Pridelek in promet s pšenico v svetu
S prtdelovanjem pšemice se bavijo skoraj vse države, kate-rim u> dovaljujejo kiimatski po-goji. Mnoge države >pa ne more-jo zaniovolfm svo\ih potreb z lastnim pridelkom in so zaoo prisiljene psenko  uvažati.
V    povojnem   obdobfU      se   ie •vetovnj    pndelek   pšenice   pcve-Zii.  Največji  nivo  je dosegel   le-ta   1952   in   sicer   165   miliionov ton,'   dočim   je znalal   leta   1953 163   miiijonov  ton,  leta   1954 pa cenijo svetovno žetev na 153 m,i-lijonov   ton.      Čeprav   za.pažamo doloteno   zmanjšanje   pridelka   v prkneni   s   prejšnfimi   leti,   se    je le-ta   v primerjavi   s   predvoinim obdobjem   vendarle  povečail,     saij ]e   leta   1939   znašal   115   mi.l.iijo-nov   ton.   Vcd.lno   vlago   v   pro-metu  s  tem   artiklom   imajo  štiri največje   države   —   proizvajalke pšenice:  ZDA   32   miJijonov   con, Kanada  17 msliionov ton, Argen-tina 6,5 miliijonov ton in Av9tra-liia 5,5 mriijonov ton. Med  veli-ke proizv.iialce s-pa.data tud: Sov-jetska  zvexa  m   Kitajska,  vendaT ti  dve ne  igrata  nikak.ršne  vloge ¦v   svetovnn   trgovimi      s   pšenico, ker  s   svoio  proizvadnjo     komai krrjeta   domače   potrebe   in   zato n.mata   presežkov   za   izvoz.      V povojnem   abdofopu      se   poijavlja kot izvozmik  pšenice  tudi Turči-ja,      ki   je   v   zaidnjih   letih   zelo <tragn:la  svoj  prideiefc,  in  v  ne-kam   pogledu tudi   Francifa.     Po tlragi strani  pa so naivečjii  uvoz-nikii  pšenice  evropske  driave  na čehi  z  Veliko  Briranijo in  neka-tere    •deiele     Daijaiega   vzhoda, tned   katerirrei   je   Japonska      aa pirvem nvestu.
V   za<ln>jih  letih   so  ustvarili   v »veru veliike  zaJoge  pšenice.     Te zaloge   vršijo   pri-nisk   na   gospo-dairstvo držav, ki te za.loge pose-dujejo.   Zaloge   so   rastle   vse   do nedavnega,   toda   pričakuieio,  da se  bodo  1etos   neko-liko   zmanjša-le in bodo zjvašale oitrog 45  mi-3J}onov   nasproti   49  miliiomoni   v letu   1954.      Nairvež   zailog   knaio 2DA   (dkrog   28   miljjonov   tarO zatem  Kanaida in  AvstraJfi-a, do-<S«m  so  z&loge  Argentine  neznat-ne.
Da bi preprečili nadaJjnje ko-piženje za!f>g iplenice, so v ZDA začeli sikrčevati setvene površi-ne. Tako bo nova setev pšenice v ZDA obsegala oikTOg 45 auU-jonov akirov. * V odnosu *a največje pcvršine, ki so bil« v povoirnan obdobju zasejan« > pSemico, zjiala to zman^amie 30 nnili jonov   akrov.
1 Broz ZSSR.
* Aker — 40,467 arov.
Prižakovati je bilo, da bodo tako veliike zaloge pženice vpli-vale na padec cen. Toda to se n.i zgodilo zaradi ukcepov, ki so jftfe podvzeli v ZDA. Drzava je z raznimi subvenoijami, ki jdh je dala pa-ideiovailcem, zago-tovila minimalne cene, s čuraer ie   prevzela   nase  odkup  ipriidela-
mih količin. Tako se cene pšenice umetno Vidiriuiejo na visokem nivaju, ker driava posega v pri-d«lovani)e, kakor tudi v promet. Trgovma s pSeniico m vei pro-sta, temveč se gibJje v okvirih. ki jiih postavlia država. V dir-žavah, ki so č'avni prideloval-ci pšenice. so ustanovilo posebne orgaraizacije in te v iinenu dr-žave upravljajo m konrroliraio pridelovaaie in p.romet s pšeni-co.