkostmi. < Požigalci so tedaj mislili, da < bodo na ta način zavrli j)orast 0 alžirske inteligence. Akcija za sj obnovitev te knjižnice zahte-2 va velika finančna sredstva, Ì3 saj naj bi bila ta knjižnica 2 največja v Afriki. 1 ♦ ó V LJUBLJANI je nastopil S holandski balet «Het Nationa-Š je Ballet - Amsterdam». Ta > balet ima komaj 10 let prave-“ ga življenja, saj se je dejan- D 2 sko osvojili šele leta 1954. To- r z da od takrat raste in se raz- > SC — < OC j» J-3P l □ J-1 31IW3 L -VBC vij a z zanosom. o-oNix-3ifA3ii-39irN)i-vaoi>noj-ari3i-vjioi)nod-iri3