0 prebavi hranil. Vsakdo izmed nas ve iz lastnega prepričanja, da fcUnemo dalje časa siti, ako smo za kosilo grizli svinjo pečenko, kakor pa, če smo se najedli mlečnega Iroba ali kaše. Včasih nismo občutili prav nobenega l»du po več dni, akoravno nismo jedli kaj takega, kar 't imelo napolnjevati naša prebavila za daljšo dobo. Kdor pozna redilno moč te in one hrane je prišel na lo> da je večja ali manjša količina redilnih snovi v njej * potolaženje lačnega želodca bmpomernbna, kajti 'oveško telo je kakor rastlina, ki se prilagodi tudi ne'Jodnemu podnebju in zemlji. Celo eno in isto živilo " * ozirom na prehrano človeka razlidne vrednosti ter ^Tisi Tečkrat od tega, t kakšn«n stanju smo dotidno lv»lo poiržili, n. pr. jajca. Kaj naj Telja kot merilo glede poiutk* sitosfl po "»iivanju posameznih jedrl? Kot merilo naj služi ^¦olnost, kako naša prebavila izkoriščajo redilne snovi v brani. Kako je lirana, katero užirajo Ijudje širom sveta različna po svoji vnanjosti in po svojem izvoru, prav tako različna je tudi po svoji prebavnosti. Vrednost hrane torej ne presojamo samo po množini, temvcč tudi po prebavnosti posameznih redilnih snovi v njej. Ker so jedila različiia po vsebini redilnih snovi ier iiiiajo nekatera mnogo beljakovin, pa malo tolšče, ali druga skoraj sam škrob in nič beljakovin, zato mora iimna gospodinja spoznavati naše najnavadnejše jedi po njib rcdilni vrednosti, da jih more mešati in združevati zdravju družine v korist, sebi v žast. Blagor tistim, ki si s pijančevanjem ali pa neredno hrano svojih prebavil niso pokvarili. Da ohranimo prebavila čvrsta in zdrava je potrcbno, da se varujemo predvsem enostranosti v prehrani. Preobilna mesna hrana je zdravemu človeku gotovo na kvar. Ne zametujmo nikoli mleka in mlečnih jedil; steber vse prehrane bodi kruh in močnate jedi, zraven pa nebroj različnih pridelkov, ki jih nudita vrt in polje, okusno sadje in sočnata zelenjava. Le priprosta, a raznovrstna in redilna brana bo ohranila prebavila in telesne sokove zdrave. Modro in previdno naj torej združuje darove iz živalskega in rastlinskega sveta, kdor hoče ustrezati sebi in zarodu svojemu. Zanimivo je vprašanje, ali naj človek oiživa bolj živalsko ali rastlinsko hrano. Stvar vsacega posameznika je, da uživa tisto hrano, ki njegovemu okusu in želodcu najbolj prija. Po človeškem zobovju in prebavilih sodijo zdravniki, da je 61ovek ustvarjen za mešano jbrano. V katerem času prebavi zdrav želodec posainezna jedila, kaže naslednja tabela: Jajca surova, raztepena v 1 uri 30 minut, surova nerazlepena v 2 urah, pečena t 2 urah 15 min., ocvrta z moko in mlekom v 2 urah 45 min., mehko kuhana v 3 urah, trdo kuhana v 3 urah 30 min., riž, kuhan v 1 uri, Svinjske noge, kuhane v 1 uri, Jabolka surova, sladka, prhka v 1 uri, kisla, prhka v 2 urah, kisla trda t 2 urah 50 min., jabolčni cmok, kuhan v 3 urah, Mleko, surovo ali kuhano v 2 urah, Zelje surovo kot solata t 2 urah, kuhano v 4 urah 30 min., divjačina pečena v 1 uri 35 min., možgani kuhani v 1 uri 45 min., goveja jetra pečena v 2 urah, puran kuhan v 2 urah 45 min., pečen v 2 urah 30 min., gos pečena v 2 urah 30 min., kokoš pečena v 4 urah, zajec z omako v 2 urah, fižol v stročju kuhan v 2 urah 30 min., krompir pečen v 2 urah 30 min,. kuhan v 3 urah 30 min., f ižol v 3 urah, stari sir, surov v 3 urab 30 min., koruzni žganci v 3 urah, koruzni kruh v 8 urah 15 min., pšeničrii kruh v 3 urah 30 min., ječmena kaša v 2 urah. mrkev knhana v 3 urah 15 min., juha iz hrbtenice v 4 urah 15 min., hrustanec kuhan v 4 urah 15 min., Kokošja juha v 3 urah, fižolova juha v 3 urah, goveja juha z zelenjavo v 4 urah, goveje meso kuhano v 2 urah 45 min., opraženo v 3 urah, suho, pečeno v 3 urah 30 min., scmarjeno v 4 urah, staro, trdo, kuhano v 4 urah 15 min., teletina sveža, pečena t 4 urah, scmarjena v 4 urah 30 min., raca domača, pečena v 4 urah, divja pečena v 4 urah 30 min., svinjsko meso sveže nasoljeno, surovo v 3 urah, sparjeno t 3 urah, pečeno v 3 urah 15 min., scmarjeno v 4 urah 15 min^ kuhano v 4 urah 30 min., staro pečeno v 5 urah 15 min., v kitah, kuhano v 5 urah 30 min. \z gornjega je razvidno, da je prebava r veliki meri odvisna od tega, na kakšen način so jedila pripravljcna. V splošnem lahko rečemo, da so jedila v surovem stanju lažje prebavljiva, nego v kuhanem ali p^čenem, n. pr. jajca, zelje in nekalere vrste mcsa. Le pri mleku vidimo, da je v kuhanem in surovem stanju enako prebavljivo. Ne kaže torej kubati jedila, ki so v surovem stanju prikladnejša, nego v kuhanem. Marsikoga utegne zanimati kakšen TpliT imajo na prebavo kava, čaj in raznovrstne alkoholne pijače. Kava in čaj sta, kakor znano brez redilne vrednosti in zatorej kot Ijudska hrana ne moreta priti v poštev. Kava in čaj, četudi po svoji kemični sestavini neškodljiva. otežujeta po nepotrebnem človeška prebavila. Zajutrk, obstoječ iz črnc kave ali čaja vsled tega ne more dati moči delavcu, ki gre na polje, v vinograd ali gozd, še manj pa more ohraniti otroke zdrave in rdečelične. Bnako kot črna kava in čaj tudi alkoholne pijače ne vplivajo na prebavila u^odno. Trenutno se sicef občutimo okrep^ane, trajno dobrcga učinka pa alkohol na naša prebavila nima. Alkohol je namreč strup in ostane ludi strup, ieprav ga zavživamo v neznatnih količinah. Debelost pivcev, na katero se nekateri radi sklicujejo, kadar tolažijo svojo vest, ni izraz zdravja, lemveč predhodnik nešoglasja v organizmu, ki pripravlja pot poznejšim boleznim in končuje često s spridenjem vf>ega drobovja. Zlasti pa opešajo pod trajnim rpliTom alkohola duševne sile, ker so živčiie stanice in stanire možganov tisti del telesa, ki najbolj slastno vsrkavajo alkohol. Odtod izrira tudi trditer, da je Tino stopilo t glavo. _ » Uporaba težkih alkoholnih piiač je upravičma samo v slučaju močnega prehlada, ko srt za to, da spravimo kri v silen obtok in na ta načir s pomočjo alkohola spravhno skozi potne hikniice SkrKiljive snovi iz telesa, ki bi sicer povzročale dolgotrajno bolehavost celega organizma. Kako zdravimo pokvarjen želodcc? Kdor ima slab, pokvarjen želodec, srae vžlvati samo lahko prebarljivo hrano v nepreveliki množini. V«»ko prekoračenje gotove mere obležuje želodec in vodi Se'r do prare bolezni. Predvsem je zavživati riž na mlrku m vodi, zrelo sadje, stare žemlje in druga lahko iirfbavljiTo hrano. Po vsaki malici pijemo nekaj roJirVnv sveže Tt>d«, ki želodcu posebno dobro de. Spo^olka izpiirmo 1e toliko Tode. kolikor jt želodec lahko sp"-^ in Sele potrm ret. Drgnjenje celega tdesa, kopell a!i samo dclni polivi po trebuhu so v slnčajih slabe preba-fe zelo na mest«. -* Miiugo gibanja t svežem zraku in skrb za redne tdcaoe iztrebke so prav tako izvrstrii pripomofeki k boljši pre- bavi. Kajti, kakor gotovo bi človek umrl po določenem času brez jedi in pijače, ravno tako bi bili šteti dnevi njegovcga življenja, ako bi se zaprla pot njegoTim te* lesnim iztrebkom. Zlalo pravilo za ohranitev zdravih prebavil jf zmernost v jedi in pijači in preprostost t izbiranju je« dil. Ostre in pdcoče dišave (poper, paprika), kis in sol". naj se rabijo previdno; istotako se ogibajmo pretirane enostranosti in sladkosnednosti. Jejmo počasi in Tsak» jed dobro prežvečimo, predno jo pošljemo v želodec. — Ogibajmo se preveč mrzlih ali vročih jedi in privoščinK* želodcu potrebnega odmora. če slutimo, da je jed p©-kvarjena, ali nam dobro ne tekne, ostanimo rajši la&rf ter nc zavidajmo drugih, ki jtdo s polniiu apetitom. Vekoslav štampar.