171
Politične stvari.
Državni zbor.
V petek dne 29. t. m. sta   zborovali obe zbornici. Gosposka zbornica je brez debate vzprejela načrt
172
zakona o konzularnem sodstvu v drugem in tretjem branji ter se za tem posvetovala o preosnovi učnega reda na pravoslovni fakulteti.
V poslanski zbornici je odgovoril mini-sterski predsednik grof Taaffe na interpelacijo poslanca Dotza in tovarišev, s katero so vlado pozvali, naj strogo preiskuje uepostavno vplivanje nekaterih političnih uradnikov na volilce pri zadnjih državnozborskih volitvah za kmečki volilni okraj Zwettl. Ministerski predsednik je dejal, da je dognala preiskava, da niso politični uradniki zagrešili nobenih nepravilnosti. Ako priporočajo politični uradniki volilcem, naj volijo patri-jotične, cesarju udane poslance, pa ne imenujejo nikakega kandidata, to se jim vender ne more očitati nikaka nepravilnost. — Poslanec dr. Kindermann in tovariši so stavili predlog, naj se zniža carina za kavo in petrolej. Dr. Kindermann je podprl svoj predlog ter trdil, da to carino najhuje čuti ubogo ljudstvo. Posebno je carina na petrolej neumestna ter zadeva najgorje ubozega obrtnika, ki mora delati tudi po noči, da si služi vsakdanjega kruha. — Poslanec Tausche je podpiral ta predlog ter rekel, da je bogatinu malo do tega, ako potroši vsled visoke carine na kavo in petrolej nekaj krajcarjev na dan več ali manj, da je pa ubogemu človeku vsak krajcar, ki ga mora potrošiti, prava žrtva vsled pičlega njegovega zaslužka, ki večkrat ne zadostuje za najpotrebnejše vsakdanje potrebe družinske. Predlog ta se je izročil gospodarskemu odseku, da se o njem posvetuje. — Gospodarski odsek se je pomnožil za 12 članov, ki so se izvolili v tej seji. Izmed slovenskih poslancev je izvoljen proi. Šuklje. Ta pomnožitev odsekova kaže, da se misli državni zbor' v resnici resno baviti z gospodarskimi rečmi.
Poslanec Kaiser je utemeljeval svoj predlog glede zboljšanja pošt na deželi. Poslanec Svoboda se je protivil proti reformi poštarstva na deželi, ker bi po njegovem mnenji preveč stala, ali poslanec Kaiser mu je odgovoril, da je treba skrbeti tudi za ljudstvo na deželi, torej za kmeta, ne pa samo za velike trgovce in obrtnike. Ako bi ta reforma prizadejala tudi nekaj stroškov, naj se pa pokrijejo z dohodki, ki jih bode donašal davek na borzne špekulacije. Predlog se je odstopil proračunskem odseku v pretresovanje.
Prebral se je potem prvikrat predlog poslanca Kaiserja in tovarišev glede opravil, ki jih opravljajo občine v izročenem področji. Poslanec Kaiser pravi, da izročajo politične oblasti občinam najsitnejša opravila ter ni nič določenega v tem pogledu, kaj prav za prav morajo občine opravljati v izročenem področji. V tem oziru naj se izdelajo določne naredbe. Občinska avtonomija je ob današnjih razmerah jako tesna, občinski načelniki niso nič drugega, nego orodje političnih organov. Tudi so stroški, ki jih imajo občine zarad opravljanja tafcih poslov, preveliki. Vlada naj bi torej občine odškodovala za tako delo. Govornik predlaga, naj se izbere poseben odsek za pretresovanje njegovega
predloga. Za njim je govoril poslanec Lienbacher. Lien-bacher je dejal, da se ne da doseči nič uspešnega s Kai8erjevim predlogom, pač pa bi bilo potrebno, da se reorganizuje vsa politična uprava. Posebno umestno bi bilo po njegovem mnenji, ako bi se napravili povsod, koder so zdaj sodišča, tudi politični okrajni uradi. On ni stavil nobenega določnega predloga, svetoval je pa, da bi se odsek, ki se bode posvetoval o Kaiserjevem predlogu, bavil z vprašanjem o potrebi političnih okrajnih uradov po krajih, koder se nahajajo okrajna sodišča.
Ko se je posvetoval prešli teden proračunski odsek o proračunu ministerstva za poljedelstvo, vprašal je poslanec Šuklje ministrt grofa Falkenhayna, zakaj ni dobil deželni zakon glede osuševanja Ljubljanskega barja do-zdaj še Najvišega potrjenja?
Poudarjal je, da je skrajni čas, da se prične osuševanje barja, ker se povodnji, ki delajo neizmerno škodo ondotnemu prebivalstvu, vedno ponavljajo. Vprašal je naš poslanec ministra tudi glede uravnanja reke Krke. Minister je na ta vprašanja odgovoril, da se je zato zavlekla vsa ta reč, ker je treba za izvršitev takih del posebnih zakonov. Ker je pa vlada tega mnenja, da se morajo taka dela podpirati z denarjem iz melioracijskega zaloga, in je bila tudi v prestolnem govoru izražena želja, da se ta zaklad pomnoži, bode se dalo, kadar se pomnoži ta zaklad, mnogo več storiti v tem pogledu, nego se je doslej.
Tudi o trtni uši se je govorilo v proračunskem odseku. Poslanec Šuklje je rekel, da je vsota 36.000 gld., katero hoče vlada potrošiti za odvrnitev in omejitev tega mrčesa, premajhna. Dejal je govornik, da je uničila trtna uš na Kranjskem uže 50 % vinogradov, kar znaša skoro '/4 okuženih vinogradov v celi Avstriji. Slikal je bedo naših vinščakov, ki je zato tem veča, ker se ne tfado vinogradi vsled svoje lege z drugimi rečmi obsaditi, ter je zahteval, da se postavi v proračun za prihodnje leto veči znesek v ta namen. Ljudstvo bode moralo napraviti nove nasade, ki bodo stali mnogo denarja, ker pa nima dovolj denarnih sredstev, bode morala vlada dovoliti mu brezobrestnih posojil. Minister je zagotavljal, da stori vlada v tem pogledu vse , kar more t ter da se ne bode ustavljala potrebnim posojilom, treba je pa, da se o tem pouči temeljito in vsestransko, predno more ukreniti kaj gotovega.
Izjave ministerskega predsednika grofa Taaffeja v seji proračunskega odseka dne 20. t. m. sedaj polnijo predale vseh listov. Na tožbe češkega poslanca dr. Herolda zaradi preziranja želj in zahtev češkega naroda kakor tudi glede ustave, katere ni Taaffejeva vlada v 12 letih svojega obstanka niti poskusila uravnati v avtonomnem smislu, odgovoril je namreč grof Taaffe, da ne misli niti ne more vlada glede ustave ustreči izraženim željam poslančevim, posebno pa zato ne, ker mir med narodnostimi je neogibno potreben, ako bi hoteli storiti kaj uspešnega v tem pogledu. Tega
173
miru, nadaljeval je minister, pa na Češkem ni, ker se ni dosegla sprava, ki se je nameravala doseči z Dunajskimi dogovori, katerih se še vedno drži vlada. Glede notranjega uradnega jezika se je izrazil grof Taaffe, da ostane, kakor doslej, nemščina uradni jezik, da se bode pa vlada vedno ozirala tudi na materinski jezik prebivalstva pri občevanji ž njim. Umevno je, da niso napravile te besede grofa Taaffeja ugodnega vtisa na Čehe, toliko bolj pa se jih vesele levičarji, ki pišejo v svojih glasilih o nekem zbližanji grofa Taaffe-ja in levice. Uradno časopisje sicer pravi, da nimajo povoda nemški liberalni listi, sklepati iz ministrovih besed, da je on morebiti premenil svoj program, ker niso te izjave grofa Taaffeja, posebno glede uradnega nemškega jezika, nič novega, ampak da so popolnoma podobne onim izjavam, katere je grof Taaffe izrekel v seji proračunskega odseka dne 13. oktobra 1886. 1., ko je bilo posvetovanje o znanem Scharfschmiedovem predlogu, naj bi se pri-poznala nemščina za  državni jezik.
No grof Taaffe najbolje ve, kaj misli in česa ne misli. Koliko je resnice v tem, da si išče državnozborske večine pri levičarjih in Poljakih, prepričali se bodemo kmalu, in sicer ko se bo državni zbor posvetoval o proračunu.
Če je to res, kar je sicer mogoče, a ne verjetno, vredno je pač levičarje zavidati, kajti potem ni bilo prejšnji večini državnega zbora drugega namena, nego da je s pomočjo bistroumnega finančnega ministra Dunajevskega uredila zapakudrano državno gospodarstvo, spravila je v ravnotežje ter se po gaslu „der Mohr hat seine Schuldig-keit gethan" spet umaknila prejšnjim slabim gospodarjem.
Poslancu Šukljetu, ki je tožil, da ne znajo po Slovenskem nastavljeni politični uradniki slovenskega jezika, ter nasvetoval, da bi morali mlajši uradniki, ki mislijo službovati na Slovenskem, napraviti vsaj en del svojih poskušenj tudi v slovenskem jeziku, odgovoril je gospod ministerski predsednik, da skrbi vlada vedno, da vsaj eden iz med uradnikov, ki so nastavljeni pri okrajnih glavarstvih po slovenskih deželah, zna tudi slovenski. Glede Šukljetovega nasveta pa, da bi mlajši uradniki vsaj nekoliko svojih izpitov napravljali v slovenskem jeziku, obljubil je grof Taaffe, da bode vlada premišljevala o tej reči.
V budgetnem odseku dne 30. maja je naš neumorno delujoči poslanec Šuklje poudarjal, da je treba zarad olajšanja prometa iz Metliškega okraja nadaljevati preložitev Karlovške velike ceste. Omenjal je tudi, da ima zgradba mostu čez Savo pri Radečah po-sebno važnost za zvezo Kranjske s Štajersko in naj bi to napravo podpirala tudi vlada. Prof. Šudje se je potegnil tudi za to, da bi država prevzela cesto skozi Idrijsko dolino. Zastopnik vlade je na to izjavil, da se bode za preložitev Karlovške velike ceste potrebovalo 150.000 gld. in se bode cesta tudi preložila, kadar bodo načrti potrjeni. Zarad mostu v Radečah ne more še dati zagotovila,   da  bode zgradbo  država   podpirala,  ker ne
veže državne ceste, vender pa obeta, da bode vlada to, kar je poslanec Suklje omenjal, uvaževala in tudi zgradbe podpirala, ako so zahteve opravičene. Glede Idrijske ceste je pa izrekel vladni zastopnik, da bode vlada prevzela to cesto, kadar   bodo dotične obravnave dovršene.
Izvolitev Vergotini-jeva. V legitimacij-skem odseku je prešli teden poročal poslanec dr. Fer-jančič o volitvi poslanca Vergotinija za kmečke občine političnih okrajev Koper, Poreč in Pulj. Predlagal je na podlagi uradnih izvestij, iz katerih je bilo razvidno da so se velike nerodnosti in nezakonitosti vršile pri tej volitvi, da se jo ovrže. Večina odsekova se je sicer strinjala z dr. Ferjančičevem predlogom, da se pa še natančnejši prepriča o tej reči, izbral se je pododsek, kateri naj bi še enkrat pregledal volilne akte.
Ta pododsek \e pa poročal odseku o rezultatu svojih poizvedeb v pondeljek dne 1. t. m. in sicer je levičar dr. Weeber izjavil, da je sklenil pododsek soglasno predlagati uničenje te volitve.
Ta predlog je v odsek vzprejel enoglasno. Govori se zdaj da misli Vergotini odložiti svoj mandat ter tako preprečiti, da ne bi svet izvedel velikih škandalov, katere je zakrivila brezobzirnost italijanske stranke v Istri, ki bi prišli na dan, ako bi se v javnej seji državega zbora razpravljalo o volitvi.
V  ponedeljek dne 1. junija sta spet zborovali obe zbornici. V gosposki zbornici se je vršila specijalna debata o zakonskem načrtu glede reforme pravoslovnih študij, ki je bil končno vzprejet, razen malih premenah, v taki obliki, v kakeršni ga je predložila vlada.
V  poslanski zbornici je predložil ministerski predsednik načrt zakona glede prometa z živeli. Isti minister je predložil tudi načrt zakona, ki je naperjen proti obče nevarnim težnjam socijalistov. Vlada je predložila načrt zakona glede prevzetja Tržaške proste luke v avstrijsko-ogrsko carinsko področje ter glede privolitve enakih na-redeb, s katerimi določuje ogrska vlada prevzetje Reške proste luke v enako področje. Poslanec dr. Promber in tovariši so stavili predlog glede zboljšanja plač državnim uradnikom nizih razredov. Poslanec Fiirnkranz in tovariši so interpelovali ministra za notranje reči glede revizije postave o umetno narejenih vinih. Potem je zbornica prešla na dnevni red. V davčni odsek je bil izvoljen namesto Borčida poslanec Vošnjak. Posl. dr. Jaques je poročal v imenu pravosodnega odseka o vladnem predlogu glede nekaterih prememb pri sodstvu, katere so potrebne vsied združenja nekaterih občin in krajev z Dunajskim mestom. Vnela se je živahna debata. Nekateri govorniki so trdili, daje potreba dveh tretjin glasov, da se vzprejme ta predlog. Posebno sta prevdarjala to stališče češka poslanca Vašatv in dr. Kaizl. Tudi poslanca Lienbacherju se je zdel ta vladni predlog nepopoln, vender bode glasoval  zanj.
Pravosodni minister je seveda zagovarjal predlog ter v svojem govoru prav rezko zavračal napade poslanca Vašaty-ja, ki je ministru očital nekako samovoljnost pri
174
presojanji, katere pravosodne reči je uravnati z mini-sterskimi naredbami, katere pa predlošiti v obliki zakonskih predlogov parlamootu v posvetovanje in v potrjenje. Zbornica je naposled sklenila, da se preide o tem predlogu v specijalno debato. Prihodnja seja bode v petek.
V budgetnem odseku so te dni posvetovanja o uredbi valute. Vsi člani odsekovi ter tudi finančoi minister so priznavali potrebo in važnost te reči, a poudarjali tudi, da je treba pri reševanji tega vprašanja posebne previdnosti. To previdnosti. To previdno postopanje odseKovo pa ne ugaja neškim liberalno-židov-skim listom, ter očitajo članom odsekovim kakor tudi ministru samemu strahopetnost. Seveda Židi gledajo najbolj na svojo korist, državna basen jim je pa deveta briga.