URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, četrtek 26. februarja 1976 Cena 12 dinarjev
Leto XXXII
135.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi dr. Jožeta Brileja Kot predsednika in sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnika, Marjana Jenka, Rika Kolenca. Tineta Remškarja, dr. Majde StrobJ in Olge Vrabič, v postopku za oceno zakonitosti določb tretjega odstavka 64. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana in sklepa o največjerr znesku nadomestila osebnega dohodka Skupščine sKupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana, po javni obravnavi 12. februarja 1976
odločilo:
Ugotovi se:
I.	da sklep o največjem znesku nadomestila osebnega dohodka (Uradni list SRS, št. 13/72) ni bil v skladu z zakonom o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71) in zakonom o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74);
II.	da določbe tretjega odstavka 64. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44/70 in 13/72) niso v neskladju z istima zakonoma.
Obrazložitev
Ob pobudi Papler Slavka, dipl. ing. iz Ljubljane, Ro-žanska 2 je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije začelo postopek za oceno zakonitosti sklepa o največjem znesku nadomestila osebnega dohodka, ki ga je sprejela Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana.
' V sklepu o največjem znesku nadomestila osebnega dohodka je Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana dne 28. marcu 1972 določila, da znaša največji znesek enomesečnega nadomestila osebnega dohodka 5.400 dinarjev.
S sklepom o podaljšanju veljavnosti statuta in drugih splošnih aktov začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva (Uradni list SRS, št. 21/75) je bila podaljšana veljavnost statuta in drugih splošnih aktov skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana — torej tudi napadenega sklepa — do sprejema samoupravnih sporazumov, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
Znesek največjega nadomestila osebnega dohodka je bil Izračunan ž upoštevanjem družbenih dogovorov iz leta 1972, s katerima je bil limitiran največji osebni dohodek na 6.000 dinarjev.
Največji osebni dohodek se je skladno s spremembami In dopolnitvami navedenih družbenih dogovorov povečal za 25“/» že novembra 1972. leta. Na podlagi priporočila o postopkih za realizacijo postavk iz resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1974 na področju delitve dohodka m osebnih dohodkov (Uradni list SRS. št 9/74) se je s 1. januarjem 1974 povečal še za 5.8”/« Družbeni dogovor o razporejanju
dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih prejemkov ter gibanju, obsegu, in strukturi skupne porabe v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 7/75) je določil, da za ugotavljanje najvišjega osebnega dohodka ni zgornjega limita. Iz poročila o letni stopnji porasta povprečnih čistih osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 11/75) je razvidno, da je znašala letna stopnja porasta povprečnih čistih osebnih dohodkov v tem letu 25,2 °/o. Po podatkih skupne komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije so se osebni dohodki v 1975. letu povečali še za nadaljnjih 25 “/o.
Glede na to, da je bila višina največjega zneska nadomestila osebnega dohodka ob sprejemu sklepa pogojena z naj višjim osebnim dohodkom po družbenih dogovorih, bi morala skupščina skupnosti, ko se je spreminjal najvišji osebni dohodek, ustrezno usklajevati s prvotnim sklepom določeni največji znesek nadomestila osebnega dohodka. Brez takšnega usklajevanja je bil sklep že od
1.	januarja 1974 v posameznih primerih v neskladju s tretjim odstavkom 56 člena in drugim odstavkom 63. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva, ki določata, da nadomestilo osebnega dohodka ne more biti manjše kot 60 °/o od osnove. Sklep je bil že ob sprejemu v neskladju s tistimi določbami istega zakona, s katerimi je predpisano, da znaša nadomestilo osebnega dohodka med porodom in zaradi nesreče pri delu ter poklicnega obolenja 100 °/o od osnove (56. in 63. člen). Od 27. decembra 1974 dalje pa je bil sklep v neskladju z zakonom o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74), ki določa, da mora znašati nadomestilo najmanj 70 odstotkov od osnove (66. člen).
S samoupravnim Sporazumom o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 1/76) so odnosi, ki jih je urejal obravnavani sklep, na novo urejeni od 1. januarja 1976 dalje tako, da nadomestilo osebnega dohodka ne more biti manjše kot 80 "/o od osnove in ne večje kot bi znašal osebni dohodek zavarovanca, če bi delal.
Iz vseh navedenih razlogov je ustavno sodišče po 413. členu ustave Socialistične republike Slovenije upoštevajoč vse okoliščine po 23. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo kot je razvidno v izreku pod 1.
Zakon o zdravstvenem zavarovanju In o obveznih oblikah zdravstvenega varstva določa, da si zavarovanci t splošnimi akti v svojih skupnostih sami določajo in zagotavljajo zase in za svoje družinske člane pravice in obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja. Pri samoupravnem urejanju pravic in obveznosti se morajo zavarovanci gibati v mejah zakona (51. člen). Tako je zakon določil osnovo za nadomestilo osebnega dohodka, tj. povprečni osebni dohodek v letu pred letom, v katerem je nastal primer, po katerem ima zavarovanec pravico do nadomestila osebnega dohodka in da lahko skupnosti zdravstvenega zavarovanja valorizirajo osnovo za nadomestilo osebnega dohodka glede na gibanje življenjskih stroškov in osebnih dohodkov (55. člen).
Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana je določila v tretjem odstavku 64. člena svojega statuta višino nadomestila osebnega dohodka v odstotnem razmerju do osebnega dohodka in sicer 70, 80 in 90 °/o v odvisnosti od trajanja zadržanosti od dela, obenem pa je določila, da nadomestilo ne more biti večje kot ga določi skupščina skupnosti s posebnim sklepom. Ker zakona takšne ureditve kot je določena v citirani določbi statuta ne preprečujeta, je ustavno sodišče v izreku pod II. ugotovilo, da ta določba statuta ni v neskladju z zakonom o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva ter z zakonom o zdravstvenem varstvu.
Ta odločba ima pravni učinek po 415. členu ustave Socialistične republike Slovenije.
St. Ul 41/75-12
Ljubljana, dne 12. februarja 1976.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
136.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi predsednika dr. Jožeta Brileja in sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnika, Marjana Jenka, Rika Kolenca, Tineta Remškarja, dr. Majde Strobl in Olge Vrabič v postopku za oceno zakonitosti določbe prvega odstavka 169. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Triglav konfekcije Kranj z dne 25. marca 1975, po javni obravnavi dne 12. februarja 1976
odločilo:
Razveljavi se določba prvega odstavka 169. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Triglav konfekcija Kranj z dne
25.	marca 1975, kolikor določa, da preneha lastnost de-lavca-priprdvnika v primeru^ če njegova razporeditev na delovno mesto po kohčani pripravniški dobi ni možna, ker ni ustreznega prostega delovnega mesta v podjetju.
J Obrazložitev
Postopek za oceno zakonitosti prvega odstavka 169. člena navedenega samoupravnega sporazuma je pred Ustavnim sodiščem Socialistične republike Slovenije začelo Sodišče združenega dela v Kranju. Ob reševanju spora zaradi prenehanja lastnosti delavca v združenem delu Triglav konfekcija Kranj je bilo sodišče združenega dela mnenja, da navedena določba, na kateri je temeljila odločba o prenehanju lastnosti delavca v združenem delu, ni v skladu z 20. členom republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS. št. 18/74). Po navedeni določbi samoupravnega sporazuma preneha lastnost delavca-priprav-nika tudi v primeru, če njegova razporeditev na delovno mesto po končani pripravniški dobi ni možna, ker ni ustreznega prostega delovnega mesta v podjetju.
Ustavno sodišče izhaja iz ugotovitve, da po ustavi Socialistične republike Slovenije (v 5 odstavku 201. člena) lahko delavcu preneha delo proti njegovi volji samo pod pogoji in na način, kot to določa zakon.
Po določbah zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) imajo pripravniki enake pravice in obveznosti v
združenem delu kot drugi delavci s tem, da pogoje, ob katerih preneha pripravniku lastnost delavca v združenem delu, določa zakon.
Republiški zakon navaja (20. člen) za prenehanje dela delavcu, ki po končani pripravniški dobi ni pokazal zadovoljivega uspeha, le primer, ko tak delavec odkloni delovno mesto, na katero se razporedi in zanj izpolnjuje predpisane pogoje.
Ker republiški zakon v cit. členu primera navedenega v prvem odstavku 169 člena samoupravnega sporazuma ne pozna, po ustavi Socialistične republike Slovenije pa le zakon lahko določi pogoje in način prenehanja dela delavcu proti njegovi volji, ustavno sodišče ugotavlja, da taka določba v samoupravnem sporazumu ni v skladu z zakonom. Zato je po 413. členu ustave Socialistične republike Slovenije, upoštevajoč vse okoliščine po 23. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74), sklenilo, da navedeno določbo razveljavi.
St. U I 57/75-9
Ljubljana, dne 12. februarja 1976.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r.
137.
Na podlagi 4 člena uredbe o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške (Uradni list SRS, št. 25-282/
65) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOČBO
o spremembi odločbe o najvišjih zneskih dnevnic za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške
1
V odločbi o najvišjih zneskih dnevnic za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške (Uradni list SRS, št. 19-218/
74) se 1. točka sptemeni tako, da se glasi:
»Za službena potovanja v tujino se republiškim organom priznavajo med materialne stroške povračila za dnevnice največ do zneskov, ki so po odločbi o dnevni-cah za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo zveznim upravnim organom med materialne stroške (Uradni list SFRJ, št. 39-613/75) za posamezne države, kot najvišji določeni za zvezne upravne organe, in sicer.
a)	za 1, skupino (funkciortarji, ki jih imenuje am/
daje pritrditev k njihovemu imenovanju Izvršni sveVjy Skupščine SR Slovenije) — kot je za zvezne upravne^ organe določeno za I. skupino delovnih mest;	/'
b)	za II. skupino (delavci na drugih delovnih me- I
stih) — kot je Za, zvezne upravne organe določeno za 'j
III.	skupino delovnih mest.*	/
II
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 114-7/65
Ljubljana, dne 5 februarja 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Rudi Čačinovič 1. r.
138.
Na podlagi 21. člena zakona o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije
POSLOVNIK
Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije
I.	UVODNA DOLOČBA
1.	člen
S tem poslovnikom se v skladu z ustavo in zakonom urejajo: notranja organizacija in način dela izvršnega sveta skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) in njegovih delovnih teles ter način dela In uresničevanja prav,ic in dolžnosti predsednika, -podpredsednikov, članov In generalnega sekretarja izvršnega sveta; urejajo se razmerja izvršnega sveta z republiškimi upravnimi organi in organizacijami (v nadaljnjem besedilu: republiški upravni organi), s skupščino SR Slovenije ter s predsedstvom SR Slovenije; način njegovega sodelovanja s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za območje republike, z občinskimi skupščinami in njihovimi izvršnimi sveti, z družbenopolitičnimi organizacijami, z organizacijami združenega dela In z njihovimi združenji, z organi federacije ter z izvršnimi sveti drugih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin; s tem poslovnikom se urejajo tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo izvršnega sveta.
II.	PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIKI, ČLANI IN GENERALNI SEKRETAR IZVRŠNEGA SVETA
a)	Predsednik izvršnega sveta
2.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet doma ter v mednarodnih oziroma meddržavnih odnosih, vodi in usklajuje delo,v izvršnem svetu, skrbi za uresničevanje nalog izvršnega sveta v skladu z njegovim delovnim programom ter v skladu s tem poslovnikom, sklicuje seje izvršnega sveta in jim predseduje, skrbi za zakonitost dela izvršnega sveta, skrbi, da sc razvija sodelovanje izvršnega sveta z organi in organizacijami iz prejšnjega člena ter opravlja tudi druge naloge, ki jih ima po ustavi In zakonu ali po tem poslovniku.
3.	člen
Predsednik podpisuje predpise, ki jih sprejema izvršni svet; predsednik podpisuje tudi druge akte izvršnega sveta, kolikor ni za to pristojen predsednik pooblaščene komisije ali generalni sekretar na podlagi tega poslovnika ali po posebnem pooblastilu predsednika oziroma Izvršnega sveta.
4 člen
Predsednik izvršnega sveta lahko skliče posvetovalni sestanek članov izvršnega sveta ali dela članov izvršnega sveta, kadar je to potrebno zaradi medsebojnega obveščanja, zaradi dogovora o neposrednih nalogah ali zaradi dogovora o načinu izvrševanja nalog, ki izhajajo iz programa dela Izvršnega sveta.
b)	Podpredsedniki izvršnega sveta
5.	člen
Podpredsedniki izvršnega sveta odgovarjajo za določena širša področja dela iz pristojnosti izvršnega sve-
ta v skladu z delitvijo nalog v izvršnem svetu, vodijo republiške svete, katerim predsednike imenuje izvršni svet, nadomeščajo predsednika pri vodenju sej izvršnega sveta kakor v vseh drugih njegovih pravicah in dolžnostih, če je predsednik odsoten ali zadržan, in sicer po predsednikovi razporeditvi.
Predsednik lahko pooblasti podpredsednike, da ga stalno ali občasno nadomeščajo v posameznih njegovih pravicah in dolžnostih.
c)	Člani izvršnega sveta
6.	člen
Predsednik, podpredsedniki in člani izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: člani izvršnega sveta) imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej izvršnega sveta, pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti Izvršnega sveta na seji izvršnega sveta in njegovih delovnih teles, dati pobudo za pripravo zakonov in drugih predpisov oziroma ukrepov, predlagati določitev načelnih stališč ali smernic ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in odloča izvršni svet.
7.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico biti obveščen o vseh gradivih, ki jih prejme izvršni svet, in sodelovati pri delu delovnih teles izvršnega sveta, tudi če ni njihov član; na njegovo zahtevo mu je predsednik delovnega telesa izvršnega sveta dolžan poslati gradivo za obravnavo na seji.
Vsak član Izvršnega sveta ima pravico biti obveščen o stališčih in sklepih v zvezi z vprašanji, pri katerih so predstavniki izvršnega sveta sodelovali v obravnavi v republiških svetih, v zveznem izvršnem svetu, v medrepubliških komitejih, v zveznih komitejih, v zveznih svetih ter v drugih organih oziroma organizacijah, katerih stališča se nanašajo na delo izvršnega sveta.
8.	člen
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in uresničevanje stališč izvršnega sveta.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki upravnega organa, ki ga vodijo, oziroma o problematiki s področja, za katero so odgovorni, ter da dajejo pobude in predloge za obravnavo oziroma za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta na teh področjih.
Izvršni svet lahko svojega člana pooblasti, da ga zastopa v odnosih z drugimi organi in organizacijami, oziroma da opravi določeno nalogo v imenu izvršnega sveta,
č) Imuniteta in legitimacija
9.	člen
Člani izvršnega sveta pridobijo imunitetne pravice z dnem, ko so izvoljeni za člane izvršnega sveta, in jih uživajo do dneva, ko jim preneha ta funkcija.
O imuniteti svojega člana odloča izvršni svet.
Član izvršnega sveta ne more biti priprt brez dovoljenja Izvršnega sveta; prav tako se zoper njega ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja izvršnega sveta, če se sklicuje na imuniteto.
Brez dovoljenja izvršnega sveta sme biti član izvršnega sveta priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predvidena kazen strogega zapora nad 5 let. V takem primeru mora državni organ, ki je članu izvršnega sveta vzel prostost, to takoj spo-
ročiti predsedniku izvršnega sveta. Ta predloži vprašanje izvršnemu svetu, da odloči, ali naj se postopek *a-daljuje, oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Izvršni svet sme vzpostaviti imuniteto tudi članu izvršnega sveta, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Vprašanje imunitete se predloži na prvo prihodnjo sejo izvršnega sveta po prejemu sporočila.
Predsednik izvršnega sveta obvesti skupščino SR Slovenije o vprašanjih imunitete iz tega člena.
10 člen
Člani izvršnega sveta imajo legitimacijo, ki vsebuje poleg podatkov o identiteti člana izvršnega sveta tudi določbe tega poslovnika o imunitetnih in drugih pravicah. ki jih član izvršnega sveta lahko uveljavlja z legitimacijo.
Legitimacijo podpiše predsednik izvršnega sveta.
Za izdajanje legitimacij in za evidenco izdanih legitimacij skrbi generalni sekretar izvršnega sveta.
d)	Generalni sekretar izvršnega sveta 11. člen
Generalni sckretai pomaga predsedniku pri pripravljanju sej izvršnega sveta, skrbi za to, da je gradivo za sejo izvršnega sveta, njegove koordinacijske Komisije in njegovih delovnih teles pripravljeno v skladu s tem poslovnikom in pomaga predsedniku pri opravljanju drugih njegovih pravic in dolžnosti; po pooblastilu predsednika ali izvršnega sveta opravlja še druge naloge v zvezi z delom izvršnega sveta.
Generalni sekretar skrbi za to, da so pristojni republiški in zvezni organi v skladu s tem poslovnikom obveščeni o sklepih izvršnega sveta in skrbi za izvrševanje sklepov izvršnega sveta glede vprašanj, ki ne spadajo v delovno področje republiških upravnih organov ali samostojnih strokovnih služb izvršnega sveta.
Generalnega sekretarja nadomešča, če je odsoten ali zadržan, njegov pomočnik ali funkcionar v izvršnem svetu, ki ga določi izvršni svet na predlog predsednika izvršnega sveta.
12.	člen
Generalni sekretar sodeluje na sejah izvršnega sveta in njegove koordinacijske komisije tako, da pomaga predsedniku pri vodenju sej; na seji ima pravico sodelovati tudi pri obravnavi vprašanj v zvezi z organizacijo in načinom dela izvršnega sveta in njegovih strokovnih služb v zvezi z uresničevanjem programov dela izvršnega sveta, kakor tudi pri obravnavi vprašanj glede izvrševanja sklepov izvršnega sveta.
13.	člen
Generalni sekretar je odredbodajalec za izvrševanje predračuna izvršnega sveta in drugih sredstev republiškega proračuna, katerih nosilec je izvršni svet. Kot odredbodajalec za ta sredstva zastopa izvršni svet pred drugimi organi in organizacijami, kolikor za to ni pooblaščen kak drug član izvršnega sveta ali funkcionar v izvršnem svetu.
Generalni sekretar vodi sekretariat izvršnega sveta in ima pravice in dolžnosti predstojnika glede medsebojnih razmerij delavcev v izvršnem svetu.
14.	člen
Generalni sekretar izvršnega sveta podpisuje vse sklepe in druge akte izvršnega sveta, ki se ne objav-
ljajo v Uradnem listu SRS, kolikor si podpisovanja posameznih aktov ne pridrži predsednik izvršnega sveta.
III.	PROGRAMI DELA IZVRŠNEGA SVETA
15.	člen
Izvršni svet načrtuje svoje delo s programi skladno s programom dela skupščine.
S programi dela si določi izvršni svet glavne naloge za določeno razdobje, roke za njihovo izvršitev ter kateri organi so odgovorni za njihovo izvršitev.
S programom neposrednih nalog izvršni svet razčleni naloge iz programa dela, določi način njihovega izvrševanja, natančnejše roke za njihovo uresničitev kakor tudi čas obravnave na sejah delovnih teles in na seji izvršnega sveta.
Izvršni svet določi program dela praviloma za enoletno obdobje.
Program neposrednih nalog sprejme izvršni svet praviloma za obdobje do treh mesecev.
Progiam dela lahko določi izvršni svet tudi za posamezna področja ali za posamezna važnejša vprašanja iz svoje pristojnosti.
16.	člen
Pri pripravi programa dela izhaja izvršni svet iz politike, ki jo je določila skupščina z družbenim planom, z zakoni ter drugimi splošnimi akti. kakor tudi iz politike, ki izhaja iz temeljnih dokumentov družbenopolitičnih organizacij, ki se nanaša na funkcijo izvrš-, nega sveta.
Pri oblikovanju programa dela sodeluje izvršni svet s predsedniki zborov ter s predsedstvom skupščine SR Slovenije zaradi uskladitve s programom skupščine.
Pri oblikovanju programa dela izvršnega sveta sodelujejo republiški upravni organi, samoupravne interesne skupnosti za območje republike, občinske skupščine, gospodarska zbornica Slovenije ter druga splošna združenja; izvršni svet vključuje v svoje programe tudi orcdloge in pobude organov in organizacij, s katerimi sodeluje pri svojem delu.
Svoje programe dela usklajuje izvršni svet z delovnimi programi zveznega izvršnega sveta.
Iz programa dela izvršnega sveta ntorajo biti razvidni tudi programi dela njegovih delovnih teles.
17.	člen
Za pripravo programa dela in programov neposrednih nalpg izvršnega sveta skrbi generalni sekretar izvršnega sveta v skladu s sklepi izvršnega sveta in njegove koordinacijske komisije.
Osnutek in predlog programa dela obravnavajo predhodno republiški upravni organi in delovna telesa izvršnega sveta, republiški sveti, katerim imenuje predsednike izvršni svet, in koordinacijska komisija izvršnega sveta.
18 člen
Za uresničevanje programov dela izvršnega sveta so odgovorni pred izvršnim svetom republiški upravni organi, ki so nosilci posameznih nalog, ter odbori in druga delovna telesa izvršnega sveta v okviru švojih delovnih področij; o izvrševanju programov dela odbori izvršnega sveta redno poročajo koordinacijski komisiji izvršnega sveta. V teh poročilih morajo zlasti opozoriti na probleme, ki nastajalo pri izvrševanju programov. In na vzroke, če niso pravočasno izpolnili programov.
Koordinacijska komisija obravnava poročila iz orejšnjega odstavka in predlaga izvršnemu svetu ukrepe za zagotovitev izvrševanja programov.
19.	člen
Izvršni svet seznani s svojim programom dela predsedstvo Socialistične republike Slovenije, Centralni komite ZK Slovenije, republiško konferenco SZDL Slovenije, republiški svet zveze sindikatov Slovenije, republiške svete, samoupravne interesne skupnosti za območje republike, ki sodelujejo v skupščinskem sistemu, gospodarsko zbornico Slovenije ter izvršne svete občinskih skupščin in skupščin skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti na območju SR Slovenije ter republiške upravne organe.
V okviru medrepubliškega sodelovanja seznani izvršni svet s svojim programom dela tudi zvezni izvršni svet, člane zveznega izvršnega sveta iz SR Slovenije ter izvršne svete drugih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin.
IV.	ORGANIZACIJA DELA V IZVRŠNEM SVETU
a) Splošna določba
20.	člen
Izvršni svet si organizira delo tako, da je zagotovljena racionalna, usklajena in celovita obdelava vprašanj, o katerih odloča na svojih sejah.
Zadeve, za katere je pristojen izvršni svet. se predhodno obravnavajo v njegovih delovnih telesih, kolikor ni s tem poslovnikom izrecno določeno, da se obravnavajo takoj na seji izvršnega sveta.
Izvršni svet ima koordinacijsko komisijo, odbore, komiteje, komisije, delovne skupine in druga stalna ali začasna posvetovalna oziroma delovna telesa.
b) Koordinacijska komisija
21.	člen
Koordinacijsko komisijo izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: koordinacijska komisija) sestavljajo: predsednik izvršnega sveta, podpredsedniki izvršnega sveta, predsedniki republiških svetov, ki jih imenuje izvršni svet, predsedniki odborov izvršnega sveta ter določeno število članov izvršnega sveta, ki jih imenuje izvršni svet s posebnim aktom.
22.	člen
Koordinacijska komisija izvršnega sveta:
—	obravnava uresničevanje programov in sklepov izvršnega sveta;
—	usmerja in usklajuje delo delovnih teles izvršnega sveta, jim predlaga obravnavo posameznih vprašanj z njihovega delovnega področja, ter jih opozarja na potrebo sodelovanja z delovnimi telesi skupščine SR Slovenije v posameznih primerih;
—	predlaga republiškim svetom obravnavo posameznih vprašanj z njihovega delovnega področja;
—	obravnava problematiko sodelovanja izvršnega sveta z organi in organizacijami, s katerimi sodeluje izvršni svet v skladu z zakonom in s tem poslovnikom;
—	obravnava splošna politična in družbena vprašanja, ki zadevajo naloge izvršnega sveta, zavzema stališča do teh vprašanj in jih predlaga izvršnemu svetu;
—	na pobudo republiških upravnih organov zavzema načelna stališča do posameznih vprašanj iz njihove Pristojnosti;
—	obravnava predloge in stališča predsedstva SR Slovenije in jih s svojimi stališči posreduje za seje izvršnega sveta;
—	razpravlja o tem, kako se v izvršnem svetu In republiških upravnih organih uresničujejo sklepi oziroma stališča družbenopolitičnih organizacij, ki se tičejo nalog teh organov, in daje izvršnemu svetu in republiškim upravnim organom predloge za zagotovitev izvajanja takšnih sklepov in stališč;
—	določa svoje predstavnike za udeležbo na sejah republiških organov in organizacij, na katere je vabljen izvršni svet, ter po potrebi obravnava vprašanja, ki izhajajo iz gradiv za te seje;
—	obravnava in predlaga ukrepe za izboljšanje dela v izvršnemu svetu in v republiških upravnih organih;
—	obravnava problematiko informiranja javnosti o delu izvršnega sveta in njegovih delovnih teles.
23.	člen
Koordinacijska komisija določa predstavnike izvršnega sveta, ki sodelujejo v razgovorih in v drugih oblikah mednarodnega sodelovanja, razpravlja o stališčih za te predstavnike in jim daje ustrezna pooblastila za tako sodelovanje.
Koordinacijska komisija daje soglasje k predlogom članov izvršnega sveta, da organizirajo oziroma sodelujejo pri organizaciji mednarodnih srečanj.
Koordinacijska komisija odloča o protokolarnih obveznostih članov izvršnega sveta in predstojnikov republiških upravnih organov, kadar ti predstavljajo izvršni svet.
Koordinacijska komisija odloča o zahtevkih iz tekoče proračunske rezerve do zneska 10.000 dinarjev ter iz republiške devizne rezerve do zneska 10.000 deviznih dinarjev.
Koordinacijska komisija odloča o posamičnih upravnih zadevah iz pristojnosti izvršnega sveta, za katere ni pooblaščena administrativna komisija izvršnega sveta.
24.	člen
Izvršni svet lahko na seji pooblasti koordinacijsko komisijo, da določi končno besedilo osnutka oziroma predloga akta, ki je bil načelno in vsebinsko sprejet na seji izvršnega sveta ter usklajen tudi v njegovem ustreznem delovnem telesu.
25.	člen
Kadar je v zadevi iz 23. člena potrebno sprejeti akt izvršnega sveta, komisija oblikuje besedilo ustreznega akta in ga pošlje članom izvršnega sveta. V takem primeru sodeluje v koordinacijski komisiji član izvršnega sveta, v čigar delovno področje spada zadeva.
Ce noben član izvršnega sveta v danem roku ne poda vsebinskih pripomb k predloženemu besedilu, se šteje, da je bil akt sprejet na seji izvršnega sveta. V nasprotnem primeru se besedilo predloži na prvo prihodnjo sejo izvršnega sveta.
Ugotovitev o soglasju članov izvršnega sveta k aktu, predloženem v obravnavo v smislu prejšnjega odstavka tega člena, se vnese v zapisnik orve naslednje seje izvršnega sveta.
26.	člen
Koordinacijska komisija dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik praviloma enkrat tedensko.
Obravnavo posameznih vprašanj na seji koordinacijske komisije lahko predlagajo člani koordinacijske komisije kakor tudi drugi člani izvršnega sveta.
Razen članov koordinacijske komisije sodelujejo na sejah tudi drugi člani izvršnega sveta, kadar obravnava komisija zadeve z njihovega delovnega področja; na sejo so, glede na vprašanja, ki se obravnavajo, lahko vabljeni tudi predstavniki drugih republiških organov, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij.
Sejam koordinacijske komisije stalno prisostvuje sekretar za informacije in šef kabineta predsednika izvršnega sveta.
27.	člen
Zapisnik o seji koordinacijske komisije se pošlje vsem članom izvršnega sveta; tudi gradivo za seje koordinacijske komisije se pošlje vsem članom izvršnega sveta.
c)	Delovna telesa izvršnega sveta
28.	člen
Delovna telesa izvršnega sveta obravnavajo vprašanja. ki so predložena izvršnemu svetu ter dajejo izvršnemu svetu mnenja in predloge za njihovo reševanje, spremljajo stanje ter izvajanje politike na ustreznih področjih in dajejo izvršnemu svetu pobudo in predloge za reševanje problematike, ki se pojavlja.
1.	Odbori
29.	člen
Odbore ustanovi izvršni svet za področja: gospodarstva, financ, družbenih dejavnosti, uprave in pravosodja.
Odbori:
—	obravnavajo osnutke, predloge zakonov in drugih predpisov ter pobude in druga gradiva, ki so predložena izvršnemu svetu, sprejemajo in usklajujejo stališča ter dajejo mnenja in predloge o teh gradivih za sejo izvršnega sveta;
—	obravnavajo stališča skupščine SR Slovenije in njenih delovnih teles glede posameznih vprašanj iz pristojnosti Izvršnega sveta ter dajejo izvršnemu svetu ustrezne predloge glede pobud in predlogov delegacij v skupščini SR Slovenije, da se pripravijo določene rešitve v izvršnem svetu oziroma v republiških upravnih organih;
—	obravnavajo vprašanja, ki jim jih postavljajo republiški upravni organi iz svoje pristojnosti, ter jim dajejo mnenja in stališča o teh vprašanjih;
—	obravnavajo vprašanja in oblikujejo stališča za delo predstavnikov SR Slovenije v medrepubliških komitejih in v zveznih komitejih;
—	opravljajo druge naloge, ki jim jih naloži izvršni svet.
Odbori izvršnega sveta so dolžni obravnavati posamezna vprašanja tudi na zahtevo republiških svetov, katerim imenuje predsednike izvršni svet; odbor izvršnega sveta pa lahko predlaga republiškemu svetu, da zavzame stališče do posameznega sistemskega vprašanja, na katerega je naletel pri svojem delu.
30.	člen
Vsako gradivo, ki je predloženo izvršnemu svetu, se pošlje najprej ustreznemu odboru izvršnega sveta.
Predsednik odbora sporoči najpozneje v treh dneh po prejemu gradiva generalnemu sekretarju, ali bo odbor gradivo obravnaval oziroma, ali naj bi gradivo obravnavalo drugo delovno telo izvršnega sveta ali neposredno izvršni svet
31.	člen
Odbor sporoči svoja stališča do obravnavanih gradiv izvršnemu svetu s pismenim poročilom.
2.	Komiteji
32.	člen
Komiteje ustanovi Izvršni svet kot svoja posvetovalna delovna telesa za spremljanje stanja in Izvajanja politike na področjih, ki so skupnega pomena za več organov republiške uprave, za dajanje pobud za reševanje problematike, ki se pojavlja, ter za usklajevanje, sodelovanje in dogovarjanje med republiškimi upravnimi organi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami pri oblikovanju in izvajanju politike na navedenih področjih.
3.	Kov linij e
33.	člen
Komisije ustanovi izvršni svet za obravnavanje in dajanje mnenj in predlogov o posameznih vrstah vprašanj iz svoje pristojnosti ter za odločanje o zadevah V upravnem postopku in o drugih posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti.
4.	Sestava in način dela delovnih teles
izvrinega sveta
34.	člen
Delovna telesa ustanavlja izvršni svet s svojimi sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in delovno področje.
35.	člen
Delovna telesa izvršnega sveta sestavljajo: predsednik, namestnik predsednika in člani, ki jih imenuje izvršni svet
Predsednik delbvnega telesa je praviloma član izvršnega sveta.
Delovno telo ima tajnika, ki ga imenuje izvršni svet na predlog generalnega sekretarja praviloma izmed strokovnih delavcev v sekretariatu izvršnega sveta.
36.	člen
Člane odborov imenuje izvršni svet izmed članov izvršnega sveta ter funkcionarjev v izvršnem svetu in v republiških upravnih organih.
Člane komitejev imenuje izvršni svet izmed svojih članov, izmed funkcionarjev v izvršnem svetu in v republiških upravnih organih ter izmed predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih te organizacije predlagajo.
Člane komisij imenuje izvršni svet izmed svojih članov ter funkcionarjev v izvršnem svetu, v republiških upravnih organih ter izmed predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij glede na delovno področje komisije.
Za člane komisije, ki odloča ,o zadevah v upravnem postopku in o drugih posamičnih zadevah, so lahko imenovani le člani Izvršnega sveta.
37.	člen
Delovna telesa delajo na sejah.
Za organizacijo in pripravo sej skrbi predsednik delovnega telesa; predsednik tudi sklicuje seje. jim predseduje in skrbi za uresničevanje sklepov seje. Pri pripravi in vodstvu sej mu pomaga tajnik.
38.	člen
Predsednik delovnega telesa skliče sejo po svoji pobudi ali na predlog posameznega člana delovnega telesa ali po sklepu izvršnega sveta, predsednika Izvršnega sveta ali koordinacijske komisije izvršnega sveta.
Na sejo delovnega telesa laliko povabi predsednik tudi predsednike ustreznih delovnih teles skupščine SR Slovenije, predstavnike republiških upravnih organov, drugih republiških organov, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kakor tudi posamezne strokovnjake, da sodelujejo pri obravnavi vprašanj, ki so na dnevnem redu seje. Predstavniki republiških upravnih organov so obvezno povabljeni, če se na seji obravnava zadeva, ki se nanaša tudi na njihovo delovno področje.
Kadar se obravnavajo v delovnih telesih zadeve, ki so bile predložene izvršnemu svetu s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, je na sejo obvezno povabljen predstavnik ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
Ce je v predlogu dnevnega reda za sejo delovnega telesa predvidena obravnava predpisov ali drugih pravnih vprašanj, povabi predsednik na sejo tudi sekretariat izvršnega sveta za zakonodajo s. predlogom dnevnega reda in gradivom za sejo.
39.	člen
Predsedniki dveh ali več delovnih teles se lahko dogovorijo, da bodo delovna telesa obravnavala posamezna gradiva, ki so jim bila predložena, na skupni seji.
40.	člen
Član delovnega telesa, ki se ne more udeležiti seje, sporoči svoje morebitne pripombe ali predloge pismeno predsedniku delovnega telesa.
41.	člen
O gradivu, ki je bilo obravnavano na seji delovnega telesa, se po končani seji izdela poročilo. Poročilo obsega predvsem načelna stališča delovnega telesa, sprejeta na seji delovnega telesa, predlog za spremembo ali dopolnitev predlaganih rešitev kakor tudi predlog sklepov, ki naj bi jih v zveži z gradivom sprejel izvršni svet, ter predstavnika, ki bo po potrebi podal ustno obrazložitev na seji izvršnega sveta.
Ce se predstavnik republiškega upravnega organa, ki je pripravil gradivo, na seji delovnega telesa ni strinjal s posameznim stališčem ali mnenjem delovnega telesa, se to zabeleži v poročilu.
42.	člen
Delovna telesa izvršnega sveta lahko zahtevajo od republiških upravnih organov oziroma od samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike ter od službe družbenega knjigovodstva in Narodne banke Slovenije podatke in poročila o izvajanju zakonov in politike, ki jo je določila skupščina SR Slovenije, ter druge podatke, ki jih potrebuje izvršni svet za svoje delo.
43 člen
Glede vseh drugih vprašanj, ki se tičejo dela na sejah delovnih teles izvršnega sveta, se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o sejah izvršnega sveta.
5.	Začasna delovna telesa
44.	člen
Za izvršitev posameznih nalog iz pristojnosti izvršnega sveta, za pripravo predloga za izdajo zakona, osnutka oziroma predloga zakona ali drugega predpisa oziroma drugega splošnega akta ali za pripravo stališč o določenem vprašanju, lahko ustanovi izvršni svet s svojim sklepom začasne komisije, delovne skupine ali druga začasna delovna telesa (v nadaljnjem besedilu: začasna delovna telesa).
Začasno delovno telo lahko ustanovi tudi koordinacijska komisija, odbor,' komite ali drugo delovno telo izvršnega sveta.
45.	člen
Sestava in naloge začasnega delovnega telesa se določijo z aktom o njegovi ustanovitvi.
Začasno delovno telo preneha obstajati, ko opravi svojo nalogo.
V.	STROKOVNI SVETI IZVRŠNEGA SVETA
46.	člen
Izvršni svet ustanavlja strokovne svete kot svoje strokovne posvetovalne organe; s sklepom o ustanovitvi določi tudi njihovo delovno področje.
Strokovni svet ima predsednika in člane, ki jih imenuje izvršni svet.
Strokovni svet ima lahko tajnika, ki ga imenuje izvršni svet na predlog predsednika strokovnega sveta.
47.	člen
Strokovni sveti strokovno proučujejo posamezna vprašanja s svojega delovnega področja, in sicer na lastno pobudo, na zahtevo skupščine SR Slovenije, predsedstva SR Slovenije, izvršnega sveta in njegovih delovnih teles ali na zahtevo republiških svetov, tei dajejo o teh vprašanjih strokovna stališča, mnenja in predloge.
Republiški upravni organi lahko predlagajo strokovnim svetom, da proučijo določena vprašanja iz nji-, hove pristojnosti:
48.	člen
Izvršni svet ima ekonomski svet in pravni svet.
49.	člen
Strokovni svet sl uredi svojo notranjo organizacijo in način dela s poslovnikom.
VI.	SEJE IZVRŠNEGA SVETA
1.	Priprava gradiva za sejo izvršnega sveta
50.	člen
Predlog, da se posamezno gradivo uvrsti na dnevni red seje izvršnega sveta, se pošlje generalnemu sekretarju izvršnega sveta.
Predlog mora obsegati:
—	navedbo delovnega telesa izvršnega sveta, ki bi moralo obravnavati gradivo pred sejo izvršnega sveta; pri tem je treba posebej navesti sistemska vprašanja, ki naj bi jih predhodno obravnaval pristojni republiški svet;
—	imena predstavnikov republiškega upravnega organa, ki bodo sodelovali v delu delovnih teles izvršnega sveta, na seji .izvršnega sveta oziroma na sejah zborov skupščine in njenih delovnih teles;
—	pregled osnovnih vsebinskih vprašanj, ki jih ureja predloženo gradivo; pri tem mora predlagatelj opozoriti na mnenja in stališča drugih organov in organizacij, ki jih ni sprejel;
—	pregled podatkov o dotedanjem postopku priprave in oblikovanja gradiva.
Gradivo, ki je zaupne narave, mora biti v predlogu posebej označeno s stopnjo zaupnosti.
Predlog za uvrstitev določenega gradiva na dnevni red seje izvršnega sveta podpiše predstojnik republiškega upravnega organa, ki je pripravil gradivo, oziroma funkcionar v republiškem -upravnem organu, ki ga on pooblasti.
Predlogu za uvrstitev določenega vprašanja na dnevni red seje izvršnega sveta mora biti priloženo tudi gradivo, ki vsebuje vse podatke in informacije, ki so potrebni za odločanje. K obsežnejšemu gradivu, ali če je več gradiv, mora biti priložen povzetek s pregledom vprašanj, o katerih naj odloči izvršni svet Predlagatelj mora ob predlogu predpisa navesti tudi podatke o finančnih sredstvih, ki jih bo zahtevalo izvajanje predpisa, vire za kritje teh izdatkov, ter kakšne organizacijske ali druge ukrepe bo treba sprejeti zaradi novega predpisa.
51.	člen
Predlogi za izdajo zakonov, osnutki zakonov ter predlogi zakonov in drugih aktov, ki jih bo obravnavala skupščina SR Slovenije, morajo biti pripravljeni v skladu z določbami poslovnika skupščine SR Slovenije (260., 264., 267. in 301. člen poslovnika).
Kadar predvideva predlog zakona ali drugega splošnega akta, da bodo posamezna vprašanja urejeno z izvršilnimi predpisi, je treba v gradivu nakazati tudi osnovno vsebino za take predpise.
52.	člen
Predlagatelj mora ob predlogu za izdajo zakona, ob osnutku zakona ter ob predlogu zakona ali drugega splošnega akta izkazati v obrazložitvi, da je bilo gradivo predhodno poslano v mnenje sekretariatu izvršnega sveta za zakonodajo, ter navesti njegove pripombe, ki jih ni upošteval.	x
Prav tako mora predlagatelj izkazati predhodno sodelovanje:
—	z republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo, če gre za vprašanja s področja ljudske obrambe;
—	z republiškim sekretariatom za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, če gre za določanje kaznivih dejanj, gospodarskih prestopkov ali prekrškov, če gre za predpise, s katerimi se urejajo vprašanja organizacije oziroma sistemizacije republiških organov, ali če gre za predpise, ki bodo povzročili izdatke v republiškem proračunu;
—	z republiškim sekretariatom za notranje zadeve, če gre za določanje kaznivih dejanj, gospodarskih prestopkov ali prekrškov, če se s predpisom nalagajo naloge organom za notranje zadeve, ali če gre za vprašanja s področja ljudske obrambe;
—	z republiškim sekretariatom za finance, če gre za vprašanja, ki se tičejo tudi problematike financiranja splošne in skupne porabe v republiki, oziroma za vprašanja, ki materialno zavezujejo republiko.
53.	člen
Zahtevke za dodelitev sredstev iz republiškega proračuna ali iz devizne rezerve mora pred obravnavo v izvršnem svetu strokovno proučiti republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, ki jih predloži izvršnemu svetu s svojimi predlogi.
54.	člen
Če je gradivo, ki je poslano izvršnemu svetu, pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, ga pošlje generalni sekretar v obravnavo pristojnim delovnim telesom izvršnega sveta.
Če gradivo ni pripravljeno v skladu s tem poslovnikom, se generalni sekretar dogovori s predsednikom pristojnega delovnega telesa in predlagateljem, kako naj še gradivo dopolni oziroma popravi.
Če predlagatelj meni, da gradivo po svoji naravi ne zahteva obravnave v delovnih telesih izvršnega sveta, ali če meni. da je obravnava v izvršnem svetu nujna, lahko predlaga, da se gradivo predloži neposredno na sejo izvršnega sveta. O predlogu odloči predsednik na predlog generalnega sekretarja.
55.	člen
Generalni sekretar predloži gradivo, ki obsega sistemska vprašanja, v obravnavo pristojnemu republiškemu svetu ne glede na predlog predlagatelja.
2.	Sklic seje izvršnega sveta in določanje dnevnega reda
56.	člen
Sejo izvršnega sveta skliče predsednik izvršnega sveta praviloma na stalno določen dan v tednu.
Dan, kraj in uro ter predlog dnevnega reda seje sporoči članom izvršnega sveta s sklicem seje generalni sekretar.
Skupaj s sklicem seje se članom izvršnega sveta pošlje tudi gradivo o vprašanjih, ki bodo obravnavana na seji.
Sklic seje z gradivom sc pošlje članom izvršnega sveta najpozneje pet dni pred sejo izvršnega sveta.
57.	člen
Predlog dnevnega reda za sejo določi na predlog generalnega sekretarja predsednik izvršnega sveta.
V predlog dnevnega 'reda se vključijo gradiva, ki so bila že obravnavana v delovnih telesih izvršnega sveta, ali pa bodo obravnavana v času pred sejo izvršnega sveta tako, da bo poročilo ustreznega delovnega telesa lahko dostavljeno izvršnemu svetu najpozneje 24 ur pred sejo.
58.	člen
Sklic seje izvršnega sveta se skupaj z vabilom za sodelovanje na seji in z gradivom o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje, pošlje tudi predsednikom komitejev izvršnega sveta, ki niso člani izvršnega sveta, direktorju zavoda SRS za družbeno planiranje, sekretarju za zakonodajo ter sekretarju za informacije.
Sklic seje izvršnega sveta se skupaj z vabilom za sodelovanje na seji in gradivom za sejo pošlje tudi funkcionarjem, ki vodijo republiške upravne organe, pa niso člani izvršnega sveta, kadar je na dnevnem redu seje vprašanje z delovnega področja teh organov; obenem se jim pošlje ustreznb gradivo.
Kadar so v predlog dnevnega reda seje izvršnega sveta vključena vprašanja s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalnih dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, se sklic seje z vabilom za sodelovanje na seji in z. gradivom o teh vprašanjih pošlje tudi predstojniku strokovne službe ustrezne samoupravne Interesne skupnosti.
Sklic seje izvršnega sveta z vabilom za prisostvovanje na seji se skupaj z ustreznim gradivom pošlje tudi določenim funkcionarjem ter strokovnim delav-
cem v službah izvršnega sveta, ki opravljajo naloge v zvezi z delom na seji.
59.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko povabi na sejo izvršnega sveta tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti ali posamezne javne delavce in strokovnjake, da sodelujejo pri obravnavi posameznih vprašanj.
60.	člen
Na seje izvršnega sveta in njegovih delovnih teles so lahko vabljeni predstavniki sredstev javnega obveščanja, ki so akreditirani pri izvršnem svetu, kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno; tem predstavnikom se daje na razpolago tudi gradivo, ki se obravnava na seji.
61.	člen
S soglasjem generalnega sekretarja in na predlog predstojnika republiškega upravnega organa oziroma predstojnika samostojne strokovne službe v izvršnem svetu lahko prisostvuje seji izvršnega sveta tudi posamezen funkcionar iz republiškega organa oziroma iz strokovne službe izvršnega sveta V primerih, če je predstojnik odsoten ali zadržan, lahko ta funkcionar sodeluje pri obravnavi vprašanj s področja organa, ki ga zastopa.
62.	člen
Sklic seje izvršnega sveta z gradivom o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje, se pošlje tudi predsedniku skupščine SR Slovenije, predsedniku predsedstva SRS ter predsednikom republiških vodstev družbenopolitičnih organizacij.
3.	Delo na seji izvršnega sveta
63.	člen
Seja izvršnega sveta se začne z določitvijo dnevnega reda.
Osnova za razpravo o dnevnem redu je predlog dnevnega reda. Če na seji ni predstavnika predlagatelja posameznega gradiva, ki je v predlogu dnevnega reda, se tako vprašanje odloži z dnevnega reda, kolikor izvršni svet ne odloči, da bo gradivo vseeno obravnaval.
64.	člen
Na dnevni red seje je izjemoma lahko uvrščeno gradivo, ki ni bilo v predlogu dnevnega reda, če je po mnenju predlagatelja nujno, in bi odlaganje utegnilo imeti škodljive posledice za družbeno skupnost (hitri postopek).
Predlagatelj, ki predlaga obravnavo po hitrem postopku, mora zagotoviti gradivo, da se člani izvršnega sveta lahko na seji seznanijo z vprašanjem, o katerem naj odloči izvršni svet
65.	člen
Po sprejemu dnevnega reda seje preide predsednik ha odobritev zapisnika prejšnje seje izvršnega sveta.
Člani imajo pravico dati pripombe k zapisniku bodisi pismeno ali pa ustno na sami seji. Pripombe k zapisniku lahko dajo tudi druge osebe, ki so sodelovale na seji, in sicer glede vprašanja, o katerem so sodelovali v razpravi na seji.
O pripombah k zapisniku odloči izvršni svet.
66.	člen
Zakonska besedila oziroma besedila drugih predpisov kakor tudi druga gradiva obravnava izvršni svet najprej v načelu, nato pa po potrebi tudi po posameznih določbah; pri tem upošteva tudi poročila oziroma predloge svojih delovnih teles k predloženemu gradivu.
Na začetku obravnave posameznega vprašanja da predlagatelj kratko ustno obrazložitev gradiva, če je ta po mnenju izvršnega sveta potrebna; pri tem lahko predsednik ustno obrazložitev časovno omeji.
67.	člen
Vsak član izvršnega sveta lahko predlaga spremembo oziroma dopolnitev gradiva ustno na seji.
Predsednik izvršnega sveta lahko zahteva, da član izvršnega sveta pismeno oblikuje svoj predlog za' spremembo ali dopolnitev gradiva.
Član izvršnega sveta, ki se zaradi odsotnosti ali zadržanosti ne more udeležiti seje, lahko sporoči svoje mnenje in predloge o gradivih, ki so na dnevnem redu seje, pismeno prek generalnega sekretarja.
Predlagatelj ima pravico, da se izjavi o predlogih za spremembo oziroma dopolnitev gradiva
68.	člen
Izvršni svet po končani obravnavi določi predlog za izdajo zakona, osnutek oziroma predlog zakona ali drugega splošnega akta, ki se pošlje v obravnavo v skupščino SR Slovenije, oziroma sprejme akt iz svoje pristojnosti; izvršni svet lahko gradivo tudi zavrne ali pa naloži predlagatelju, da gradivo dopolni v skladu s stališči in sklepi, sprejetimi na seji; lahko tudi odloži sklepanje, če ugotovi, da so potrebne takšne dopolnitve gradiva, ki zahtevajo ponovno obravnavo na seji.
Izvršni svet lahko imenuje posebno delovno skupino, ki naj dopolni gradivo s sprejetimi stališči, sprejetimi v obravnavi, ali pa redakcijo gradiva poveri delovnemu telesu izvršnega sveta ali koordinacijski komisiji ter določi rok za dopolnitev gradiva.
69.	člen
Izvršni svet odloča na sejah z večino glasov navzočih članov.
Glasovanje je javno.
Izid glasovanja ugotavlja predsednik izvršnega sveta.
70.	člen
O seji izvršnega sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega: sprejeti dnevni red seje, kdo je vodil sejo, imena navzočih in odsotnih članov izvršnega sveta, imena drugih sodelujočih na seji ter stališča in sklepe, ki jih je sprejel izvršni svet k posameznim vprašanjem.
Za zapisnik skrbi generalni sekretar.
Zapisnik podpišeta predsednik izvršnega sveta oziroma tisti, ki je vodil sejo, in generalni sekretar.
71.	člen
O delu na seji izvršnega sveta se vodijo tudi dobesedni zapiski, ki so lahko stenografske zabeležke, ali zapis magnetofonskega posnetka. Dobesedni zapiski se štejejo za strogo zaupno gradivo in se lahko uporabljajo le z dovoljenjem generalnega sekretarja.
4.	Posebne določbe o seji izvršnega sveta
72.	člen
Kadar gre za obravnavanje oziroma odločanje o neodložljivem vprašanju, lahko predsednik izvršnega
sveta skliče sejo izvršnega sveta tudi v krajšem roku, kot je po 56. členu tega poslovnika določen za sklic.
,	73. člen
V posebno nujnih primerih, ko ni mogoče sklicati seje izvršnega sveta, lahko izvršni svet na predlog predsednika izvršnega sveta odloči o posameznem gradivu, ne da bi se sestal.
Tako'gradivo pošlje generalni sekretar s poročilom pristojnega delovnega telesa izvršnega sveta vsem članom izvršnega sveta z navedbo, komu in do kdaj naj sporočijo svoje pripombe oziroma soglasje; rok za pripombe oziroma soglasje ne more biti krajši od šestih ur.
Ce se vsi člani izvršnega sveta strinjajo z gradivom, se šteje, da je bilo sprejeto na seji izvršnega sveta; sicer pa se da gradivo na sejo izvršnega sveta.
O odločitvi v smislu prejšnjih odstavkov obvesti predsednik člane izvršnega sveta na prvi prihodnji seji izvršnega sveta.
5.	Postopek za imenovanje in razrešitev funkcionarjev
74 člen
Predlog za imenovanje in razrešitev funkcionarjev v izvršnem svetu in v republiških upravnih organih oziroma predlog za soglasje k imenovanju oblikuje komisija za kadrovska vprašanja izvršnega sveta.
VII.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA Z REPUBLIŠKIMI UPRAVNIMI ORGANI,
S SKUPŠČINO SR SLOVENIJE TER S PREDSEDSTVOM SR SLOVENIJE
1.	Razmerja izvršnega sveta z republiškimi upravnimi organi
75.	člen
Da bi lahko imel izvršni svet vpogled v delo republiških upravnih organov, mu ti poročajo o stanju stvari ter o problemih na ustreznih področjih; na njegovo zahtevo so mu dolžni dati podatke, poročila in pojasnila.
Republiški upravni organi redno obveščajo izvršni svet ter koordinacijsko komisijo oziroma njegova delovna telesa o izvajanju delovnih programov izvršnega sveta in svojih lastnih programov.
76.	člen
Izvršni svet oziroma njegova delovna telesa lahko naročijo v okviru izvajanja sprejete republiške politike oziroma pri izvajanju delovnih programov izvršnega sveta republiškim upravnim organom, da raziščejo stanje na svojih področjih, da proučijo posamezna vprašanja, da pripravijo predlog za izdajo zakona, osnutek ali predlog zakona ali drugega akta, ali da izvršijo posamezno zadevo s svojega delovnega področja.
77.	člen
Republiški upravni organi dajejo izvršnemu svetu pobudo in predlagajo ukrepe, ki so potrebni za uspešno izvajanje politike in zakonov v skladu z delovnimi programi izvršnega sveta; lahko tudi zahtevajo, da izvršni svet ali njegovo delovno telo zavzame stališča o vprašanjih, ki so zvezana z izvajanjem politike, oziroma stališča, ki so potrebna v zvezi s pripravo zakonov, drugih splošnih predpisov ali drugih ukrepov.
78.	člen
Republiški upravni organi, ki so v sestavu republiškega sekretariata ali republiškega komiteja, poslujejo z izvršnim svetom in njegovimi delovnimi telesi prek ustreznega republiškega sekretariata oziroma republiškega komiteja.
2.	Razmerja Izvršnega sveta s skupščino SR Slovenije
79.	člen
Za razmerja med izvršnim svetom in skupščino veljajo glede sodelovanja izvršnega sveta pri delu skupščine, glede njegovega predstavljanja v skupščini, glede poročanja o izvajanju politike in o drugih vprašanjih, glede odgovornosti izvršnega sveta ter glede drugih vprašanj iz okvira teh razmerij določbe ustave SR Slovenije, zakona o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, poslovnika skupščine SR Slovenije in določbe tega poslovnika.
80.	člen
Sklep skupščine, da pripravi izvršni svet informacijo, poročilo, analizo, zakon ali drug splošen akt. pošlje generalni sekretar izvršnega sveta predsedniku pristojnega delovnega telesa izvršnega, sveta in ustreznemu republiškemu upravnemu organu; v okviru roka, ki ga je določila skupščina, dogovorno določijo rok za obravnavo v izvršnem svetu.
Na enak način ravna generalni sekretar tudi v primerih, kadar pošlje skupščina izvršnemu svetu v mnenje predlog za izdajo zakona, osnutek zakona, predlog zakona ali drugega splošnega akta oziroma drugo gradivo, ki ga ni pripravil izvršni svet ali republiški upravni organ.
Mnenja iz prejšnjega odstavka oblikuje izvršni svet praviloma pred sejami delovnih teles skupščine SR Slovenije.
81.	člen
Izvršni svet seznanja skupščino in njene zbore, kako poteka v izvršnem svetu in v republiških upravnih organih priprava ukrepov v zvezi s pobudami in predlogi, ki so jih dale delegacije v skupščini SR Slovenije, ter priprava zakonov in drugih splošnih aktov.
82.	člen
Kadar je v skupščini SR Slovenije predlagan amandma k predlogu zakona ali drugega splošnega akta, katerega predlagatelj je izvršni svet, se tak amandma predloži neposredno na sejo izvršnega sveta. Generalni sekretar pošlje besedilo amandmaja republiškemu upravnemu organu, v katerega področje spada, ter predstavnikom izvršnega sveta, ki so sodelovali pri delu v skupščini.
Republiški upravni organ oziroma predstavnik izvršnega sveta, ki je sodeloval pri delu v skupščini, pripravi za sejo izvršnega sveta oziroma njegovih delovnih teles predlog stališč k predlaganemu amandmaju. Če je predlaganih več amandmajev, pripravi po potrebi pregled amandmajev in prečiščeno besedilo predloga z vključitvijo amandmajev.
83 člen
Na ustno postavljena vprašanja delegatov v skupščini SR Slovenije odgovori član izvršnega sveta oziroma funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, takoj na isti seji, ali pa se da odgovor na prvi prihodnji
seji; na prvi prihodnji seji se da odgovor, če je zanj potrebno zbrati podatke, ali če je potrebno za odgovor ugotoviti stališče izvršnega sveta.
Ce ni bil dan odgovor na vprašanje delegata takoj na seji zbora skupščine, pošlje generalni sekretar pismeni odpravek vprašanja pristojnemu republiškemu upravnemu organu, da pripravi osnutek odgovora za sejo izvršnega sveta.
Izvršni svet na seji odloči o vsebini odgovora ter določi svojega predstavnika, ki bo podal odgovor v skupščini.
84 člen
Za svoje predstavnike na sejah zborov skupščine SR Slovenije lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in funkcionarje, ki vodijo republiške upravne organe ter njihove namestnike.
Za predstavnike na sejah delovnih teles skupščine lahko določi izvršni svet tudi druge funkcionarje in strokovne delavce v izvršnem svetu ali v republiških upravnih organih.
Predstavnik izvršnega sveta lahko poda pred obravnavo posameznega akta na sejah zborov skupščine SR Slovenije in na sejah delovnih teles skupščine SR Slovenije uvodno obrazložitev, v kateri pojasni vsebino predlaganega akta in stališča izvršnega sveta do posameznih vprašanj
Predstavniki izvršnega sveta so se pri predstavljanju izvršnega sveta v skupščini dolžni držati stališč izvršnega sveta.
85.	člen
Izvršni svet pošilja gradivo skupščini z dopisom, v katerem navede, kdaj ga je obravnaval na svoji seji, in sporoči imena svojih predstavnikov v skupščini; v spremnem dopisu predlaga tudi postopek za obravnavo v skupščini.
86.	člen
Izvršni svet poroča skupščini na lastno pobudo ali na zahtevo zborov skupščine o svojem delu, o izvajanju politike, o stanju, razvoju in o družbenih odnosih na posameznih področjih družbenega življenja, o izvrševanju zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina, in o drugih zadevah, s katerimi se je ukvarjal, ter o problemih, ki jih je pri tem ugotovil.
Ekspoze oziroma izjavo politične narave poda v skupščini predsednik izvršnega sveta ali član izvršnega sveta, ki ga določi izvršni svet.
Besedilo ekspozeja oziroma izjave določi izvršni svet na svoji seji.
Izvršni svet sporoči skupščini SR Slovenije, da bo Podal ekspoze oziroma izjavo o določenem vprašanju in kdo bo podal to izjavo.
87.	člen
Generalni sekretar skrbi za koordinacijo dtjla stro-kovnih služb Izvršnega sveta s strokovnimi službami skupščine SR Slovenije.
Generalni sekretar skrbi, da so vsa gradiva, ki se Pošiljajo skupščini, pripravljena v skladu s poslovnikom skupščine, s poslovniki njenih zborov in s tem Poslovnikom.
3.	Razmerja izvršnega sveta s predsedstvom SR Slovenije In s svetom republike
88.	člen
Kadar sporoči predsedstvo republike izvršnemu svetu svoje mnenje ali stališče glede uresničevanja po-
litike in zakonov, ali kadar predlaga ukrepe za njihovo uresničevanje, pošlje generalni sekretar izvršnega sveta tako mnenje oziroma stališče pristojnemu republiškemu upravnemu organu in ustreznemu delovnemu telesu izvršnega sveta ali koordinacijski komisiji izvršnega sveta; v dogovoru z njimi določi rok za obdelavo stališča In za predložitev izvršnemu svetu.
\	89. člen
Generalni sekretar skrbi za koordinacijo dela strokovnih služb izvršnega sveta s strokovnimi službami predsedstva republike.
Generalni sekretar izvršnega sveta v dogovoru z generalnim sekretarjem predsedstva republike zagotovi, da se določene administrativne in tehnične službe izvršnega sveta zaradi racionalnosti in ekonomičnosti poslovanja organizirajo kot skupne službe izvršnega sveta in predsedstva republike.
90. člen
Izvršni svet po potrebi obvešča člane sveta republike o vprašanjih iz svoje pristojnosti, s katerimi morajo biti seznanjeni zaradi opravljanja svoje funkciie.
91. člen
Izvršni svet lahko imenuje člane sveta republike z njihovo privolitvijo v svoja delovna telesa ali jim zaupa opravljanje posameznih nalog.
Člani sveta republike lahko v dogovoru z izvršnim svetom sodelujejo v delu njegovih delovnih teles, tudi čc niso člani teh teles
Kadar izvršni svet zaupa članu sveta republike izvršitev posamezne naloge, mu mora zagotoviti materialne in druge pogoje za delo ter potrebno informativno in dokumentacijsko gradivo.
Vili. NAČIN SODELOVANJA IZVRŠNEGA SVETA Z DRUGIMI ORGANI IN ORGANIZACIJAMI
I.	Način sodelovanja izvršnega sveta z republiškimi sveti
92 člen
Če gre za vprašanja sistemskega oziroma načelnega pomena, predlaga izvršni svet republiškim svetom v obravnavo predloge za izdajo zakonov, osnutke in predloge zakonov ter drugih predpisov kakor tudi druga gradiva, ki jih bo obravnaval na svoji seji.'
Predstojnik republiškega upravnega organa lahko predlaga neposredno ali prek generalnega sekretarja republiškemu svetu obravnavo dpločenega vprašanja z delovnega področja republiškega upravnega, organa.
Generalni sekretar skrbi za to, da se ustrezna gradiva sproti predlagajo republiškim svetom, in s predsedniki pristojnih svetov skrbi za usklajeno delo v zvezi z obravnavo navedenih gradiv.
93. člen
Ce se republiški upravni organ ne strinja s stališčem, ki ga je zavzel republiški svet v zvezi s pripravo zakona ali drugega splošnega akta, obvesti o tem izvršni svet.
2.	Način sodelovanja izvršnega sveta s samoupravnimi interesnimi skupnostmi
.	94. člen
Da bi bilo omogočeno sodelovanje, dogovarjanje m usklajevanje dela izvršnega sveta in samoupravnih interesnih skupnosti pri izvajanju republiške politike, skrbi generalni sekretar za to:
—	da jim posreduje stališča, predloge, mnenja in pripombe glede izvajanja zakonov in politike:
—	da dobiva izvršni svet podatke, informacije in poročila o izvajanju zakonov in o stanju stvari na , področjih dela samoupravnih interesnih skupnosti.
Samoupravne interesne skupnosti za območje republike, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena, so dolžne izvršnemu svetu dajati podatke in informacije o izvajanju republiške politike oziroma o izvajanju zakonov in drugih predpisov in seznanjati izvršni svet s splošno problematiko, zlasti pa z morebitnimi problemi, ki nastajajo pri izvajanju renubliške politike.
95.	člen
Samoupravne interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, . raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva sodelujejo pri pripravljanju zakonov in drugih predpisov ter drugih gradiv, o katerih odloča skupščina SR Slovenije z republiškimi upravnimi organi ter s strokovnimi službami izvršnega sveta
Generalni sekretar izvršnega sveta skrbi za usklajeno sodelovanje med strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti in Izvršnega sveta.
96.	člen
Izvršni svet vključuje predstavnike samoupravnih interesnih skupnosti v svoja delovna telesa oziroma jih vabi na seje svojih delovnih teles, kadar se na njih obravnavajo zadeve skupnega pomena, sklicuje sestanke, po potrebi organizird skupna delovna telesa in na druge načine pospešuje sodelovanje med izvršnim svetom in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter zagotavlja medsebojno obveščanje.
3.	Način sodelovanja izvršnega sveta z delegacijo skupščine SR Slovenije v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ in delegati
SR Slovenije v zvezneiti zboru skupščine SFRJ
97.	člen
Da bi bila zagotovljena ustrezna obveščenost delegacije skupščine SR Slovenije v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ in delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ skrbi generalni sekretar izvršnega sveta za to. da so navedeni delegaciji oziroma delegatom pravočasno dostavljeni sklepi in druga gradiva v zvezi z njihovo funkcijo v federaciji, ki so bila sprejeta:
—	v zveznih svetih;
—	v koordinacijski komisiji zveznega izvršnega sveta ali na sestankih v zveznem izvršnem svetu;
—	v medrepubliških komitejih;
—	v zveznih komitejih;
—	v izvršnem svetu samem ter v republiških upravnih organih.
98.	člen
Izvršni svet vključuje člane delegacije oziroma delegate v svoja delovna telesa, organizira z njimi po-
govore zaradi zavzemanja skupnih stališč oziroma sodeluje s svojimi predstavniki na takih pogovorih; skrbi, da so jim na razpolago pripombe, mnenja oziroma stališča pristojnih republiških upravnih organov; zagotavlja delegaciji oziroma delegatom strokovno pomoč pri obdelavi zakonov oziroma drugih splošnih aktov ter drugih gradiv, ki se obravnavajo v skupščini SFRJ.
1.	Način sodelovanja izvršnega sveta z občinskimi skupščinami ter njihovimi izvršnimi sveti
99 člen
Izvršni svet sodeluje z občinskimi skupščinami, z njihovimi izvršnimi sveti ter z organi mestnih oziroma regionalnih skupnosti občin, pri tem:
—	jih obvešča c vprašanjih skupnega pomena, ki jih obravnava izvršni svet na svojih sejah oziroma na sejah svojih delovnih teles;
—	obravnava njihove pobude in predloge za ureditev posameznih vprašanj;
—	sklicuje sestanke z njihovimi predstavniki in na njih obravnava aktualna vprašanja v zvezi z izvajanjem v republiki dogovorjene politike:
—	pošilja jim v pripombe besedila pomembnejših zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih pripravlja;
—	o okviru svojih pooblastil sklepa z njimi družbene dogovore o ureditvi vprašanj, ki so skupnega pomena za SR Slovenijo.
5.	Način sodelovanja izvršnega sveta z družbenopolitičnimi organizacijami
100.	člen
Izvršni svet obvešča družbenopolitične organizacije o svojem delu in o delu svojih delovnih teles, zlasti pa o programu svojega dela. o važnejših gradivih, ki jih pripravlja za seje. ter o vseh pomembnejših vprašanjih, ki jih obravnava.	*
Izvršni svet vključuje predstavnike družbenopolitičnih organizacij v delo svojih delovnih teles, po potrebi pa vabi tudi predstavnike teh organizacij na svoje seje.
101.	člen
Izvršni svet daje družbenopolitičnim organizacijam pobude za obravnavo posameznih vprašanj ter pobudo za sklenite* družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov.
V dogovoru s posameznimi družbenopolitičnimi organizacijami lahko izvršni svet organizira skupno obravnavo določenih vprašanj ali pa "organizira javno obravnavo osnutkov oziroma predlogov bomembnejših zakonov oziroma drugih splošnih aktov.
Izvršni svet obravnava pobude, predloge in stališča družbenopolitičnih organizacij in jih obvešča o sklepih, ki jih je sprejel v zvezi s temi pobudami, predlogi in stališči
6.	Način sodelovanja z gospodarsko zbornico Slovenije, z organizacijami združenega dela in z drugimi gospodarskimi združenji
102.	člen
Izvršni svet sodeluje z gospodarsko zbornico Slovenije, z organizacijami združenega dela in z drugimi gospodarskimi združenji, in sicer:
—	obravnava njihove pobude in jih obvešča o sklepih, ki jih je sprejel v zvezi s temi pobudami;
—	izmenjuje z njimi mnenja in stališča o posameznih vprašanjih;
—	vključuje njihove predstavnike v delo svojih delovnih teles;
—	seznanja jih s programi svojega dela ter s pomembnejšimi predpisi, ki jih pripravlja;
—	daje jim pobude za sklenitev družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
7.	Način sodelovanja s krajevnimi skupnostmi,
z društvi občanov, z drugimi civilnimi pravnimi ^
osebami, z družbenimi organizacijami in z občani
103.	člen
Izvršni svet obravnava pobude in predloge krajevnih skupnosti, društev občanov, drugih civilnih pravnih oseb, družbenih organizacij in občanov, ki imajo splošen pomen za ounuovanje oziroma za izvajanje republiške politike ali za reševanje -splošno pomembnih vprašanj v republiki.
Izvršni svet seznanja navedene organizacije občanov oziroma občane o ukrepih, ki jih je podvzel v zvezi z njihovimi pobudami ali predlogi.
8.	Način sodelovanja z zveznim izvršnim svetom in z drugimi zveznimi organi
104.	člen
Izvršni svet sodeluje z zveznim izvršnim svetom in z njegovimi delovnimi telesi pri obravnavanju vprašanj, ki imajo skupen pftmen za federacijo in republiko; sodelovanje se uresničuje predvsem:
—	z medsebojno izmenjavo mnenj, izkušenj, informacij in drugega gradiva,
—	z usklajevanjem programa dela;
—	z dajanjem predlogov in mnenj o načinu reševanja posameznih vprašanj;
—	s sodelovanjem predstavnikov izvršnega sveta v delu zveznega izvršnega sveta, v medrepubliških komitejih pri zveznem izvršnem svetu in v njegovi koordinacijski komisiji.
105.	člen
Ce je predstavnik izvršnega sveta v medrepubliškem komiteju odsoten ali zadržan, ali se iz drugih utemeljenih razlogov ne more udeležiti seje, lahko pooblasti izvršni svet namesto njega drugega svojega predstavnika, da se udeleži seje z vsemi pravicami člana medrepubliškega komiteja, in o tem obvesti predsednika ustreznega medrepubliškega komiteja.
106.	člen
Predstavniki izvršnega sveta v medrepubliških komitejih lahko predlagajo delovnim telesom izvršnega sveta in izvršnemu svetu, da zavzamejo stališče o vprašanju, ki bo obravnavano na seji medrepubliškega komiteja, če menijo, da o takem vprašanju še ni načelnega stališča skupščine ali izvršnega sveta
107.	čler
Generalni sekretar seznanja člane izvršnega sveta s sklepi zveznega izvršnega sveta in medrepubliških komitejev, ki spadajo v njihovo delovno področje; obvešča jih tudi o pomembnejših vprašanjih, ki jih pripravlja zvezni izvršni svet za obravnavo na svojih prihodnjih sejah.
108.	člen
plani zveznih komitejev iz SR Slovenije obveščajo izvršni svet o delu zveznih komitejev; po vsaki seji pošljejo poročilo izvršnemu svetu.
109.	člen
Člani medrepubliških komitejev oziroma zveznih komitejev iz SR Slovenije ter drugi predstavniki SR Slovenije, ki sodelujejo v delu zveznega izvršnega sveta ali drugih zveznih organov, lahko predlagajo, da se skliče posvet članov izvršnega sveta oziroma drugih funkcionarjev v izvršnem svetu ter v republiških upravnih organih zaradi priprave stališč o vprašanjih, ki naj bi jih zastopali v zveznih organih.
9.	Način sodelovanja z izvršnimi sveti
drugih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin
110.	člen
Izvršni svet sodeluje z izvršnimi sveti drugih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin; pri tem zlasti:
—	daje pobude za obravnavo in zavzemanje stališč, ki so za njih skupnega pomena;
—	obvešča druge izvršne svete o 'pomembnejših vprašanjih, ki jih obravnava;
—	dogovorno sklicuje medsebojna srečanja in sestanke ter ustanavlja skupna delovna telesa;
—	v okviru svojih pooblastil sklepa z njimi medrepubliške dogovore.
10.	Družbeni dogovori, predpisi in drugi akti izvršnega sveta
111.	člen
Izvršni svet sklepa družbene dogovore, s katerimi se izvaja v zakonu, družbenem planu ali na drug način izražena politika, ki jo je določila skupščina SR Slovenije ter druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti skupščina SR Slovenije.
Določbe tega poslovnika o načinu obravnavanja in sprejemanja aktov izvršnega sveta se primerno uporabljajo tudi za pripravo m podpis družbenih dogovorov.
Izvršni svet določi izmed svojih članov predstavnika, ki bo v imenu izvršnega sveta podpisal družbeni dogovor, ki ga sprejme izvršni svet.
Član izvršnega sveta, ki je bil pooblaščen za podpis, je dolžan spremljati in obveščati izvršni svet o izvajanju družbenega dogovora.
112.	člen
Izvfšni svet izdaja uredbe in odloke za izvrševanje republiških zakonov, splošnih aktov skupščine SR Slovenije ter zveznih zakonov v okviru republiške pristojnosti, razen za izvrševanje zakonov iz 324. člena ustave SR Slovenije.
Z uredbo izvršni svet podrobneje ureja in razčlenjuje z zakonom oziroma z drugim splošnim aktom skupščine SR Slovenije določena razmerja.
Z odlokom izvršni svet ureja posamezna vprašanja ali predpisuje ukrepe, ki imajo splošen pomen, ter sprejema druge odločitve, za katere je tako določeno z zakonom ali z uredbo.
Z odločbo izvršni svet imenuje in razrešuje funkcionarje v izvršnem svetu in v republiških upravnih
organih oziroma daje soglasje k njihovemu imenovanju in razrešitvi; z odločbo odloča tudi o drugih posameznih zadevah, o zadevah v upravnem postopku ter o drugih upravnih zadevah, o katerih se odloča s posamičnim aktom.
V vseh drugih primerih iz svoje pristojnosti odloči izvršni svet s sklepom.
,	113. člen
Uredbe in odloki izvršnega sveta se objavljajo v Uradnem listu SRS. V Uradnem listu SRS se objavljajo tudi drugi splošni akti Izvršnega sveta, za katere tako odloči izvršni svet.
IX.	JAVNOST DELA IZVRŠNEGA SVETA
114.	člen
Delo izvršnega sveta je javno.
Javnost svojega dela zagotavlja izvršni svet z obveščanjem prek sredstev javnega obveščanja, s tem da omogoča akreditiranim novinarjem prisostvovanje na sejah, z izdajanjem uradnih poročil o sejah, s prirejanjem tiskovnih konferenc, z izdajanjem publikacij in na druge načine, ki omogočajo, da se javnost lahko seznani z njegovim delom.
115.	člen
Za obveščanje javnosti skrbi sekretariat za infor- ' macije Obvestila inTdruge oblike informacij za javnost posreduje sekretariat samostojno ali po dogovoru z izvršnim svetom oziroma s posameznim njegovim članom.
Uradno poročilo (komunike) o seji izvršnega sveta izdela sekretariat za informacije s sodelovanjem predlagateljev posameznih vprašanj, ki so bila obravnavana na seji.
Uradno poročilo o seji lahko sprejme tudi izvršni svet sam na svoji seji ali za to pooblasti posebno delovno skupino.
116.	člen
Tiskovne konference, na katerih se predstavniki tiska in drugih informacijskih sredstev seznanjajo z delom izvršnega sveta, prireja sekretariat za informacije, m sicet na pobudo koordinacijske komisije, na pobudo posameznih članov izvršnega sveta, na pobudo predstavnikov informacijskih sredstev ali na lastno pobudo.
117.	člen
Kadar se obravnavajo na sejah izvršnega sveta ali njegovih delovnih teles zadeve, katerih objava ne bi bila v skladu s splošnimi družbenimi interesi, lahko izvršni svet odloči, da se novinarji ne vabijo na sejo, ali da pomenijo posamezni,podatki oziroma gradiva, ki se obravnavajo oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki so bila sprejeta, uradno tajnost, in niso na razpolago javnosti, ali da bodo na razpolago javnosti šele po določenem času.
118.	člen
Novinarji, ki so akreditirani pri Izvršnem svetu, imajo pravico in dolžnost:
—	da prek sekretariata za informacije prejemajo gradivo za seje izvršnega sveta in njegovih delovnih teles;
—	da prisostvujejo sejam izvršnega sveta in njegovih delovnih teles, ter poročajo s teh sej, če ni drugače dogovorjeno;
— da pri svojem delu ravnajo v skladu s kodeksom novinarske etike ter v skladu s dogovorom s predsednikom delovnega telesa izvršnega sveta oziroma s predstavnikom sekretariata za informacije.
119.	člen
Zadeve oziroma gradiva izvršnega sveta se lahko obravnavajo v posebnem postopku kot zaupna. Z gradivom, ki je zaupne narave, je treba ravnati v skladu s posebnim odlokom, ki ga izda izvršni svet.
X.	PECAT IZVRŠNEGA SVETA
120.	člen
Izvršni svet ima pečat, s katerim potrjuje avtentičnost svojih splošnih aktov, odločb, dopisov in drugih listin
121.	člen
Pečat izvršnega sveta hram in dovoljuje njegovo uporabo generalni sekretar: u lahko pooblasti za hrambo in uporabo drugega funkcionarja v izvršnem svetu.
122.	člen
Posamezne organizacijske enote v sekretariatu izvršnega sveta imajo lahko svoj pečat, na katerem mora biti označeno ime organizacijske enote ali tekoča številka pečata izvršnega sveta.,
Pečat posamezne organizacijske enote izvršnega sveta hrani in dovoljuje njegovo uporabo predstojnik te enote.
XI.	SEKRETARIAT IZVRŠNEGA SVETA IN DRUGESTROKOVNfe SLUŽBE IZVRŠNEGA SVETA
123 člen
Za opravljanje zadev v zvezi z delom izvršnega sveta in njegovih teles, za pripravo sej, za opravljanje drugih zadev za izvršni svet in za uresničevanje nalog predsednika, podpredsednikov, generalnega sekretarja in članov izvršnega sveta so v izvršnem švetu sekretariat in druge strokovne službe.
Izvršni svet določi organizacijo in delovno področje sekretariata Izvršnega sveta in drugih strokovnih služb s posebnim odlokom.
124.	člen
Organizacijo in delovno področje sekretariata Izvršnega sveta določi izvršni svet na predlog generalnega sekretarja.
Sistemizacijo delovnih mest v sekretariatu izvršnega sveta določi generalni sekretar, potem ko so o predlogu sistemizacije razpravljali delavci delovne skupnosti sekretariata: sistemizacijo potrdi izvršni svet.
Generalni sekretar lahko izda navodila o načinu opravljanja nalog v sekretariatu izvršnega sveta.
XII.	KONČNA DOLOČBA
125.	člen	'
To poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS: s tem dnem preneha veljati po-
slovnik o delu Izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 22-116/63 in 48-281/71).
St. 020-18/63
Ljubljana, dne 18. novembra 1975.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
139.
Na podlagi zakona o obračunavanju in prenosu dela dohodka, doseženega v prometu z živino in mesom (Uradni list SRS, št. 26-1285/75) in v zvezi s 54. členom zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74), izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
NAVODILO
I	%
za izvajanje zakona o obračunavanju in prenosu dela dohodka, doseženega v prometu z živino in mesom
1.	Obračun in prenos dela dohodka, doseženega v prometu z živino in govejim, svinjskim in perutninskim mesom (v nadaljnjem besedilu: obračun) na podlagi zakona o obračunavanju in prenosu dela dohodka doseženega v prometu z živino in mesom (Uradni list SRS, št. 16-1285/75 — v nadaljnjem besedilu: zakon), sestavljajo vse temeljne organizacije združenega dela in samostojni obrtniki, ki se ukvarjajo na območju 5R Slovenije s prometom živine in mesa (v nadaljnjem besedilu: zavezanci).
2.	Za pridobljeno meso, od katerega se obračunavajo prispevki za živinorejski pospeševalni sklad pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost), se smatrajo tiste količine mesa, ki so pridobljene po določbah veljavnih predpisov o standardih o kvaliteti za klavno živino in po določbah samoupravnega sporazuma o združevanju v skupnost.
3.	Obračune iz 1. točke tega navodila sestavljajo zavezanci:
—	na obrazcu ZPS I. za razlike v ceni po 1. točki
2.	člena zakona;
—	na obrazcu ZPS II. za razlike v ceni po 2. točki 2 člena zakona;
—	na obrazcu ZPS III. po 3. točki 2. člena zakona, za obrdčune razlik med doseženimi in s sporazumom priznanimi rabati;
—	na obrazcu ZPS IV. za prispevek skupnosti po
4.	točki 2. člena zakona;
• — na obrazcu ZPS V. — seštevek iz obrazcev 2PS I, II, III in IV.
4.	Razlike v ceni po 2. točki 2. člena zakopa se obračunavajo s ponderirano ceno za vse vrste in količine nakupov mesa za čas poročanja,
5.	Minimalne odkupne cene živine (obrazec ZPS I> stolpec 3) so tiste, ki so veljavne po zakonskih predpisih, oziroma ki so določene s samoupravnim sporazumom o združevanju v skupnost.
6.	Organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo z nakupom in prodajo svežega mesa, se v obrazcu 2PS II prizna del stroškov, ki jih niso kompenzirale s Peto četrtjo 'kalku.lativni element št. 10 iz aneksa 10 k samoupravnemu sporazumu o združevanju v skupnost). V obračunu razlik, ki izhajajo iz nakupa •Pesa, se upošteva poleg fakturne cene tudi del stro-
škov iz točk 7, 8 in 12 ter vse stroške iz točke 13 aneksa št. 10. Ti stroški znašajo za vse vrste mesa 1,95 dinarjev po kg.
7.	Kot nabavno-prodajni pogoji v smislu 3. točke
2.	člena zakona se v obrazcu ZPS III, stolpec 4, upoštevajo določbe 20. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v skupnost.
8.	Ce se na podlagi sprejetih programov skupnosti višina prispevkov v Živinorejski poslovni sklad spremeni, se v obrazcu ZPS IV. v stolpcu 5, upošteva nova višina prispevkov. O spremembi obvešča zavezance strokovna služba skupnosti.
9.	Za poseben samoupravni sporazum oziroma dolgoročno poslovno pogodbo se v smislu 2. točke 3. člena zakona šteje:
—	sporazume in pogodbe, sklenjene v smislu 13. in 14. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v skupnost, če je proizvodnja urejena s kooperantskimi pogodbami;
—	dolgoročne pogodbe za proizvodnjo živine oziroma mesa izven območja SR Slovenije, če temeljijo na dogovorjeni proizvodnji in upoštevajo pogoje, sprejete pri fondu za pospeševanje proizvodnje in plasmana živine in živalskih proizvodov;
—	vse pogodbe o skupni proizvodnji in dobavi mesa, ki izvira iz pitanja na prirastek, iz uslužnostne-ga pitanja ter iz drugih oblik pogodbenega sodelovanja z delitvijo poslovnega uspeha in rizika, v katerih je predvideno tudi usklajevanje cen živine in mesa z gibanji stroškov proizvodnje.
10.	Del dohodka po zakonu c obračunavanju in prenosu dela dohodka, doseženega z živino in mesom, se obračunava kot zakonska obveznost po republiških predpisih in se do 20. v mesecu za pretekli mesec prenese na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva št. 842-2190 — Del dohodka, doseženega v prometu z živino in mesom. Na ta račun se vplačuje na pristojno službo družbenega knjigovodstva.
11.	Zavezanci za obračunavanje in prenos dela dohodka sestavljajo obračune na obrazcih ZPS I. II, III, IV in V v dvojniku. Prvi izvod obrazcev skupaj s prenosnim nalogom za skupni znesek iz obrazca ZPS V (Rekapitulacija) predložijo do 20. v mesecu za pretekli mesec Službi družbenega knjigovodstva, drugi izvod obrazcev pa pošljejo skupnosti.
12.	Izjemoma se za leto 1975 sestavi obračun za vse leto skupaj. Podpisniki samoupravnega sporazuma o združevanju v skupnost obračunajo samo del prometa z živino in mesom, od katerega še niso poravnane obveznosti do skupnosti za leto 1975. Zavezanci, ki niso podpisniki, obračunajo skupnosti za leto 1975 celoten promet z živino in mesom glede na obveze po' zakonu.
13.	Zavezanci so dolžni predložiti Službi družbenega knjigovodstva in skupnosti za vse leto 1975 obračune po obrazcih ZPS I, II. III, IV in V v enem mesecu od uveljavitve tega navodila.
14.	Obrazci, navedeni v 3. točki, so šestavni del tega navodila in so objavljeni obenem z njim.
15.	To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
___________________________________ ZPS L
(Predlagatelj obračuna)
St:
Datum:
OBRAČUN
razlike v cenah nastale iz nakupa živine po zakonu o obračunavanju in prenosu dela dohodka doseženega v prometu z živino in mesom čl. 2 tč. 1 (Ur. list SRS. št. 26/75)
za čas od ...........—..... do ................—
Kategorija nabavljene živine
kg
(iz fakture)
Predpisana minimalna odkupna cena za kg
Dejanska odkupna cena za kg
Razlika v din za kg
Skupna razlika (2 ' 5)
1
a
a
4
S
e
1.	Teleta do 6 mes.
2.	Junci in telice 6—12 mes.
3.	Junci in telice 12—18 mes.
4.	Junci in telice 18—36 mes. 5 Goveda nad 36 mes. za
prodajo mesa v svežem
SKUPAJ 1 do 5
6.	Klavni prašiči
7.	Perutnina
SKUPAJ (1 do 5 + 6 + 7)
2ig
Podpis:
.................................. -	ZPS II.
(Predlagatelj obračuna)
St:
Datum:
OBRAČUN
razlike v cenah nastale iz nakupa mesa po zakonu o obračunavanju in prenosu dela dohodka doseženega v
prometu z	živino	in mesom čl.	2 tč. 2	(Ur. list SRS. št. 26/75)		
za čas	od		—		 do			
Fakturna Vrsta in deli	cena za kg kupljenega	kg	ponderirana mesa	za čas poročanja	Prisp. skladu za kg	Dellz pete četrti in dostava	Odvisni stroSkl za kg	Nabavna cena fco poslovalnica za kg Nabavna	Cena po cena	samoup. za kg	sporazumu (3+4+5+*)	za kg	Razlika v ceni za kg (8-7)	Skupna razlika v ceni v din (2X9)
1	2	S	4	S	6	7	8	9	10
A. IZ DRUGIH REPUBLIK 1. teletina, junetina v delih						•
	0,45	1,95				
	0,45	1,85				
2. govedina v delih						
	0,30	1,95				
	0,30	1,85				
3. prašičje meso v delih						
	0,20	1,93				
	0,20	1,96				

St. 4 — 26. IX. 1976			URADNI LIST SRS			Stran 189
*						
1 2	3	4	S	«	7	8	9	10
4. perutninsko meso						
		MO	—			
SKUPAJ A						
B. IZ SLOVENIJE 1. teletina, junetina v delih					•	t
/		—	1,95			
		—	1,95			
2. govedina v delih						
		—	1,95			
		—	1,95			,
3. prašičje meso v delih						
		—	1,95			
	v	—	1,95			
4. perutninsko meso		—	1,95			
SKUPAJ B						
SKUPAJ A + B						. ,
			2ig			Podpis:
(Predlagatelj obračuna) St.: Datum: OBRAČUN razlike v ceni nastale iz ugodnejših nabavno prodajnih pogojev dela dohodka doseženega v prometu s živino in mesom čl. za čas od 	 .._ 	 . do ...		2PS III. po zakonu o obračunavanju in prenosu 2 točka 3 (Ur. list SRS, št. 26/75)
• Vrsta in deli	.	Doseženi rabat kupljenega mesa	K»	za kg	Rabat po sam. sporazumu za kg	Razlika v din	lnRaZl^® in s sporazumom	prlzna- -?	nimi rabati (20. čl. '	’	sam. sporazuma)	(5X2)
1	2	3	4	5	6
•		\
SKUPAJ:		
		

Podpis:
_____________________________________ ŽPS IV.
(Predlagatelj obračuna)
St:
Datum:
OBRAČUN
razlike v ceni iz nabave in klanja živine ter pridobljenega in kupljenega mesa po določilih samoupravnega sporazuma 2FS in po zakonu o obračunavanju in prenosu dela dohodka doseženega v prometu z živino in mesom
čl. 2 tč. 4 (Ur. list SRS, št. 26/75)
za čas od __________________ do ..................
Kategorija živine za pridobitev mesa in nakup mesa za prodajo	Nabavljena živina e kom	kg		Pridobljeno oz. kupljeno meso kg	Prispevek 2PS za kg mesa	Skupni prispevek za ZPS v din (4X5)
1	2	3	4	3	6
ŽIVINA ZA MESO 1. teleta do 6 mes.				0,45	
2. junci in telice 6—36 mes,				0,45	
3. goveda nad 36 mes.				0,30	
SKUPAJ 1 DO 3					
4. klavni prašiči				0,20	
5. perutnina				0,10	
NAKUP MESA IZ DRUGIH REPUBLIK					
6. teletina, junetina	—.	—		0,45	
7 govedina	—	—		0,30	
SKUPAJ 6 in 7	—	—		—	
8. prašičje meso	—	—		0,20	
9 perutninsko meso	—	—		0,10	
4		Prispevek skupaj			
		Žig		Podpis:	ŽPS v.
(Predlagatelj obračuna)
REKAPITULACIJA
obveznosti po določilih samoupravnega sporazuma 2PS in po zakonu o obračunavanju in prenosu dela dohodka doseženega v prometu z živino In mesom (Ur. list SRS, št. 26/75)
1.	Seštevek iz obrazca ŽPS I --------------------------L.-------------------------------------
2.	Seštevek iz obrazca ŽPS II ------------—---------------------------------------------------
3.	Seštevek iz obrazca ŽPS III -------------------------—.....................................
4 Znesek iz obrazca ŽPS IV ......................................................——-----------
SKUPAJ DIN______________________________________________________________________
V -------------------- dne _______________ Žig	Podpis:
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
140.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/57 in 27-255/72) ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 13-298/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 145. seji dne 5. februarja 1976 sprejel
SKLEP	,
o potrditvi odmikov odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) ter
odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 17-441/74) — za gradnjo posameznih objektov in komunalnih naprav
1
Dovoli se gradnja posameznih objektov in komunalnih naprav:
— polaganje 10 kV kabelske povezave in gradnja dveh novih transformatorskih postaj v območju zazidalnega otoka MM-4 v Mostah, LD št. 18009/74
I
— polaganje 10 kV kabla in gradnja nove transformatorske postaje v Poljanah v Šiški, LD št. 19015/75.
2
Odmika in lokacije objektov in komunalnih naprav iz 1. točke tega sklepa grafično ponazarja lokacijo tehnična dokumentacija, ki jo je pod številkami LD iz 1. točke tega sklepa izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in katera je sestavni del tega sklepa.
3
Odmiki od sprejete urbanistične dokumentacije ter odlokov so usklajeni s sedanjo in oodočo izrabo prostora, kar so ugotovile strokovne službe Republiške skupnosti za ceste, Ljubljanski urbanistični zavod, občinske in mestna služba za urbanizem.
4
Dovoljeni odmiki sc morajo upoštevati pri novela-ciji urbanistične dokumentacije in' sprejetih odlokih.
5
Nadzorstvo nad izvajanjem ' tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
St 230/1-1976
Ljubljana, dne 5. februarja 1976
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dagmar Šuster 1. r.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 152. seji "'ne 17. februarja 1976 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo oziroma dopolnitev urbanističnega programa mesta Ljubljane (Uradni list SRS, it. 28-628/72) in generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane — GUP (Glasnik, št. 6/66) za potek priključnih elektrovodnih koridorjev RTP Beričevo—RTP Polje—RTP Kočevje in RTP Beričcvo — smer Divača do križanja z Dolenjsko cesto
1.	člen
Urbanistično dokumentacijo razgrinjamo zaradi uskladitve potekov 110 KV in 380 KV daljnovodnih koridorjev na vzhodnem območju Ljubljane z namenom, da se prilagodi namembnost površin nastalim potrebam.
2.	člen
Predlog urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo generalnega plana in urbanističnega programa mesta Ljubljane je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro proj. 2012 v februarju 1976; ta predlog se v skladu z določilom prvega odstavka
11.	člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67) javno razgrne.
3.	člen
Predlog urbanistične dokumentacije iz 2. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Magistrata, Mestni trg 1, v avli Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1, v avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 in v prostorih krajevnih skupnosti ; Podgorica, Šentjakob, Brinje, Zadobrova, Polje, Bizovik, Lavrica, Škofljica, Dol, Zalog, Besnica, Za-dvor, Lipoglav, Krim-Rudnik ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 26. II. 1976 do 26. III. 1976.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dagmar Šuster 1. r.
CELJE
142.
Občihska skupščina Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 146. členu statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5, februarja 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnerr. redu občine Celje
1.	člen
V	odloku o urbanističnem redu občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 12-164/69 in 5-50/70 ter Uradni list SRS, št. 12-335/71) se 2. člen spremeni in dopolni tako, da se glasi:
V	tem členu navedena naselja se bodo izgrajevala po tehničnih prilogah in lokacijski dokumentaciji, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju in sicer:
— Ivenca pri Celju po tehnični prilogi št. 434-68 — Košnica po tehnični prilogi št. 440-68 — Lopata po tehnični prilogi št. 442-68 in lokacijski dokumentaciji št. 349/75
— Prekorje po tehnični prilogi št. 439-68 — Socka po tehnični prilogi št. 435-68 — Strmec po tehnični prilogi št. 436-68 — Škofja vas po tehnični prilogi št. 437-68 — Šmartno v Rožni dolini po tehnični prilogi št. «41-68
— Zagrad po tehnični prilogi št. 448-69
Navedene tehnične priloge in lokacijska dokumentacija so sestavni del tega odloka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-87/75-2
Celje, dne 5. februarja 1976.
«
143.
Občinska skupščina Celje je po 56. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 146 členu statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o prenosu sredstev, zbranih iz obresti od poslovnega sklada komunalnih organizacij
1. člen
Sredstva, zbrana iz obresti od poslovnega sklada komunalnih organizacij občine Celje (odlok o obrestnih merah za obresti od poslovnega sklada določenih gospodarskih organizacij — Uradni vestnik Celje, št. 19-210/70) se brez obveznosti vrnitve prenesejo temeljni organizaciji združenega dela Plinarna vodovod v Celju.
2. člen
Temeljna organizacija združenega dela Plinarna vodovod sme sredstva iz 1. člena tega odloka uporabiti izključno le za plačilo obveznosti po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije SR Slovenije, za izdelavo tehnične dokumentacije in za gradnjo sekundarnega komunalnega plinskega omrežja.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-3/76-1
Celje, dne 5. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
144.
Občinska skupščina Celje je po 5. členu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67) in 146. člena statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnost' dne 5 februarja 1976 sprejela
ODLOK
o prenehanju odloka o izgradnji in upravljanju
s toplotnimi napravami ter o splošnih pogojih za dobavo in prevzem toplote na območju občine Celje
1.	člen
Odlok o izgradnji in upravljanju s toplotnimi napravami ter o splošnih pogojih za dobavo in prevzem toplote na območju občine Celje (Uradni list SRS, št 31-918/74) preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-73/1974-2
Celje, dne 5. februarja 1976.
145.
Občinska skupščina Celje je po 129 in 146. členu statuta občine Celje na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ustanovitvi medobčinske geodetske uprave
1.	člen
V odloku o ustanovitvi medobčinske geodetske uprave (Uradni Ust SRS, št 22-578/71) se 4 člen spremeni in se glasi:
Delavci medobčinske geodetske uprave izvršujejo, samoupravne pravic? v okviru svojega upravnega organa.
Glede razmejitve pravic med delovno skupnostjo in predstojnikom upravnega organa se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za upravne organe občine Celje.
2 člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 021-41/75-1
Celje, dne 5. februarja 1976.
Predsednik
i Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
146.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 140. člena statuta občine Celje na svoji 61. seji dne 28. januarja 1976 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta »Industrija sever-
I
Javno se razgrne sprememba zazidalnega načrta »Industrija sever«. Spremembo zazidalnega načrta ponazarja projekt št. 66/72 z varianto spremembe zazidalnega načrta pod isto številko, ki jih je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje v mesecu februarju 1972 in avgustu 1973.
II
Predlog spremembe zazidalnega načrta »Industrija sever« se javno razgrne v prostorih oddelka za gradbene in komunalne zadeve SO Celje in v KS Gaberje -Hudinja.
III	,
Predlog spremembe zazidalnega načrta »Industrija sever« bo javno razgrnjen za čas 30 dni računano od dneva objave v Uradnem listu SRS. V času javne- razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlagano spremembo delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti tn občani.
St 350-3/74-2
Celje, dne 28. januarja 1976.
Predsednik IS SO Celje Marjan Ašič 1. r.
147.
Izvršni svet SO Celje je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 140. člena statuta občine Celje na svoji 61. seji dne 28. januarja 1976 sprejel
149.
Na podlagi 180. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti <^ne 11. februarja 1976 sprejela
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta »Staro mestno jedro«
I
Javno se razgrne predlog spremembe zazidalnega načrta »Staro mestno jedro«. Spremembo zazidalnega načrta ponazarja tehnična dokumentacija št. 103/75, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje, oktobra 1975.
II
Predlog spremembe zazidalnega načrta »Staro mestno jedro« se javno razgrne v prostorih oddelka za gradbene in komunalne zadeve SO Celje in v prostorih krajevne skupnosti Center.
III	*
Predlog spremembe zazidalnega načrta »Staro mestno jedro« bo javno razgrnjen za čas 30 dni, računano od dneva objave v Uradnem listu SRS. V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlagano spremembo delovne in druge organizacije, krajevna skupnost in občani.
St. 350-5/68-2
Celje, dne 28. januarja 1976.
Predsednik IS SO Celje
Marjan Ašič 1. r.
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o družbeni pomoči
1.	člen
Odlok o družbeni pomoči (Uradni list SRS, št. 5/72) preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 554-5/72
Gfosuplje, dne 12. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
150:
Na podlagi 183. člena statuta občine Grosuplje ((Uradm list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. februarja, 1976 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odlokov o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Grosuplje
GROSUPLJE
148.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 33/72)
21.	in 181. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. februarja 1976 sprejela
1.	člen
Preneha veljati odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 28/74 in 29/74).
Preneha veljati odlok o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Grosuplje (Glasnik, št. 11/66, Uradni list SRS. št. 20/70, 10/72 in 6/73).
2.	člen
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka, o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
•	1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 39/73, 2/74, 5/75 in 29/75) se v tarifni številki 1 stopnja 4%> nadomesti s stopnjo 3 %.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Davek od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa, se plačuje po stopnji 4 °/o.«
2. člen
Ta odlok začne veljati 1. marca 1976, uporablja pa se od 1, januarja 1976 dalje.
St. 421-2/75
Grosuplje, dne 12. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 113-9/70
Grosuplje, dne 12. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
Na podlagi 18. in 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 56. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) in 229. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. februarja 1976 in družbenopolitičnega zbora dne 9. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi občinskega štaba za teritorialno obrambo
1.	člen
Ustanovi se občinski štab za teritorialno obrambo občine Idrija (v nadaljnjem besedilu: štab), kot poseben organ občine za vodstvo in poveljevanje v teritorialni obrambi na občinskem območju.
2.	člen
Štab vodi in združuje delovanje vseh enot teritorialne obrambe v občini in je odgovoren za njihovo mobilizacijsko in vojno pripravljenost.
Kot vojaško strokovni organ občine je odgovoren za organiziranje, opremljanje in usposabljanje enot teritorialne obrambe na območju občine v skladu s stališči in sklepi Skupščine občine Idrija in njenega sveta za ljudsko obrambo ter povelji in navodili nadrejenih štabov za teritorialno obrambo.
3.	člen
Štab deluje v miru in vojni.
4.	člen
Komandanta štaba imenuje in razrešuje komandant republiškega štaba za teritorialno obrambo na predlog sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo
Komandant štaba je za organiziranost in pripravljenost enot TO odgovoren občinski skupščini in komandantu pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo; za vojno pripravljenost in uporabo enot TO pa komandantu pokrajinskega štaba za TO.
5.	člen
Delavci zaposleni v štabu se štejejo kot delavci v delovnem razmerju. O zasedbi delovnih mest v občinskem štabu za TO, višini plače in osebnih dohodkih odloča pristojni štab za TO.
Finančna sredstva za delovanje občinskega štaba za TO zagotavlja občinska skupščina.
6.	člen
Komandant štaba lahko odredi, da morajo osebe na službi v štabu začasno bivati v štabu, če je to potrebno zaradi posebnega stanja med pripravljenostjo, vojaškimi vajami, za izvajanje ukrepov ob hudih naravnih nesrečah ali drugi splošni nevarnosti.
7- člen
V štabu so lahko zaposlene tudi aktivne vojaške osebe, za katere je dal predhodno pristanek svet za ljudsko obrambo občinske skupščine.
8.	člen
Dosedanja strokovna služba štaba partizanskih enot postane z dnevom uveljavitve tega odloka služba v sestavi občinskega štaba za TO kot samostojna delovna skupnost štaba za TO.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR$.
St 021-4/76
Idrija, dne 5. februarja 1976.
152.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 230. člena statuta občine Idrija sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Idrija na skupni seji obeh zborov dne 5. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje clektritikacijskega omrežja za naselja Reka, Police in Laharna
'	1. člen
Za naselja Reka, Police in Laharna se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izgradnje elektrifikacijskega omrežja za ta naselja.	4
2. člen
Samoprispevek se uvaja za dobo enega leta in sicer od 1. februarja 1976 do 31. januarja 1977.
I	3. člen
Zavezanci za samoprispevek so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju v prvem členu navedenih naselij in ga plačujejo:
din
—	občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja v skupnem znesku 1.700 din In
sicer v enakih mesečnih obrokih po	141.63
—	občani, ki imajo dohodke od pokojnin v
skupnem znesku 1.500 din v enakih mesečnih obrokih po	133.33
—	občani, ki so zavezanci davka od opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti ali od premoženja v znesku od 500.— do 2.400,— din, kar plačajo v 4-letnih obrokih, po posebnem seznamu, ki je sestavni del tega odloka
Samoprispevka v denarju so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad vajencev.
4.	člen
Samoprispevek zavezancev iz prve in druge alince
3.	člena tega odloka obračunavajo, odtegujejo in nakazujejo Izplačevalci ob izplačilu mesečnih osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin.
Samoprispevek zavezancev iz tretje alinee 3. člena tega odloka obračunava in odteguje občinski organ davčne uprave.
5.	člen
Vrednost del za Izvedbo elektrifikacije bo po predračunu znašala 760.000 din, predvideni znesek, ki bo zbran s samoprispevkom pa bo znašal 160.000 din.
6.	člen
Samoprispevek se plačuje na posebni tekoči račun Krajevne skupnosti Straža pri službi družbenega knjigovodstva Nova Gorica — ekspozitura Idrija.
7.	člen
Za zbiranje sredstev samoprispevka sta neposredno odgovorna svet krajevne skupnosti Straža in svet krajevne skupnosti Bukovo, ki izvajata nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
8.	člen
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačujejo v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
9.	člen
O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun.
10.	člen
Ta o^Jok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 420-23/75
Idrija, dne 5. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj 1. r.
153.
Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o samoprispevku občanov (Uradni list SRS, št. 3/73) in 230. člena statuta občine Idrija sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Idrija na seji dne 5. februarja 1976 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje ceste Gorje—Vrh križa
1
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gorje—Poče —Trebenče in krajevne skupnosti Ravne—Zakriž za sofinanciranje izgradnje ceste Gorje—Vrh križa.
2
Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v volilnem imeniku naselij v krajevni skupnosti Gorje— Poče—Trebenče in v krajevni skupnosti Ravne—Zakriž, ki imajo splošno volilno pravico oziroma so zaposleni v organizacijah združenega dela. 3 4
3
Referendum bo v nedeljo dne 15 februarja 1976 od
7.	do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih, izvede pa ga skupna volilna komisija, ki jo imenujeta sveta obeh krajevnih skupnosti.
4
Obveznost posameznih zavezancev samoprispevka
se bo določila po naslednjih kriterijih:
1.	Splošni kriteriji:	Točk
a)	število družinskih	članov	—	odraslih	20
b)	število družinskih	članov	—	otrok	10
c)	velikost kmetije:
—	velika kmetija	125
—	srednja kmetija	95
—	mala kmetija	70
—	bajtarij a	50
2.	Oddaljenost od ceste:
—	do	500 m	230
—	od	500—1000 m	150
—	od	1000—2000 m *	90
—	nad 2000 m	50
3.	Oddaljenost od Cerkna:
—	do	2 km	50
—	od	2—4 km	60
—	od 4—6 km	70
—	od 6—8 km	80
—	nad 8 km	90
4.	Osebni dohodek ali pokojnina posameznega
člana družine:
—	socialne in druge podpore ter pokojnine z varstvenim dodatkom, invalidnine in drugi
z zakonom določeni prejemki	—
—	1.000,— din	50
—	od	1.000.—	do	2.000.— din	70
—	od	2.000,—	do	3.000,— din	95
—	od	3.000,—	do	4.000 — din	125
—	od	4.000.—	do	6.000.— din	160
—	nad 6.000.— din	200
5
Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Gorje—Poče—Trebenče ,
Krajevna skupnost Ravne—Zakriž
Glasovnica
za referendum dne 15. februarja 1976 o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje ceste Gorje—Vrh križa
Glasujem
ZA	PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako. da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«.
Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo samoprispevka.
7
Za izvedbo referenduma se imenuje 3-članska volilna komisija.
8
Skupni znesek za izgradnjo ceste znaša po predračunu 2.200.000 din, s samoprispevkom zbrana sredstva bodo znesla 500.000 din.
9
Samoprispevek se plačuje na posebni račun, ki ga na predlog obeh krajevnih skupnosti odpre služba družbenega knjigovodstva Nova Gorica — ekspozitura Idrija.
10
Za Izvršitev del po tem sklepu skrbita svet krajevne skupnosti Gorje, Poče, Trebenče in svet krajevne skupnosti Ravne—Zakriž.
11
Za oprostitev plačevanja samoprispevka se uporabijo določila prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku.
• 12 >
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420*4/76
Idrija, dne 5. februarja 1976.
154.
Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list-SRS, št. 4/71) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. februarja 1976 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 4. februarja 1975 sprejela
ODLOČBO
o ustanovitvi Delavske univerze v Idriji
1
V občini Idrija sc ustanovi Delavska univerza.
Ime delavske univerze je: Delavska univerza Idrija. Sedež delavske univerze je v Idriji.
2
Delavska univerza je pravna oseba, ki je vpisana v register zavodov pri okrožnem gospodarskem sodišču v Kopru.
3
Delavska univerza je samoupravna izobraževalna organizacija združenega dela, katere dejavnost je posebnega družbenega pomena.
4
Naloge delavske univerze so:
—	ugotavlja potrebe, programira, izobražuje in vrednoti izobraževanje delovnih ljudi in občanov, ki se izobražujejo pri delavski univerzi,
—	organizira zlasti izobraževalne oblike, ki omogočajo delovnim Ijtidem in občanom stalno izobraževanje in izpopolnjevanje družbenih, strokoynih in splošnih znanj,
—	organizira in izvaja izobraževanje delegatov za zbore občinske skupščine, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter splošno idejno-politično izobraževanje za potrebe delovnih ljudi in občanov,
—	razvija in izvaja verificirane oblike izobraževanja v skladu z zakonitimi predpisi ter strokovnimi navodili pristojnih organov kot npr. Osnovno šolo za odrasle, tuje jezike in drugo,
—	izdaja spričevala s splošno veljavnostjo za izobraževalne oblike, za katere je verificirana pri republiškem sekretariatu za kulturo in prosveto in to izobraževanje organizira po načrtih in programih, ki jih določa pristojni organ,
—	posreduje informacije in spoznanja o izobraževanju odraslih ter nudi andragoško pomoč drugim organizacijam,
—	z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi z organizacijami združenega dela organizira ter izvaja1 izobraževanje za njihove potrebe,
—	razvija kulturno dejavnost, namenjeno' dvigu splošne kulturne ravni delovnih ljudi in občanov, l
—	nudi pomoč delovnim in drugim organizacijam pri programiranju in organizaciji izobraževanja in podobnih nalogah,
—	organizira pomoč za individualno učenje ter preverjanje znanja,
—	za potrebe izobraževanja nabavlja in posreduje udeležencem izobraževanja, organizacijam združenega dela in posameznikom učila in učne pripomočke.
5
Delavska univerza lahko izdaja spričevala s splošno priznano dejavnostjo za verificirane izobraževalne dejavnosti.
6
Delavska univerza ima svoj statut.
Statut določa naloge, notranjo organizacijo, način volitev in odpoklic članov samoupravnih organov, načela medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu in način financiranja.
K statutu delavske univerze daje soglasje skupščina občine Idrija.
7
Pri obravnavanju zadev posebnega družbenega pomena sodelujejo v organih upravljanja delavske univerze poleg članov delovne skupnosti tudi delegati kot predstavniki Skupščine občine Idrija, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter uporabnikov storitev delavske univerze.
V skladu z določili prejšnjega odstavka imenujejo v organ upravljanja: •
—	ustanovitelj	1
—	občinski sindikalni svet 1
—	občinska konferenca SZDL 1
—	občinska konferenca ZKS 1
—	občinska konferenca ZSMS 1
—	organizacije združenega dela 3
—	udeleženci izobraževanja	2
8
Delavska univerza gospodari s premoženjem, ki ji je dano v upravljanje ali si ga pridobi s svojim poslovanjem.
9
Sredstva delavske univerze so:
—	sredstva, ki jih zagotavljajo z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi ter pogodbami družbenopolitična skupnost, temeljne organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti ter delovni ljudje in občani, ki se izobražujejo,
—	druga sredstva.
10
Direktorja delavske univerze imenuje Skupščina občine Idrija, potem ko dobi mnenje delovne skupnosti oz. organa upravljanja.
11
Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-4/76
Idrija, dne 5. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občino Idrija
Cveto Sulgaj Dr.
predstavnika
predstavnika
predstavnika
predstavnika
predstavnika
predstavnike
predstavnika
KAMNIK
'	155.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 1. člena zakona obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), 1. člena odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni vestnik Gorenjske, št. 26-301/72), 11. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po Katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni, list SRS, št. 29/75) in 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na seji zbora združenega dela dne 9. februarja 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. februarja 1976 sprejela
ODLOK
0	spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za
storitve
1. člen
V tarifni številki 1 tarife posebnega občinskega davka od prometa proizvodov se stopnjo 4 »/o nadomesti s stopnjo 3 "/o.
Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drtigih plemenitih kovin, naravnega dragega kamna in naravnih biserov in predmetov izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
,	2. člen
Za tarifno številko 1 se doda nova tarifna številka
1	a, ki se glasi:
»od rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov se plačuje po stopnji 4 0/o, če se prodaja Izvrši v roku 2 let od prejšnje pridobitve.«
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih m tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.
3.	člen
Ta odlok začne veljati 1. marca 1976 po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 020-1/76
Kamnik, dne 11. februarja 1976.
156.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 26/1973) in 176. člena statuta občine Kamnik1 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na seji zbora združenega dela dne 9. februarja 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne ll. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij
1.	člen
Na območju občine Kamnik se s tem odlokom določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij.
2.	člen
Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja iz 1. člena tega odloka so po krajevnih skupnostih naslednje:
I.	Krajevna skupnost Crna
1.	Osolnik Franc, Gozd 2
2.	Sušnik Franc, Gozd 3
3.	Spruk Jernej, Gozd 4
4.	Romšak Miha, Gozd 6
5.	Golob Jakob, Gozd 11
6.	Golob Jernej. Gozd 18
7.	Sušnik Ivanka, Gozd 19
8.	Spruk Ivana, Gozd 35
9.	Šuštar Frančiška, Gozd 15
10.	Spruk Jože, Gozd 24
II.	Pančur Jernej, Gozd 27
12.	Rifelj Matevž, Gozd 32
13.	Tomc Anton, Gozd 38
14.	Kešnar Jožefa, Krivčevo 7
15.	Sušnik Franc, Krivčevo 16
16.	Kuhar Janez, Krivčevo 20
17.	Drnovšek Jože, Krivčevo 22
18.	Sušnik Mihael, Krivčevo 23
19.	Urh Karel, Zavrh 6
20.	Poljanšek Ivana, Zavrh 2
■ 21. Senožetnik Franc, Podlom 21
22.	Drnovšek Angela, Podlom 6
23.	Vidmar Franc, Smrečje 4
24.	Galin Frančiška, Kališe 10
25.	Hribar Leopold, Kališe 11
26.	Romšak Viktor, Podstudenec 11
27.	Spruk Janez, Podstudenec 13
28.	Kladnik Julijana, Žaga 9
29.	Drnovšek Franc, Gozd 26
30.	Pirc Doroteja, Gozd 28
31.	Golob Marija, Gozd 37
32.	Osolnik Franc, Gozd 25
33.	Romšak Angela, Podlom 10
34.	Romšak Matevž, Smrečje 3
35.	Romšak Elizabeta, Smrečje 5
36.	Osolnik Nikolaj, Gozd 23
37.	Hribar Anton, Cma 20
38.	Medvešček Janko, Crna 21
39.	Potočnik Janko, Crna 22
40.	Slevec Alojz, Crna 24
41.	Preklet Marija, Potok 23
42.	Burja Ivan, Potok 6
43.	Pavlin Alojz, Potok 8
II.	Krajevna skupnost Duplica
44.	Dobovšek Peter, Duplica 9
45.	Brleč Alojz, Duplica 12
46.	Jerman Anton, Duplica 45
47.	Majdič Longin, Duplica 13
III.	Krajevna skupnost Godič
48.	Perne Josip, Godič 55
49.	Cotman Anton, Godič 59
50.	Žagar Anton, Brezje 2 51.. Golob Stanislav, Brezje 5
52.	Kuhar Julijana, Brezje 7
53.	Plahutnik Milan, Brezje 10
54.	Gerbic Janez, Kršič 7
55.	Humar Jakob, Vodice 1
56.	Potočnik Franc, Godič 13
57.	Sušnik Franc, Godič 61
58.	Burja Jakob, Brezje 9
IV.	Krajevna ^kupnost Kamnik
59.	Gams Ivana, Mekinje 20
60.	Bernot Martin, Mekinje 25
61.	Krt Jože, Podjelša 1
62.	Romšak Helena, Podjelša 4 -63. Balantič Janko, Zduša 10 64 Rebolj Mitja, Zduša 11
65.	Butalič Bernard, Mekinje 5
66.	Smrečnik Fani, Perovo 21
67.	Potočnik Jože, Zduša 6
68.	Lombergar Stane, Kovinarska 17
69.	Martinc Janez, Košiše 11
70.	Pevec Angela. Košiše 9
71 Hočevar Ivan, Cankarjeva 31 72. Ogrinec Avgust, Polčeva pot 9
73	Zobavmk Valentin. Košiše 10
74	Pirš Miha. Novi trg 25 75. Homar Alojz. Perovo 18
V.	Krajevna skupnost Kamniška Bistrica
76	Žagar Matevž. Bistričica 16
77	Klemenc Anton. Klemenčevo 1 78. Kuhar Anton Klemenčevo 4 79 Kregar Anton, Kregarjevo 13
80.	Slevec Marija. Okroglo 5
81.	Žagar Anton. Zakal 3
82.	Cevka Alojz, Zakal 14
83.	Slebir Alojz, Sp. Stranje 17
84.	Perne Anton, Sp. Stranje 18
85.	Uršič Jože, Sp. Stranje 24
86.	Kosirnik Florjan, Stolnik 13 87 Močnik Anton, Zagorica 17
88.	Kočar Miha, Zagorica 16
89.	Koželj Jože. Zg. Stranje 29
90.	Urh Franc, Zg. Stranje 35
91.	Arnež Franc, Zg. Stranje 33
92.	Cimbas Jernej, Bistričica 34 93 ’ Pančur Franc. Bistričica 15
94.	Gradišek Janez, Kregarjevo 14
95.	Zemljen Alojz, Kregarjevo 15 96 Žagar Jernej, Okroglo 1
97.	Grilc St5ne, Zakal 8
98.	Balantič Peter. Zakal 6
99.	Trobevšek Stane, Zakal 15
100.	Komatar Anton, Stolnik 9
101.	Balantič Marija, Županje njive 21
102.	Berlec Alojz, Županje njive 11
103 Kemperle Tine, Županje njive 19
104.	Vider Franc, Županje hjive 22
105.	Slevec Mihael, Stahovica 23
106.	Gerbic Anton, Zg. Stranje 27
VI.	Krajevna skupnost Komenda
107.	Barle Sjavko, Nasovče 13
108.	Pirc Ana, Nasovče 11
109.	Pavlič Jože, Nasovče 10
110.	Ribnikar Alojz, Nasovče 15
111.	Koželj Ivan, Mlaka 28
112.	Stele Janez. Mlaka 34
113.	Zmrzlikar Peter, Kom. Dobrava 12
114.	Kosirnik Ivan. Kom. Dobrava 4
115.	Koželj Franc. Kom. Dobrava 2
116.	Lap Marija, Kom. Dobrava 1
117.	Korbar Alojz, Kom. Dobrava 3
118.	Stupar Jernej, Kom. Dobrava 8
119.	Juhant Janku, Gmajnica 6
120.	Sršen Lovro, Gmajnica 12
121.	Jenko Marija, Gmajnica 13
122.	Peterlin Peter, Podboršt 1
123.	Stele Janez. Podboršt 19 .
124.	Zmrzlikar Ivan, Breg 5
125.	Petrič Marija, Breg 3
126.	Ocepek Ivan, Breg 9
127.	Čebulj Aleš, Breg 7
128.	Sedlar Franc, Breg 12
129.	Lipovšek Franc, Breg 16
130.	Vode Nande Komenda 19
131.	Grkman Franc, Komenda 16
132.	Zadrgal Marko, Komenda 12
133.	Lap Ivana-Maks, Komenda 8
134.	Ravnikar Anton, Komenda 7
135.	Jerman Janez, Komenda 36
136.	Spruk Maks, Komenda 54
137.	Šmid Ivdh, Komenda 44
138.	Lah Jože, Klanc 3
139.	Pogačar Ana, Klanc 6
140.	Koritnik Jože. Klanc 29
141.	Stupar Ludvik, Klanc 4?
142.	Plevel Aleš, Klanc 9 143 Uranič Marko, Klanc 36
144.	Kern Maks. Potok 6
145.	Jenko Peter, Potok 3
146.	Kern Zofija, Potok 5
147.	Čebulj Jakob, Potok 1
148.	Kern Janez-Aleš, Komenda 24
149.	Pogačar Peter, Klanc 3
150.	Ravnikar Rudolf, Klanc 40
151.	Novak Ivan, Klanc 31
152.	Korbar Boštjan, Klanc 32
153.	Kepic Milan, Klanc 37
154.	Kalan Andrej, Klanc 45
155.	Lah Alojz, Klanc 13
156.	Pogačar Janez, Gora 3
157.	Strehovec Franc, Gora 5
VIL Krajevna skupnost Križ
158.	Perne Alojz. Križ 14
159.	Grintal Ivan, Križ 22
160.	Jerič Franc, Križ 46
161.	Kosec Franc, Križ 51
162.	Remic Ivan, Križ 18
163.	Ipavec Franc. Križ 13 164 Dimic Franc, Križ 70
165.	Hlade Alojz. Križ 67
166.	Hlade Janez, Križ 21
167.	Žagar Marija. Križ 36
168.	Cvirn Peter, Križ 39
VIII.	Krajevna skupnost Moste
169.	Resnik Ivan, Moste 76
170.	Burgar Peter, Moste 100
171.	Ovijač Jernej, Moste 11
172.	Jerman Miha, Moste 10
173.	Zarnik Andrej, Moste 103
174.	Sive Ciril, Moste 94
175.	Gašperlin Ivan, Moste 99
176.	Korbar Nande, Moste 18
177.	Zarnik Anton. Moste 43
178.	Koželj Jožd, Moste 54
179.	Obrulk Franc, Moste 78
180.	Zabret Jože. Moste 20
181.	Vidmar Pavel, Žeje 7
182.	Stebe Franc, Žeje 12
183.	Lamovšek Marija. Žeje 10
184.	Hočevar Miro Žeje 15
185.	Lap Vinko. Ze ■ 16
186.	Uranič Frani leje 3
187.	Čebulj Ivan, Suhadole 8
188	l.ipar Rudolf, Suhadole 12
189	Petelinkar Peter, Suhadole 21
190	Globočnik Stane, Suhadole 33
191.	Urbanc Janez. Suhadole 35
192.	Železnikar Anton. Suhadole 55 193 Pibernik Peter. Suhadole 54
194.	Jeraj Jakob. Suhadole 25
195.	Plevel Anton, Moste 77
IX.	Krajevna skupnost Motnik
196.	Kapus Milan, Zg. Motnik 16
197	Križnik Jože, Zg. Motmk 14
198	Resnik Anton, Zg. Motnik 15
199. Slapnik Frančiška, Zg. Motnik 13 200 Kropivšek Anton Zg. Motnik 10
201.	Tominšek Anton. Zg. Motnik 11
202.	Podbregar Ivan, Zg. Motnik 12.
203.	Slapnik Jože, Zg. Motnik 7
204.	Reberšek Marija, Zg. Motnik 8 205 Slapnik Janko. Zg. Motnik 5 206. Grabnar Filip, Zg Motnik 2 207 Kropivšek Viktoi, Zg. Motnik 1
208.	Orehovec Ivan, Zg Motnik 3
209.	Hribernik Genovefa, Motnik 18
210.	Sedeljšak Pavel, Zajasovnik 3 211 Križnik Frančiška. Zg. Motnik 28
212.	Novak Avgust, Zajasovnik 5
213.	Zajc Simon, Bela 11 214 Klemen Janez, Bela 10
215.	Hribar Jože, Bela 29
216.	Slapnik Gašper, Bela 28
217	Trebušak Miha, Bela 30
218	. Reberšek Janez, Bela 13
219.	Piskar Ludvik, Motnik 1
220.	Smrkolj Karl, Zg Motnik 9
221.	Pibernik Jože. Zajasovnik 10
X.	Krajevna skupnost Nevlje
222.	Sušnik Franc. Tučna 1
223.	Plahuta Josip. Tučna 5
224.	Zabavnik Franc. Briše 1
225	Romšak Franc, Briše 2
226	Plahuta Franc, Briše 3
227	Vidmar Ana, Hrib 4
228	Spruk Matija. Hrib 3
229	Klamenc Franc, Hrib 6
230.	Pančur Franc, Hrib 9
231.	Kotnik Marija. Poreber 15
232.	Pančur Jurij. Poreber 10
233.	Burja Franc. Poreber 21
234.	Novak Leopold, Nevlje 9
235.	Humar Pavel, Nevlje 34
236.	Golob Peter, Nevlje 28/a
237.	Kirn Stefan, Nevlje 5
238.	Repnik Karel, Vrhpolje 42
239.	Svetic Franc, Vrhpolje 59
240.	Sušnik Franc, Vrhpolje 53
241.	Virjent Ciril, Olševek 13
242.	Novak Stanislav, Nevlje 11
243.	Jeras Jože, Vir 2
244.	Matjan Janez, Vir 3 i
XI.	Krajevna skupnost Podgorje
245.	Ogrinec Avgust, Podgorje 5
246.	Vidmar Angela, Podgorje 9 247 Pavlič Frančiška, Podgorje 13 2^8. Lavrič Frančiška, Podgorje 26
249.	Golob Franc, Podgorje 30
250.	Mrak Jože, Podgorje 31
251.	Golob Jože, Podgorje 24
252.	Benkovič Viktor, Podgorje 44
253.	Svetelj Ivana, Podgorje 45 254 Svetlin Anton, Podgorje 58
255.	Galjot Franc, Podgorje 62 v
256.	Žurbi Stane, Podgorje 33
257	Žagar Miha, Podgorje 65
258	Poravne Valentin, Podgorje 66
259.	Svetlin Maks, Podgorje 67
260.	Svetlin Štefan, Podgorje 68
261.	Svetlin Franc, Podgorje 71
262.	Rozman Andrej, Podgorje 91
263.	Jagodic Frančiška, Podgorje 105 264^ Poravne Angela, Podgorje 104
265.	Galjot Anton.- Podgorje 40
266.	Sluga Peter Podgorje 103
267.	Vidic Stefan. Podgorje 106
268.	Koželj Angela. Podgorje 108
269.	Mušič Franc, Podgorje 112
270.	Vavpetič Franc, Podgorje 114
XII.	Krajevna skupnost Pšajnovica
271.	Lesjak Ivan, Vel. Rakitovec 6
272.	Lipovšek Stanislav. Vel. Rakitovec •«
273.	Zibert Jože, Vel. Rakitovec 3
274.	Zibert Filip. Mali Rakitovec 2
275.	Šuštar Martin. Mali Rakitovec 5
276.	Dacar Vincenc, Mali Rakitovec 6
277.	Koncilja Jožefa. Gabrovnica 4
278.	Us Vincenc, Gabrovnica 6
279.	Zalogar Jože, Gabrovnica 9
280.	Slapar Ivan, Pšajnovica 9
281.	Borštnar Veronika, Pšajnovica 4
282.	Pestotnik Frančiška, Pšajnovica 7
283	Pestotnik Janez, Pšajnovica 6
284	Gerbec Stanislav, Pšajnovica 8
285.	Dacar Filip, Laseno 2
286.	Semprimožnik Franc, Mati Rakitovec 3
287.	Barli. Miha, Gabrovnica 8
288.	Resnik Ivan, Vel. Rakitovec 5
289.	Sušnik Jože, Mali Rakitovec 1
290.	Rokavec Stane. Pšajnovica 5
291.	Gerbec Luka, Pšajnovica 11
292.	Zavbi Stane, Laseno 3
293.	Jeras Alojz, Gabrovnica 3
294.	Zibert Silvester. Vel. Rakitovec 7
XIII.	Krajevna skupnost Sela
295.	Šuštar Marija, Markovo 14
296.	Poljanšek Ivan, Markovo 13
297.	Zavašnik' Janez, Markovo 15
298.	Homar Alojz, Markovo 7
299.	Pirc Karel, Studenec 5
300.	Hribar Alojz, Studenca 2
301.	Šuštar Ivan, Studenca 1
302.	Juteršek Luka, Znojile 2
303.	Mali Janez, Znojile 3
304.	Pestotnik Franc, Znojile 4
305.	Hribar Minka, Bela peč 1
306.	Mali Alojz, Bela peč 2
307.	Poljanšek Anton, Bela peč 4
308.	Kuhar Frančiška, Bela peč 5
309.	Poljanšek Marija, Bela peč 6
310.	Osolnik Alojzija, Poljane 1
311.	Zavolovšek Antonija, Poljane 2
312.	Cernevšek Matevž, Sovinja peč 1
313.	Kuhar Matija, Sovinja peč 2
314.	Poljanšek Rozalija, Sovinja peč 3 315 Osolnik Alojz, Sovinja peč 6
316.	Poljanšek Jože, Sovinja peč 7
317.	Šuštar Ana, Trobelno 2
318.	Resnik Vincenc, Trobelno 3
319.	Lesjak Ivan, Trobelno 4
320	Trebušajt Miha, Zubejevo 1
321	Slapar Rudolf, Zubejevo 3
322.	Resnik Maks, Zubejevo 4
323.	Resnik Anton, Zubejevo 7
324.	Stehničar Franc, Sela 7
325.	Močnik Janez, Sela 6
326.	Šuštar Franc, Sela 8
327	Hribar Frančiška, Sela 11
328	Poljanšek Alojz, Sela 12 329. Sušnik Janez, Rožično 2/a 330 Zebaljec Ivan, Rožično 3
331.	Berlec Janez, Rožično 4
332.	Mali Anton, Rožično 8 333 Šimenc Marija. Rožično 6
XIV.	Krajevna skupnost Srednja vas
334. Brleč Franc, Loke 14 335 Hribar Ljudmila, Loke 2
336.	Vrankar Marija, Loke 20
337.	Sveti Franc, Pirševo 4
338.	Mali Franc, Snovik 4
339.	Burja Viktor, Vaseno 3
340.	Berlec Jože, Vaseno 1
341 Zebaljec Rafael, Podhruška 9
342.	Berlec Janez, Podhruška. 6
343.	Erzar Jožefa, Srednja vas 13
344	Pirš Stane. Loke 1
345	Breznik Alojz, Loke 6 s
346.	Mali Ivan, Loke 11
347.	Burja Ivan, Loke 4
348.	Mlakar Franc, Pirševo 1
349.	Hribar Pavel, Pirševo 2
350.	Koncilja Jernej, Pirševo 3
351.	Cevec Franc, Vaseno 2
352.	Burja Anton, Snovik 2
353.	Vrankar Janez, Snovik 3
354.	Perne Benedikt, Potok 3
355.	Kališnik Anton, Potok 4
356.	Šuštar Anton, Potok 5
357.	Pavlič Marija, Potok 8
358	Albič Ivana, Potok 10
359	Zebaljec Karel, Potok 13
360.	Merčun Ivan. Srednja vas 7
361.	Hribar Jože, Srednja vas 9
362.	Hribar Ivan, Srednja vas 14
363.	Drolc Alojzija, Srednja vas 18
364.	Trebušak Anton, Srednja vas 22 365 Zebaljec Stane, Srednja vas 25
366.	Berlec Peter, Srednja vas 31
367.	Homar Janez, Podhruška 7
368.	Šuštar Franc, Podhruška 9
XV.	Krajevna skupnost Smarca
369.	Jeran Katarina, Smarca 60
370.	Jereb Franc, Smarca 49
371.	Tomelj Jože. Smarca 63
372.	Rode Janez, Smarca 91
XVI.	Krajevna skupnost Šmartno
373.	Klemen Anton, Šmartno 6
374.	Pančur Milan, Šmartno 13
375.	Dolar Alojz, Šmartno 11	*
376.	Jeras Pavel, Šmartno 16
377.	Sedeljšak Janez, Šmartno 14
378.	Stražar Marija, Šmartno 22
379.	Mali Marija, Šmartno 25
380.	Pavlič Marija, Šmartno 28
381.	Slapnik Vinko, Šmartno 31
382.	Slapnik Luka, Šmartno 32
383	Pavlič Franc, Buč 6
384	Hribar Jože. Buč 7
385	Hribar Matevž, Buč 8b 386. Grošelj Lovrenc, Buč 19
387	Pavlič Anton, Buč 27
388	Pavlič Ciril, Buč 11
389	Smolnikar Franc, Buč 17
390.	Močnik Janez, Sidol 3
391.	Vrankar Martin, Sidol 4
392.	Pavlič Agata, Sidol 6
393.	Klemen Janez, Sidol 5
394.	Modrijan Filip, Stebljevk 3 395 Lomovšek Janez, Stebljevk 5 •
396.	Šimenc Janko, Stebljevk 2
397.	Tonin Marija, Hruševka 7
398.	Hočevar Anton, Hruševka 4
399.	Tonin Jernej, Hruševka 1
400.	Osolnik Slavko, Hruševka 3
401.	Pestotnik Luka, Hruševka 2
402.	Pestotnik Jernej, Gradišče 2
403	Drolc Marjeta, Gradišče 7
404	Virjent Franc. Gradišče 8
405.	Petek Franc, Gradišče 6
406.	Drolje Alojzija, Kostanj 2
407.	Pančur Janez, Kostanj 8
408.	Pestotnik Jože, Kostanj 7
409.	Klemen Marija, Kostanj 4
410.	Kuhar Marija, Podbreg 3
411.	Trebušak Jernej, Ravne 4
412.	Osolnik Jernej, Ravne 6
413.	Drolc Franc, Ravne 2
414.	Matjan Franc. Ravne 7
415.	Hribar Franc. Praproče 3
XVII.	Krajevna skupnost Špitalič
416.	Cerar Jože, Špitalič 26
417.	Učakar Martin, Špitalič 23
418.	Lipovšek Jernej, Špitalič 12
419.	Lipovšek Franc, Špitalič 13
420.	Osolnik Frančiška. Špitalič 21
421.	Klemen Katarina, Špitalič 20
422.	Zabavnik Franc, Špitalič 18
423.	Hrastovec Franc, Špitalič 17
424.	Baloh Stanko. Špitalič 22
425.	Slnk Leopold, Špitalič 25
426.	Učakar Jožefa, Špitalič 45
427.	Mošnik Jože, Špitalič 44
428.	Lipovšek Jakob, Špitalič 43
429.	Sedeljšak Anton, Špitalič 27
430.	Remškar Jože, Špitalič 1
431.	Pestotnik Anton, Špitalič 9
432.	Pider Jože, Bela 22 433 Mošnik Franc, Bela 5
434.	Učakar Janez, Bela 6
435.	Mali Anton, Bela 7
436.	Križnik Stanko, Bela.8
437.	Semprimožnik Jože, Bela 12
438.	Kropivšek Milan, Bela 23
439.	Poznič Ivana, Bela 27
440.	Pančur Ivan. Bela 3
441.	Mali Franc, Dolina 10
442.	Karo Ivan, Okrog 2
443.	Hribar Jernej, Okrog 3
444.	Poljanšek Avgust, Okrog 4
445.	Mali Jože, Okrog 10
446.	Pogačar Franc, Okrog 5
447.	Drolc Jakob, Okrog 11
448.	Zajc Ludvik, Okrog 13
XVIII Krajevna skupnost Tunjice
449.	Grkman Janez, Tunjice 11
450.	Grkman Janež, Tunjice 18 451 Klanšek Janez, Tunjice 29
452.	Golob Franc, Tunjice 34
453.	Golob Franc, Tunjice 35
454.	Klanšek Marija, Tunjice 28
455.	Kosirnik Peter, Tunjice 40
456.	Koželj Anton, Tunjice 43
457.	Grkman Andrej, Tunjiška Mlaka 27
458.	Pirc Ivan, Tunjiška Mlaka 30 ,
459.	Cimžar Viktor, Tunjiška Mlaka 13
460.	Smidovnik Valentin, Tunjiška Mlaka 8
461.	Stele Peter, Tunjiška Mlaka 9
462.	Pregled Jože, Laniše 7
463.	Mlakar Angela, Laniše 4
464.	Podjed Jože, Laniše 1
465.	Cevka Ljudmila, Laniše 3 466 Cevka Janez, Laniše 2
467.	Sedušak Stanislav, Košiše 20
468.	Malež Marija, Košiše 19
469.	Stupar Frančiška, Košiše 18
470.	Vavpetič-Traven Marija, Košiše 15
471.	Stupar Ana, Tunjiška Mlaka 1
472.	Zabavnik Jože, Tunjiška Mlaka 2
473.	Smidovnik Anton, Tunjiška Mlaka 4
474.	Smidovnik Anton, Tunjiška Mlaka 16
475.	Kosirnik Franc, Tunjiška Mlaka 12
476.	Sedušak Ana, Tunjiška Mlaka 23
477.	Nograšek Jože, Tunjiška Mlaka 24
478.	Traven Franc, Tunjiška Mlaka 26
479.	Jamšek Franc, Tunjiška Mlaka 31
480.	Torkar Nikolaj, Tunjice 1
481.	Vrhovnik Matevž, Tunjice 2
482.	Krumpester Franc, Tunjice 4 483 Butalič Ivana, Tunjice 13 484. Petek Slavko, Tunjice 14
485	Vrhovnik Mirko, Tunjice 16
486	Sedušak Andrej, Tunjice 17 487. Gfkman Ciril, Tunjice 20
488 Zabavnik Jože-Frančiška, Tunjice 21
489.	Slanovec Milan, Tunjice 25
490.	Malež Martin, Tunjice 26
491.	Vinšek Marija. Tunjice 27
492.	Vrhovnik Luka, Tunjice 30
493.	Vrhovnik Janez, Tunjice 32
494.	Koželj Aleš, Tunjice 33
495.	Vombergar Janez, Tunjice 41
496.	Romšak Janez, Laniše 5
497.	Kočar Janez, Laniše 6
498.	Vrhovnik Jože, Laniše 8
499.	Lanišek Ciril, Laniše 10
500.	Cernevšek Tomaž, Laniše 9
501.	Zabavnik Stanko, Košiše 16
502.	Goltez Ana, Košiše 17
503.	Lantišek Anton, Laniše 11
XIX.	Krajevna skupnost Vranja peč
1 504. Bernot Franc, Vranja peč 6
505.	Vodlan Janez, Vranja peč 4
506.	Erdani Jernej, Trebelno 1
507.	Bernot Marija, Zg. Palovče 4
508.	Brleč Franc, Zg. Palovče 3
509.	Brleč Marija, Vel. Lašna 13
510.	Zalaznik Jože, Vel. Lašna 9
511.	Oražem Peregrin, Vel. Lašna 5
512.	Vodlan Franc, Vel. Lašna 2
513.	Tomc Anton, Vranja peč 7
514.	Resnik Janez, Trobelno 3
515.	Oražem Peter, Trobelno 4
516.	Rems Anton, Zg. Palovče 6
517.	Novak Marija, Sp. Palovče 7
518.	Narat Jože, Vel. Lašna 25
519.	Šuštar Leopold, Vel. Lašna 20
520.	Šuštar Vincenc, Vel. Lašna 15
521.	Narat Franc, Vel. Lašna 12
522.	Marinko Franc, Vel. Lašna 22
523.	Bernot Miha, Sp. Palovče 9
524.	Podbevšek Stane, Sp. Palovče 3
XX.	Krajevna skupnost Volčji potok
525.	Orešnik Viktor, Volčji potok 4
526.	Pogačnik Franc, Volčji potok 18
527.	Škerjanc Jernej, Volčji potok 17
528.	Frontini Jože, Volčji potok 13
529.	Sluga Franc, Volčji potok 26
530.	Repnik Franc, Volčji potok 31
531.	Slevec Lovrenc, Volčji potolcSe
532.	Novak Janez, Rudnik 3
533.	Repnik Janez, Rudnik II
534.	Rems Peter, Rudnik 9
535.	Škerjanc Ciril, Volčji potok 6
536.	Hribar Jernej, Volčji potok 3
537.	Frontini Jože, Volčji potok 37
538.	Šarc Miha, Volčji potok 35
539.	Zebovec Vinko, Rudnik 6
540.	Stiftar Anton, Volčji potok 32
XXI.	Krajevna skupnost Zgornji Tuhinj
541.	Drolje Marija, Češnjice 7
542.	Zore Slavko, Češnjice 9
543.	Lukan Anton, Češnjice 15
544.	Drolje Alojz, Češnjice 16
545.	Šmid Franc, Češnjice 17
546.	Železnik Franc, Češnjice 14
547.	Jeglič Janež, Češnjice 13 448. Berlec Leopold, Češnjice 8
549.	Drolc Franc, Češnjice 12
550.	Drolc Anton-Angela, Češnjice 3
551.	Pirš Franc, Cirkuše 5
552.	Hribar Uršula, Cirkuše 5
553.	Hribar Jernej, Cirkuše 12
554.	Berlec Janez, Golice 1
555.	Zavašnik Janez, Crni vrh 4
556.	Kodra Janez, Crni vrh 6
557.	Hribovšek Franc, Crni vrh 1
558.	Novak Franc, Golice 9
559.	Hribar Janez, Golice 15
560.	Strmšek Anton, Liplje 5
561.	Mali Janez, Liplje 4
562.	Koprivnik Jožefa, Liplje 3
563.	Zajc Janez, Liplje 1
564.	Pestotnik Janez, Mali Hrib 2
565.	Dacar Alojz, Vel. Hrib 5 566 Jeras Jože, Vel. Hrib 3
567.	Jeglič Jožefa, Zg. Tuhinj 19
568.	Kadunc Vid, Zg.Tuhinj 25
569.	Drolc Franc, Zg. Tuhinj 22
570.	Kodra Franc, Zg. Tuhinj 26 271. Dacar Marija, Zg. Tuhinj 27
572.	Levec Jože, Zg. Tuhinj 37
573.	Zavbi Vincenc, Zg. Tuhinj 42
574.	Pančur Janez, Zg. Tuhinj 35
575.	Hribar Pavel, Laze 11
576.	Berlec Franc, Laze 13
577.	Pestotnik Martin, Stara Sela 10
578	Klemen Franc. Stara Sela 8
579	Mohar Vid, Stara Sela 6
580.	Kramar Jernej, Stara Sela 5
581.	Koprivšek Jože, Češnjice 2
582.	Baloh Alojz, Crni vrh 3
583.	Drolc Janez, Cirkuše 11
584.	Burkeljca Jakob, Cirkuše 6
585.	Baloh Pavel, Cirkuše 1
■	586. Bajde Ivan, Golice 12
587.	Hribernik Ivan, Golice 13
588.	Jeras Jože, Veliki Hrib 6
589.	Ahčin Janez, Veliki Hrib 15
590.	Hribar Franc, Mali Hrib 8
591.	Baloh Alojz, Mali Hrib 9
■	592. Borštnar Anton, Laze 14
593 Koncilja Janez, Zg. Tuhinj 18
594.	Zavbi Vid, Zg. Tuhinj 32
595.	Segatin Jožefa, Zg. Tuhinj 21
596.	Baloh Jože, Zg. Tuhinj 36
597.	Volkar Franc, Zg. Tuhinj 38
598.	Kadunc Jernej, Zg. Tuhinj 55
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-1/76
Kamnik, dne 11. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svctclj 1. r.
LITIJA
157.
Na podlagi 27. in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) ter 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 29/72, 55/72, 28/73) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve na območju občine Litija
1.	člen
-• V drugem členu odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 55/72) se na koncu pika črta ter doda besedilo:
»ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa«.
K temu členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
'»Zasebnim proizvajalcem se za potrebe članov gospodinjstva prizna 300 litrov vina in 10 litrov žganja na vsakega člana gospodinjstva starega nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna 6°/u pri vinu in 2 °/o pri žganju.«
2.	člen
V	tarifi odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za storitve se spremeni tarifa št. 1 in se glasi:
»od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so po tej tarifi predpisane posebne stopnje: 3 %>«
3.	člen
V	drugi točki opombe tarifne številke 1, se drugi odstavek črta.
4.	člen
Vstavi se nova tarifna številka 2, ki se glasi:
»Od prometa z rabljenimi osebnimi in tovornimi vozili po stopnji 4°/o«.
Opomba: Davek po tej tarifni številki plača prodajalec, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa Davčna osnova je kupnina, če ta ustreza prometni vrednosti, v nasprotnem primeru ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložltvij.o zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila
5.	člen
Tarifna številka 2 postane tarifna številka 3 in se
spremenjena v celoti glasi:
»Od alkoholnih pijač:	din za liter
1.	naravna vina	1,50
2.	peneča vina in vina tipa biser	2,80
3.	specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, čc znaša nabavna cena za liter:
— nad 12 do 15 din	6,10
nad 15 din	9,30
4.	likerjev in močnih alkoholnih pijač, če
znaša nabavna cena	za	1	liter nad 32 din	25,00
v od vrednosti
5.	naravna žganja in medice	15
6.	piva	25
7.	drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v
točkah od 1. do 6.	43
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače Iz i., 2.. 3. in 4. točke ter tarifne številke je liter alkoholne pijače, za večje ali manjše pakiranje, ,je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za alkoholne
pijače iz 5., 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom.
Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oz. zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2"/« alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
6.	člen
V tarifi številka 5 se pod rimsko točko II. črta točka 10, točki 11 in 12 pa postaneta točki 10 in 11.
7.	člen	'
Izvršni svet obbinske skupščine se pooblašča, da izdela prečiščeno besedilo tega odloka.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1976, razen člena številka 2., ki se uporablja od 1. januarja 1976.
St. 010-23/65
Litija, dne 6 februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
158.
Na podlagi 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS. št. 23/74), 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) in dogovora o politiki stanarin v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 16-730/75), je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o podaljšanju veljavnosti sklepa o višini stanarine v občini Litija za leto 1976
1.	člen
Stanarine, določene na podlagi dogovora o politiki stanarin v letu 1975 — h kateremu je pristopila tudi Skupščina občine Litija — veljajo tudi v'letu 1976, In sicer za čas, dokler ne bodo osnove in merila zn dolo* Čanje stanarin v letu 1976 usklajene z 10. členom zakona o stanarinah.
2.	člen
ifa odlok začne veljati osmi dan po objavi v .Uradnem listu SRS.
St. 010-2/76
Litija, dne 6. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
159.
Skupščina občine Litija je po 1., 3. in 5. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72), 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj
1.	člen
Spremeni se 10. člen odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 16/73) in se glasi:
Vrednost stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš v lasti občanov ugotavlja upravni organ občinske skupščine, pristojen za stanovanjske zadeve, v prisotnosti lastnika stanovanjske hiše oz. imetnika stanovanjske pravice.
Kolikor se lastnik stanovanjske hiše ali nosilec stanovanjske pravice z ocenitvijo ne strinja, upravni organ pristojen za stanovanjske zadeve imenuje komisijo, ki ponovno ugotovi vrednost stanovanja oziroma stanovanjske hiše.
2.	člen
Dopolni se 11. člen istega odloka z besedilom:
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 din se kaznujejo listi nosilci stanovanjske pravice, lastniki stanovanj kot posameznih delov stavbe in lastniki oziroma uporabniki poslovnih prostorov, ki onemogočijo osebi, ki ugotavlja vrednost stanovanj in poslovnih prostorov, vstop v te prostore, ali dajo lažne podatke.
3.	člen
Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/73
Litija, dne 6. februarja 1976.
Predsednik
*	Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
166.
Na podlagi 2. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o obveznem fluorograflranju prebivalstva v občini Litija v letu 1976
t > ,
V
1.	člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obolenj prsnega koša, se v občini Litija izvede obvezno fluoro-grafiranje vseh prebivalcev, rojenih do konca 1952. leta.
2.	člen
Fluorografska akcija na območju občine Litija bo izvedena v času od 24. 9. do 4. 10. 1976, skupno 7 delovnih dni.
Fluorografiranje je za prebivalce brezplačno.
3.	člen •
Fluorografiranj e bo izvedel Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik.
4.	člen
Po izvršenem fluorografiranju se morajo na individualni poziv za zdravstvo pristojnega organa ah pooblaščenega zavoda pozvane osebe odzvati na kontrolni pregled.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Litija izda po potrebi podrobnejša navodila in sprejme ustrezne sklepe
za izvajanje tega odloka.
6.	člen
Z denarno kaznijo do 1000 din se kaznuje za prekršek:
1.	odgovorna oseba delovne organizacije, ki ne dovoli ali prepreči udeležbo na fluorografiranj e,
2.	kdor se ne udeleži fluorografiranj a ali kontrolnega pregleda,
3.	kdor kakorkoli ovira norjnalen potek fluorograf-
ske akcije.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-37/64
Litija, dne 6. februarja 1976.
z	Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
161.
Na podlagi 9. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo doma šole za medicinske sestre in študentskega doma v Ljubljani, izdajam naslednji
SKLEP 1 2 3
1.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo doma šole za medicinske sestre in študentskega doma v Ljubljani je veljaven, ker ga je v skladu z 9. členom samoupravnega sporazuma sklenilo 96 odstotkov delovnih ljudi zaposlenih v občini Litija kar predstavlja več kot 2/3 delovnih ljudi in je s tem izpolnjen pogoj za veljavnost samoupravnega sporazuma.
Z dnem objave nastanejo za Udeležence vse pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so s sporazumom dogovorjene.
2.	S samoupravnim sporazumom dogovorjena sredstva se združujejo pri izobraževalni skupnosti Litija na posebnem računu: »za izgradnjo dijaških in študentskih domov- St. 50150-842-022-52326
3.	Seznami podpisov pooblaščenih oseb temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih
organizacij ter skupnosti o sklenitvi samoupravnega sporazuma so arhivirani pri izobraževalni skupnosti Litija.
St. 128/76-158
Litija, dne 17. februarja 1976.
Predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Litija in Akcijskega odbora za sanacijo dijaških in študentskih domov v občini Litija
Mitja Nastran 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
162.
Na podlagi 153., 198. čl. statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) in 144. čl. obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 17. seji zbora združenega dela, 18. seji zbora krajevnih skupnosti in 19. seji družbenopolitičnega zbora dne 12. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti
1.	člen
Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Uradni list SRS, št. 4/74) se dopolni tako, da se za 3. členom doda nov 3a člen, ki se glasi:
»Ce se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnikov) ali v tem okviru opravlja dejavnosti po pogodbi z organizacijo združenega dela. sme zaposliti tddi več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev.
Dovoljenje za zaposlitev več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev izda oddelek za gospodarstvo kot pristojni občinski upravni organ, če samostojni obrtnik poleg pogojev določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	da ima poravnane zapadle davčne in socialne obveznosti t
—	da v redu vodi poslovne knjige
—	da ima ustrezne poslovne prostore
—	da se proti njemu ne vodi posebnega postopka za ugotavljanje izvora premoženja
'	— da pridobi soglasje krajevne skupnosti, v kateri
ima sedež obrtne dejavnosti
—	da je njegova zahteva v skladu z razvojnim programom malega gospodarstva.«
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati sklep Skupščine občine Ljubljana Bežigrad o dovolitvi uporabe dopolnilnega dela drugih delavcev pri samostojnih obrtnikih (Uradni list SRS, št. 31/74).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 313-1/74-2
Ljubljana, dne 12. februarja 1976
Predsedhik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r.
163.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih pćtreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 144. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 12. februarja 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
Tarifna številka 1 tarife odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS. št. 54-1132/72, 7-98/73, 45-1028/73, 9-467/75 in 29-1534/75) in odloka o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 38-1110/74) se spremeni in glasi:
»Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje posebni občinski promdtni davek po stopnji 3 °/o.
Opomba: Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.«
2.	člen
Za tarifno številko 1 se doda nova tarifna številka la, ki se glasi:
»Od rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov se plačuje davek po stopnji 4 u/o, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnje pridobitve.
Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ.
Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče«.
3.	člen
Statutarno-pravna komisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati 1. marcu 1976, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 422-35/75-4
Ljubljana, dne 12. februarja 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
164.
Na podlagi tretjega odstavka 144. in 5. alinee 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. februarja 1976, zbora združenega dela dne 12. februarja 1976 in zbora krajevnih skupnosti dne 12. februarja 1976 sprejel?
ODLOK
o dopolnitvi odloka o prenehanju veljavnosti občinskih odlokov
1.	člen
Ugotavlja se, da so od odlokov, ki jih je sprejel Občinski ljudski odbor oziroma' občinska skupščina Ljubljana Bežigrad v času od 1. 1. 1955 do 30. 11. 1975 prenehali veljati Se nekateri odloki.
V odloku o prenehanju veljavnosti občinskih odlokov (Glasnik, št. 16/69, dopolnitev Uradni list SRS, št, 37/74) se dopolni 1. člen in sicer:
A)	iz področja splošnih zadev
1.	Odlok o nadomestilu osebnega dohodka in povračilu potnih stroškov odbornikom, voljenim funkcionarjem in članom organov skupščine občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 5-60/72, spremembe in dopolnitve Uradni list SRS, št. 1-7/73) '
2.	Odlok o merilih in načinu financiranja nalog krajevnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 12-349/71)
B)	iz področja družbenih služb
1.	Odlok o družbeni pomoči (Uradni list SRS, št. 40-959/72)
2.	Odlok o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve za območje občine (Glasnik, št. 51/56 in 27-210/61)
C)	iz področja gospodarstva
1.	Odlok o turistični taksi (Glasnik, št, 53-527/65)
2.	Odlok o ustanovitvi Komunalne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana (Glasnik, št. 12-95/66)
D)	iz področja komunale
1.	Pravilnik o oddajanju stanovanj, s katerimi razpolaga Skupščina občine Ljubljana Bežigrad za potrebe občanov (Glasnik, št. 30-234/66 in Uradni list SRS, št.
14-162/70)
2.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/75-1
Ljubljana, dne 13. februarja 1976.
Predsednik Skupščine občine
/	Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1, r.
165.
Na podlagi 153. in 197. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) in drugega odstavka 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS. št. 27/72) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 17. seji zbora združenega dela, 18. seji zbora krajevnih skupnosti in 19. seji družbenopolitičnega zbora dne 12. februarja 1976 sprejela
O D I. O K
o razširitvi Titove ceste v Ljubljani na odseku men Linhartovo cesto In Kržičevo ulico
1.	člen
Občina Ljubljana Bežigrad prevzame investitorstvo nad gradnjo razširitve Titove ceste v Ljubljani na odseku med Linhartovo cesto in Kr Žiče vo ulico po potrjenem zazidalnem načrtu za zazidalni otok BO 2/1 (Glasnik, št. 28/68).
2.	člen
S sprejemom tega odloka je ugotovljen splošni interes za zgraditev objekta v smislu 15. člena zakona o razlastitvi in o prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-42/75-5/5
Ljubljana, dne 12. februarja 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bcžigrac
Janez Rigler 1. r.
166.
Na podlagi drugega odstavka 3. in 12. člena v zvezi s 13. in 15. členom zakona 'o tlrbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16/67 in 27/72) ter 5. alinee 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 19. seji družbenopolitičnega zbora, 17. seji zbora združenega dela in 18. seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o sprejetju noveliranega zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov BS 112/1, BS 112/2 in BS 111/1, zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka BS. 111/5 ter spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov ES 111/2 in BS 111/4 — Gmajna, Črnuče 1 2 3
1.	člen
Sprejme se:
—	novelirani zazidalni načrt za območje zazidalnih otokov BS 111/1. BS 112/1 m BS 112/2. za katere je sprejel zazidalni načrt t odlokom Mestnega sveta Ljubljana o potrditvi zazidalnega načrta BS 111, BS 112 — Gmajna, Črnuče (Glasnik, št. 31/67),
—	zazidalni načrt za vzhodni del območja zazidalnega otoka BS 111/5 in
—	sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov BS 111/2 in BS 111/4, ki je sprejet z odlokom Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 26/74).
Urbanistično dokumentacijo iz prejšnjega odstčvka je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 1831/74, maja 1975.
2.	člen
Območja zazidalnih otokov BS 111/1, BS 112/1, BS 112/2. BS 111/2. BS 111/4 in dela zazidalnega otoka BS 111/5 so razvidna iz tehničnega dela urbanistične dokumentacije.
3.	člen
Lokacijska dovoljenja na podlagi urbanistične dokumentacije. sprejete s tem odlokom se lahko izdajajo tistim investitorjem ki zahtevi za lokacijsko dovoljenje priložijo dokazilo, da je z organizacijo združenega dela, pooblaščeno za urejanje ir oddajanje stavbnega zem-
ljišča, urejeno vprašanje plačila prispevka k stroškom za urejanje stavbnega zemljišča.
,	4. člen
Urbanistična dokumentacija je stalno na vpogled uočanom, delovnim ljudem, organizacijam združenega dela in skupnostim pri organu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, pristojnemu za urbanizem, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok Mestnega sveta Ljubljana o potrditvi zazidalnega načrta BS 111, BS 112 — Gmajna, Črnuče (Glasnik, št. 31/67).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-27/75-5
Ljubljana, dne 12, februarja 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK 167.
Na podlagi 25. in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12-295/74) ter 1 člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72, 55-491/72 in 28-377/73), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 17. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah In dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od planil za storitve (Uradni list SRS. št. 54-1132/72, 7-98/73 m 45-1028/73), ki ga je Skupščina občine Ljubljana yič-Rudnik z odlokom o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS št. 39-1135/74) sprejelo kot svoj odlok in v odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od nlačil za storitve 'Uradni list SRS, št. 9-474/74 in 29-1559/75). se tarifna številka 1 spremeni in glasi:
»Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno notrošnjo razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisarte posebne stopnje ali je zanio predpisana davčna oprostitev, se plačuje poseben občinski prometni davek po stopnji 3 %.
Opomba: Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba občini, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.«
2.	člen
Za ta ritno številko 1 se doda nova tarifna številka 1 a, ki se glasi:
»Tarifna številka 1 a
Od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, ki jih občani ali civilno pravne osebe prodajo v roku dveh let od prejšnjega nakupa se plačuje davek po stopnji 4 '%.
Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik* avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice.
Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, če ta ne ustrezna prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ Davčni zavezanec je prodajalec Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati 1. marca 1976, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 422-477/76
Ljubljana, dne 17. februarja 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič L r.
168.
Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67) ter 148. člena statuta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12-295/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o sprejemu zazidalnega načrta za del območja VS 201/5 — Dobrova 1 2 *
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za del območja zazidalnega otoka VS 201/5 — Dobrova, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, pod št. 1697/73 v oktobru 1973.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim, pri oddelku za gradbene m komunalne- zadeve Skupščine občine , Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
5.	člen
Lokacijska dovoljenja za objekte se smejo izdajati potem, ko bo zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/71
Ljubljana, dne 17. februarja 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič L r
169.
Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem Planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12-295/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o sprejemu dopolnitve zazidalnega načrta za del ob- . močja VS-7 — Brdo—Vrhovci
1.	člen
S tem odlokom se sprejme dopolnitev zazidalnega načrta, ki ga je sprejel mestni svet Ljubljane z odlokom o potrditvi urbanistične dokumentacije (Glasnik, 8\ 7/75).
Dopolnitev zazidalnega načrta, ki ga je izdelal Agens pod št. 404 v juniju obsega del območja VS-7 — Brdo—Vrhovci med Cesto na Vrhovce. Malim grabnom. Cesto Dolomitskega odreda in po GUP določenim cestnim rezervatom.
2.	člen
Dopolnitev zazidalnega načrta je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim, oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
3.	člen
Manjše odmike od sprejete dopolnitve zazidalnega načrta, ki je sprejeta s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-14/75
Ljubljana, dne 17. februarja 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
170.
Na podlagi 139. ih 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) in 3. člena odloka o oblikovanju sredstev za dejavnost občinske organizacije SZDL Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/71), je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 17. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o oblikovanju sredstev za dejavnost občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
V	2. členu odloka o oblikovanju sredstev za dejavnost občinske organizacije SZDL Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/71) se spremeni »0,02093 %« v »0,036 ”/0«.
2.	člen
V	3. členu odloka se namesto »... na predlog sveta za finance«, vstavi »na predlog izvršnega sveta«.
3.	člen
V	4. členu odloka se namesto »svet za finance-vstavi »izvršni svet«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabila na se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 402-6/76
Ljubljana, dne 17. februarja 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
LOGATEC
171.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 58/75) in na podlagi 27. ter 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o posebnem občinskem devku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Logatec
'l
1.	člen
V tarifi, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Logatec (Uradni list SRS, št. 55-1448/72,	40-1334/73,	45-1548/73,	16-888/74 In
9-499/75) se tarifna številka 1 spremeni tako, da se glasi:
»Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev — 30Zo.
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od rabljenih stvari, ki jih občani prodajajo neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posrednikih ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.«
2.	člen
Za tarifno številko 1 se doda nova tarifna številka la, ki se glasi:
»Od prodaje rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, čd se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa — 4 %.
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Ce kupnina ne odgovarja prometni vrednosti ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri Ima prodajalec stalne prebivališče.«
3.	člen
Tarifna številka 2 se spremeni tako, da se glasi:
»Od alkoholnih pijač	din za llter
1.	Naravnega vina in	vina	tipa	»BISER«	1,50
2.	Penečega vina	3,00
3.	Specialnih vin (desertnih, likerskih in
aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12,00 do 15,00 dinarjev	4 * * 7-00
nad 15,00 dinarjev	10,00
4.	Likerjev in močnih alkoholnih pijač, če
znaša nabavna cena za liter	nad	32.00 dinarjev	25,00
V •/« od vrednosti
5.	Naravnega	žganja in medice	15
6.	Piva	25
7.	Drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete
v točkah 1 do 6	43
Opomba:
1.	Davčna ošhova za alkoholne pijače iz 1., 2., .3. in 4. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače. '
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 5., 6. in 7. točke te tarifne številke, je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 % alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.*
4.	člen .
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1976.
St. 010-24/73
Logatec, dne 2. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
172.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o najvišji stanarini v občini Logatec
1.	člen
V odloku o najvišji stanarini v občini Logatec, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 15/75 in 27/75 se 5. člen spremeni tako, da se glasi:
»Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1975«.
2.	Člen
Ta odlok začne iveljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-18/73
Logatec, dne 16. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r.
173.	•
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 110. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, St. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 16. februarja 1976 sprejela
S K L E 1
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje izgradnje in obnove šolskih in vzgojno-varstvcnih objektov na območju občine Logatec
1. člen
Za območje občine Logatec se razpisuje referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za financiranje izgradnje in obnove osnovnih šol in vzgojno-varstvenih objektov in sicer:
Predračunska
vrednost
din
1.	— šola v Hotedršici z večnamenskim
prostorom	3.200.000
— otroški vrtec Logatec, prva etapa	7.500.000
2.	popravila šole Laze	800.000
3.	popravilo šole Rovtarske Zibrše	500.000
4.	popravilo šole v Medvedjem brdu	500.000
5.	adaptacija otroškega vrtca Rovte	600.000
6.	otroški vrtec Logatec, druga etapa	3.130.000
7.	prizidek šole v Gorenjem Logatcu	3.000.000
8.	neporavnane obveznosti iz leta 1975
za šolo 8. talcev	1.500.000
9.	odplačilo kreditov za že zgrajene
šole	10.000.000
10. oprema za šole	700.000
Skupaj:	_	31.430.000
Objekti se bodo gradili po vrstnem redu iz prvega
odstavka tega člena v skladu z dotokom sredstev.
Za financiranje programa iz prvega odstavka tega člena bodo temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije združenega dela, izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva zbrala sredstva po posebnem samoupravnem sporazumu v višini 16,100.000 dinarjev. S samoprispevkom občanov se bo v petletnem obdobju predvidoma zbralo 15.330.000 dinarjev.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 4. aprila 1976 od
i.	do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
3.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo i občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku občine Logatec in tudi zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik
4.	člen
Samoprispevek bi se uvedel za dobo 5 let in sicer od 1. julija 1976 do 30. junija 1981 in bi ga plačevali naslednji zavezanci, ki imajo stalno prebivališče v občini Logatec:
1.	občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila osebnega dohodka in uživalci pokojnin, v višini 2°/o od neto osebnih dohodkov, nadomestil osebnega dohodka in od pokojnin:
2.	občani, ki so zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, v višini 4 % od osnove za davek;
3.	občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih in drugih negospodarskih dejavnosti, v višini 2 % od neto osebnega dohodka. Zavezanci iz prejšnjega stavka, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, po stopnji 10 % od odmerjenega davka. Občani, ki so zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, ki se plačuje od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku), v višini 20Zo od osnove za davek.
5.	člen
Samoprispevek se ne bi plačeval od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, pokojnin iz naslova starostnega zavarovanja kmetov, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
6.	člen
Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, bi obračunaval in odtegoval samoprispevek izplačevalec dohodka oziroma pokojnine. Od drugih dohodkov, od katerih se plačuje samoprispevek, bi obračunaval samoprispevek za davčne zadeve pristojen občinski upravni organ.
.	7. člen
Za odmero, plačevanje in izterjavo samoprispevka bi se uporabljali predpisi, ki veljajo za odmero, plačevanje in izterjavo davkov občanov.
8.	člen
Denarna sredstva, ki bi se zbrala s samoprispevkom, so strogo namenska in se stekajo na poseben račun pri Izobraževalni skupnosti Logatec. S samoprispevkom zbrana denarna sredstva se smejo uporabljati samo za financiranje programa iz 1. člena tega sklepa.
S sredstvi iz prvega odstavka tega člena bi upravljala Izobraževalna skupnost Logatec v soglasju s skupnostjo otroškega varstva in občinsko skupščino. Izobraževalna skupnost je dolžna najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini o izvajanju programa iz 1. člena tega sklepa ter o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev. Svoja poročila mora objavljati v občinskem glasilu.
9.	člen
Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
»Skupščina občine Logatec
GLASOVNICA Referendum dne 4. 4. 1976
o uvedbi samoprispevka. v denarju za financiranje izgradnje in obnove šolskih in vzgojnovarstvenih objektov na območju občine Logatec za dobo 5 let in sicer od 1. julija 1976 do 30. junija 1981.
glasujem
ZA	PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.«
10.	člen
O uvedbi samoprispevka sprejme Skupščina občine Logatec odlok.
11.	člen
Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi občinska volilna komisija.
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v občinskem proračunu za leto 1976.
St. 010-2/76
Logatec, dne 30. januarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
174.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 22. členu zakona o raziskovalni dejavnosti In o raziskovalni skupnosti (Uradni list SRS, št. 38/74) na seji dne 11. februarja 1976 sprejel
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti
I
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju občinske raziskovalne skupnosti, ki ga je občinska raziskovalna skupnost na seji dne 11. 3. 1975 razglasila za veljavno sprejetega.
II
Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti sc skupno s sklepom o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum sklenjen in s tem sklepom objavi v Uradnem listu SRS.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	1
Št. 113-3/75-3/2
Slovenske Konjice, dne 11. februarja 1976.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
175.
Na podlagi določil 33. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti Slovenske Konjice je skupščina skupnosti Slovenske Konjice, na prvi skupni seji skupščine skupnosti dne 11. marca 1976 sprejela	,
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti Slovenske Konjice
1
Ugotovi se, da so pooblaščeni podpisniki podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti Slovenske Konjice.
2
Ker je sporazum podpisalo več kot 1/2 pooblaščenih podpisnikov, je s tem izpolnjen pogoj iz 33. člena sporazuma, da je občinska raziskovalna skupnost Slovenske Konjice ustanovljena.
3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS skupno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti Slovenske Konjice.
St. 113-3/75-3/2
Slovenske Konjice, dne 11. marca 1975.
Predsednik
, Skupščine občinske raziskovalne skuprtosti
Jurca Stane, dr. inž. 1. r.
176.
V	skladu z zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih sklenejo delavci in delovni ljudje prek delovnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, skupaj z delavci raziskovalnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: člani)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi in delovanju občinske raziskovalne skupnosti občine Slovenske Konjice
I. TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci in delovni ljudje temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, lahko pa tudi občani v krajevnih skupnostih, ustanovijo raziskovalno skupnost.
2.	člen
V	skupščino občinske raziskovalne skupnosti pošiljajo svoje delegate delegacije, izvoljene v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ter delegacije, ki jih vodijo krajevne skupnosti in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, ter delegacije raziskovalnih organizacij.
Občinska raziskovalna skupnost deluje z enotno skupščino.
3.	člen
V	občinski raziskovalni skupnosti člani z območja občine:
—	ugotavljajo in oblikujejo skupne interese po raziskovalni dejavnosti v občini ter usmerjajo raziskovalne pobude svojega območja;
—	sodelujejo pri programiranju družbenoekonomskega razvoja občine;
—	organizirajo in pospešujejo samoupravno sporazumevanje ter sodelujejo pri sklepanju družbenih dogovorov na področju raziskovalnega dela ter pri tem
sodelujejo s področnimi raziskovalnimi skupnostmi in raziskovalno skupnostjo Slovenije;
—	spodbujajo in Skrbijo za uporabo rezultatov znanosti v proizvodnji in družbeni praksi;
—	spodbujajo novatorstvo in izumiteljstvo na vseh področjih družbenega življenja v občini, zlasti pa v organizacijah združenega dela ter skrbijo za spremljanje samoupravnih aktov s tega področja;
—	sodelujejo pri oblikovanju raziskovalne politike in programa področnih in raziskovalne skupnosti Slovenije;
—	podeljujejo priznanja novatorjem, izumiteljem in racionalizatorj em;
—	skrbijo za obveščenost o raziskovalnem delu, spodbujajo in podpirajo delovanje družbenih akcij, ki pospešujejo ustvarjalnost delavcev v združenem delu, zlasti pa podpirajo akcije za popularizacijo znanosti, posebej med mladino;
—	opravljajo tudi druge zadeve, pomembne za razvoj ustvarjalne miselnosti ter razmah raziskovalne dejavnosti v občini;
—	povezujejo se z raziskovalnimi organizacijami zunaj občine in jih vabijo k sodelovanju
4.	člen
Člani občinske raziskovalne skupnosti se pri sprejemanju dolgoročnih in letnih programov občinske raziskovalne skupnosti zavzemajo za uveljavitev teh izhodišč:
1.	razvoj predelave kovin, nekovin, plastike in lesa;
2.	dopolnitev in raziskava urbanističnih programov
občine;	,
3.	razvoj rekreacijskega centra na Rogli;
4.	možnosti razvoja kmečkega turizma.
5 člen
Občinska raziskovalna skupnost enakopravno sodeluje z občinsko skupščino pri odločanju o zadevah s področja raziskovalne dejavnosti na način, določen v statutu občine.
6.	člen
Občinska raziskovalna skupnost pošilja svoje delegate v zbor uporabnikov skupščine raziskovalne skupnosti Slovenije in svoje predstavnike v eno ali več področnih Raziskovalnih skupnosti v skladu s svojimi interesi.
7.	člen
Občinska raziskovalna skupnost izvoli delegacijo za pošiljanje delegatov na zasedanja zborov uporabnikov področnih raziskovalnih skupnosti in v zbor uporabnikov raziskovalnih skupnosti Slovenije.
8.	člen
Delegati se morajo d vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina, poprej posvetovati v delegacijah ali konferencah delegacij, ki so jih delegirale. Stališča svoje delegacije ali konference morajo zastopati v občinskih raziskovalnih skupnostih. Delegacijo ali konferenco delegacij pa morajo seznanjati s sklepi in stališči skupščine.
Delegati razpravljajo In se odločajo na podlagi smernic, ki jih dobijo od organizacij, ki so jih delegirale.
9.	člen
Občinska raziskovalna skupnost, ustanovljena s tem samoupravnim sporazumom, ima svoj statut, ki ga sprejme skupščina občinske raziskovalne skupnosti.

Statut prične veljati, ko da nanj soglasje občinska skupščina.
10.	člen
Statut občinske raziskovalne skupnosti nadrobneje ureja naslednja vprašanja:
organizacijo skupnosti; pravice in dolžnosti njenih organov; postopek za zbiranje pobud in ocenjevanje programov; delovanje nadzornega organa; način sodelovanja Z družbenopolitičnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, poslovnimi skupnostmi in strokovnimi društvi; postopek pri volitvah in razrešitvah organov, statusna vprašanja, sedež, pečat, zastopanje in podpisovanje; način uporabe namenskih skladov, postopek pri sprejemanju internih in splošnih aktov, spreminjanje statuta in druge zadeve, ki jih določa zakon in samoupravni sporazum.
11.	člen
17. člen
K delu občinske raziskovalne skupnosti so redno vabljeni:
1.	Občinska konferenca SZDL.
2.	Občinski komite ZKS.
3.	Občinski svet zveze sindikatov.
4.	Občinska konferenca zveze socialistične mladine Slovenije.
5.	Občinski odbor zveze borcev NOB.
6.	Občinska skupščina.
7.	Občinski štab SLO.
8.	Občinska izobraževalna skupnost. .
9.	Občinska zdravstvena skupnost.
10.	Društvo LT.
III.	SKUPŠČINA RAZISKOVALNE SKUPNOSTI IN NJENI ORGANI
Občinska raziskovalna skupnost je pravna oseba, s sedežem v Slovenskih Konjicah.
Skupnost predstavlja predsednik skupščine občinske raziskovalne skupnosti.
18. člen
Občinsko raziskovalno skupnost upravlja skupščina skupnosti.
19. člen
12.	člen
Delo občinske raziskovalne skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost in njeni organi morajo pravočasno obveščati javnost o pripravi in sprejemanju aktov, ter o izvrševanju nalog z njenega delovnega področja.
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti enakopravno z občinsko skupščino obravnava in sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na raziskovalno dejavnost in so kot taka določena s statutom občine in poslovnikom občinske skupščine.
20. člen
II.	DELEGACIJE
13.	člen
Delavci vsake temeljne in druge oruganizacije združenega dela ter delovnih skupnosti, delovni ljudje ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, lahko pa tudi občani v krajevnih skupnostih, izvolijo izmed sebe delegacije za občinsko raziskovalno skupnost, v skladu z določbami zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
14.	člen
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti ima 19 delegatskih mest. V skupščino občinske raziskovalne skupnosti pošiljajo:
—	delavci v združenem delu — 13 delegatov,
—	delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov — 1 delegat,
—	občani v krajevnih skupnostih — 5 delegatov.
15.	člen
£a delegiranje delegatov in oblikovanje skupnih stališč se delegacije povezujejo v konferenco delegacij.
Konferenca delegacij izvoli svojega predsednika in njegovega namestnika ter določi svoj sedež.
16.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupščine raziskovalne skupnosti Slovenije in zbore uporabnikov področnih raziskovalnih skupnosti ustanavlja občinska raziskovalna skupnost območno konferenco delegacij v skladu s 14. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju raziskovalne skupnosti Slovenije.
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti v soglasju z občinsko skupščino:
—	sprejema statut občinske raziskovalne skupnosti ;	i	i
—	sprejema razvojne in letne programe dela občinske raziskovalne skupnosti;
—	sprejema druge naloge, ki jih določajo statut in drugi splošni akti občine.
21.	člen
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti opravlja naslednje naloge:
—	obravnava in sprejema sklepe v zvezi z nalogami iz 3. člena tega sporažuma;
—	daje smernice za delo delegatom v področnih raziskovalnih skupnostih in v raziskovalni skupnosti Slovenije;
—	voli in razrešuje delegacijo, predsednika, izvršilni odbor ter druge organe skupščine;
—	razlaga ta sporazum;
—	opravlja 4ruge naloge na podlagi zakona, samoupravnega sporazuma in statuta.
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti razpravlja in sklepa veljavno, če je navzoča več kot polovica delegatov.
22.	člen
Skupščina izvoli izmed delegatov predsednika skupščine in njegovega natnestnika.
Predsednik skupščine:
—	predstavlja občinsko raziskovalno skupnost,
—	sklicuje seje skupščine in jim preseduje,
—	skrbi za Izvajanje sklepov skupščine in za to, da je delo skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom in statutom ter drugimi splošnimi akti občinske raziskovalne skupnosti.
23.	člen
Za pripravljanje zasedanj skupščine, za usklajevanje dela organov občinske raziskovalne skupnosti ter za izvrševanje sklepov skupščine izvoli skupščina ob-• činske raziskovalne skupnosti izvršilni odbor. Pri tem zagotovi ustrezno zastopanost vseh področij združe-^ nega dela. Vsaj polovica članov izvršilnega odbora mora biti izvoljena izmed delegatov.
Seje izvršilnega odbora sklicuje in vodi predsednik izvršilnega odbora. Izvršilni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini. Statut nadrobneje določi pristojnost in način dela izvršilnega odbora.
24.	člen
Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:
—	skrbi za razvoj delegatskega sistema in samoupravnih odnosov ter za vključevanje delegatov v delovne organe občinske raziskovalne skupnosti;
—	pripravlja zasedanja skupščine, določa predlog dnevnega reda m obravnava gradiva za zasedanje skupščine;
—	usklajuje uelovanje organov občinske raziskovalne skupnosti;
—	sodeluje z drugimi občinskimi in področnimi skupnostmi ter z raziskovalno skupnostjo Slovenije;
—	izvaja zakone in druge predpise ter družbene dogovore, samoupravne sporazume, programe skupnosti, ter druge splošne akte, ki jih je sprejela skupščina;
—	izvaja politiko in sklepe skupščine;
—	odloča o nagradah in priznanjih za uspehe pri raziskovalnem delu, pomembne za občino;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti.
Seja izvršilnega odbora je sklepčna, če je navzoča več kot polovica njegovih članov. Odloča z večino glasov navzočih članov.
25.	člen
Občinska raziskovalna skupnost organizira strokovno službo skupaj z raziskovalno skupnostjo Slovenije, v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ali na drug racionalen način.
26.	člen
i
Za realizacijo programa občinske raziskovalne skupnosti člani združujejo sredstva na podlagi posebnih občinskih samoupravnih sporazumov, pogodb in na druge načine.
27 člen
V skladu z zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih krije stroške za delo skupščine občinske raziskovalne skupnosti raziskovalna skupnost Slovenije po merilih, ki jih sprejme skupščina raziskovalne skunnosti Slovenije.
'	28. člen
Občinska raziskovalna skupnost podeljuje nagrade za uspehe raziskovalnega dela, ki so pomembni za občino.
Statut podrobneje določa načela, kriterije in postopke za izbor nagrajencev.
29.	člen
Delegati izvolijo tričlanski nadzorni odbor, ki v skladu z zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih opravlja nadzor nad delovanjem skupnosti, njenih organov in njene strokovne službe in nad izvajanjem samoupravnega sporazuma. Nadzorni odbor poroča skupščini skupnosti in članom skupnosti.
Nadzorni odbor izvoli izmed sebe predsednika in njegovega namestnika. Delovanje nadzornega odbora podrobneje ureja statut občinske raziskovalne skupnosti.
30.	člen
S sklepi organov skupnosti ne smejo biti naložene članom skupnosti obveznosti, ki so v. nasprotju z določbami tega sporazuma.
31.	člen
Član skupnosti, ki meni, da je bilo s sklepi organov skupnosti kršeno načelo iz prejšnjega člena, ima pravico prek svoje delegacije zahtevati od skupščine skupnosti spremembo teh sklepov.
V primeru, da skupščina predlogu ne ugodi, se na zahtevo delegacije, ki ugovarja, ustanovi arbitražni svet, v katerega določita obe strani po tri člane, ki niso niti delegati v skupščini niti delavci v organizaciji delegacije iz prvega odstavka. Sklep arbitražnega sveta je dokončen
IV.	SPREJEM IN SPREMEMBA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
32.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko mu pristopi vsaj polovica temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti v občini in ko ga potrdi občinska skupščina.
33.	člen
Vsak član skupnosti ima pravico predlagati spremembo samoupravnega sporazuma.
Svojo zahtevo s predlogom za spremembo sporazuma pošlje prek svoje delegacije skupščini skupnosti.
Skupščina razpravlja o predlogu in ga skupaj s svojim mnenjem pošlje članom skupnosti v odločitev.
Spremembo samoupravnega sporazuma lahko predlaga tudi skupščina skupnosti.
Sprememba samoupravnega sporazuma začne veljati, ko jo je sprejela več kot polovica temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz občine.
Veljavnost sprememb sporazuma razglasi skupščina občinske raziskovalne skupnosti.
Ta samoupravni sporazum in njegove- spremembe se objavijo v uradnem listu SRS.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Prvo sejo skupščine občinske raziskovalne skupnosti skliče predsednik iniciativnega odbora do 12. februarja 1975.
35.	člen
Iniciativni odbor ugotovi in razglasi veljavnost tega sporazuma.
St. 113-3/76-3/1
Slovenske Konjice, dne 11. marca 1975.
Izvirni seznam podpisnikov samoupravnega sporazuma se hrani pri strokovni službi skupnosti.
177.
Na podlagi 24. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti Slovenske Konjice je skupščina kulturne skupnosti na seji dne 26. decembra 1974 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, aa je sklenjen samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti Slovenske Konjice
1.	člen
Ugotovi se, da so člani Kulturne skupnosti Slovenske Konjice sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti Slovenske Konjice v vseh organizacijah, kakor to določa 24. člen samoupravnega sporazuma s tem da so podpisali samoupravni sporazum njihovi pooblaščeni delegati.
2.	člen
S tem je izpolnjen pogoj iz 24. člena samoupravnega sporazuma s čemer je Kulturna skupnost Slovenske Konjice ustanovljena.
•	3. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu skupno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, kulturne skupnosti Slovenske Konjice.
St. 02-103/1-75
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1974.
Predsednik skupščine kulturne skupnosti
Filip Beškovnik 1. n
Po pooblastilu Občinske skupščine Slovenske Konjice je ta samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne kulturne skupnosti potrdil Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice na seji dne 23. januarja 1976.
St. 021-48/75-1
Slovenske Konjice, dne 23. januarja 1976.
178.
V skladu z določili čl. 53., 54. in 57. ustave SRS in zakona o samoupravnih interesnih kulturnih skupnostih in s statutom občine Slovenske Konjice
sklenejo
delavci in drugi delovni ljudje z območja občine Slovenske Konjice prek svojih organizacij združenega dela ter drugih delovnih skupnosti
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi samoupravne interesne kulturne
skupnosti za območje občine Slovenske Konjice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem sporazumom se določajo:
a)	področje dela samoupravne interesne kulturne skupnosti,
b)	organizacija samoupravne interesne kulturne skupnosti,
c)	način določanja v samoupravni interesni kulturni skupnosti,
č) pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov upravljanja,
d)	pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov,
e)	način nadzora nad delom organov skupščine in strokovne službe,
f)	medsebojni odnosi skupnosti in organizacij združenega dela, delovnih in krajevnih skupnosti,
g)	sredstva skupnosti,
h)	odnos samoupravne interesna kulturne skupnosti do Skupščine občine Slovenske Konjice,
i)	sodelovanje z drugimi kulturnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi interesnimi skunnostmi.
I
2.	člen
Samoupravna interesna kulturna skupnost Slovenske Konjice je pravna oseba s sedežem v Slovenskih Konjicah.
3.	člen
Samoupravna imeresna kulturna skupnost Slovenske Konjice se ustanovi kot samoupravna interesna skupnost za uresničevanje kulturne politike na območju občine Slovenske Konjice.
4.	člen
Samoupravna interesna kulturna skupnost oblikuje in uresničuje kulturno politiko, s tem. da:
a)	načrtuje razvoj kulturnih dejavnosti v občini Slovenske Konjice in jih pospešuje v skladu z družbenimi razvojnimi načrti,
b)	skrbi za zagotavljanje sredstev, ki so potrebna za izpolnjevanje programa kulturnih dejavnosti v skladu z družbenimi razvojnimi načrti,
c)	vzpodbuja in išče možnosti za dodatno sofinanciranje kulturnih dejavnosti,
6) sodeluje z dnigimi kulturnimi Skupnostmi vzajemno in solidarno pri načrtovanju in organizaciji kulturnih dejavnosti širšega pomena,
d)	ustanavlja delovne organizacije s področja kulture,
e)	spremlja in proučuje delo in dosežke izvajalcev svojega programa ter v primeru neizpolnjevanja programa izvaja dogovorjene ukrepe,
f)	skrbi, da so kulturne vrednosti čimbolj dostopne vsem delovnim ljudem in podpira ter vzpodbuja kulturno vzgojo v sodelovanju z vzgojnimi dejavniki,
g> skrbi za načrtno usposabljanje delavcev in delovnih ljudi, ki delajo in delujejo v kulturnih dejavnostih,
h> z nagradami, priznanji in na druge primerne načine spodbuja širjenje kvalitetnih kulturnih dosežkov ter kulturnih dejavnostih v občini,
1) podpira in pospešuje kulturne stike s Slovenci zunaj Slovenije in z naiodi ter narodnostmi drugih republik.
II. ORGANIZACIJA SAMOUPRAVNE INTERESNE KULTURNE SKUPNOSTI
5 člen
Stalni organi samoupravne interesne kulturne skupnosti so:
—	skupščina,
—	izvršni odbor,
—	nadzorni organ.
Skupščina lahko' za izvajanje posameznih občasnih in pomembnejših nalog ustanovi komisije in druga telesa, ki delujejo kot občasni organi skupščine.
6.	člen
Delo organov in strokovne službe samoupravne interesne kulturne skupnosti pri izvajanju politike in trošenja sredstev nadzira samoupravni nadzorni organ.
7.	člen
Skupščino samoupravne interesne kulturne skupnosti sestavlja en zbor, ki šteje 25 delegatskih mest.
8.	člen
V skupščino samoupravne interesne- kulturne skupnosti pošiljajo:
—	delegacije oziroma konference delegacij temeljnih organizacij združenega dela 13 delegatov;
—	delegacije oziroma konference delegacij krajevnih skupnosti 5 delegatov:
—	delovne organizacije s področja kulture 1 delegata;
—	delegacije delovnih ljudi, ki delajo v kmetijstvu in obrti 2 delegata:
—	delegacije delovnih ljudi, ki se nepoklicno ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, združenih v ZKPO 4 delegate.
J. člen
Izvršni odbor šteje 9 članov, ki jih izvoli skupščina praviloma izmed delegatov in pri tem upošteva sestavo skupščine.
10.	člen
Nadzorni organ sestavljajo predstavniki organizacij, ki pošiljajo delegate v skupščino samoupravne interesne kulturne skupnosti in sicer:
—	iz temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu in obrti 3 člane;
—	iz krajevnih skupnosti 2 člana.
Naloge in pristojnosti nadzornega organa so podrobneje določene v statutu skupnosti.
III.	POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI
11.	člen
V pristojnost skupščine sodi:
a)	dogovarjanje o programiranju in financiranju kulturne dejavnosti in sklepanje samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za uresničevanje nalog samoupravne interesne kulturne skupnosti,
b)	sprejemanje statuta in drugih splošnih aktov samoupravne interesne kulturne skupnosti,
c)	sprejemanje letnega ali večletnih programov, finančnega načrta in zaključnega računa,
č) odločanje o ustanavljanju delovnih organizacij s področja kulture,
d' odločanje o združevanju sredstev samoupravne interesne kulturne skupnosti s sredstvi drugih skupnosti ali organizacij za financiranje dejavnosti, ki so skupnega pomena.
ej izvolitev predsednika skupščine, njegovega namestnika, predsednika izvršnega odbora, njegovega namestnika, članov izvršnega odbora ter predsednikov in članov drugih stalnih ali občasnih komisij in drugih teles,
f)	sprejemanje skupščinskega poslovnika,
g)	izvolitev delegacije v Skupščino kulturne skupnosti Slovenije,
h)	izvajanje vseh drugih nalog in poslov skupnosti, ki so določene z zakonom ali statutom.
12.	člen
Izvršni odbor samoupravne interesne kulturne skupnosti opravlja zlasti tele naloge:
a)	obravnava in sestavlja predloge statuta, družbenih dogovorov in drugih splošnih aktov, program dela, finančne načrte, zaključne račune in poročila o delu skupnosti ter jih predlaga skupščini v pretres in sprejem,
b)	spremlja in tudi nadzoruje izvrševanje programa kulturnih dejavnosti in finančnega načrta,
c)	nadzoruje uporabo sredstev in razpolaga z njimi v mejah finančnega načrta.
č) sklepa pogodbe z uporabniki sredstev pod pogoji, ki jih je oblikovala skupščina,
d)	navezuje in vzdržuje stike z drugimi organi in organizacijami ter drugimi samoupravnimi interesnimi kulturnimi skupnostmi.
e)	usklajuje delo komisij ter drugih teles skupnosti In obravnava njihova poročila,
f)	poroča skupščini o svojem delu in delu odborov ter komisij in drugih teles,
g)	nadzoruje in usmerja delo strokovne službe ter o tem poroča skupščini,
h)	opravlja vse druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
13.	člen
Pristojnosti Komisij in teles določa statut samoupravne interesne kulturne skupnosti.
IV.	NAČIN ODLOČANJA ORGANOV
14.	člen
Skupščina samoupravne interesne kulturne skupnosti se sestaja po potrebi, vendar najmanj dvakrat na leto. Skupščina odloča veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov.
Statut skupnosti, program dela, finančni načrt, predloge za sklepanje dogovorov, zaključni račun, načela in merila za razdelitev sredstev sprejema skupščina z večino glasov vseh delegatov.
15.	člen
Delo vseh organov samoupravne interesne kulturne skupnosti je javno.
16.	člen
Pred odločanjem na svoji seji je skupščina samoupravne interesne kulturne skupnosti dolžna dati v javno obravnavo članom skupnosti dolgoročne in kratkoročne programe razvoja in kulturnih dejavnosti, večletne in letne finančne načrte in druge pomembnejše dokumente splošnejšega interesa.
Po odločanju mora skupščina samoupravne interesne kulturne skupnosti obvestiti vse Člane skupnosti o svojih odločitvah.
17.	člen
Za opravljanje nalog ima samoupravna interesni kulturna skupnost strokovno službo.
V.	PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELEGACIJ, KONFERENCE DELEGACIJ IN DELEGATOV
18.	člen
Delegati v skupščini:
—	sodelujejo pri odločanju na podlagi interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so jih izvolile, upoštevaje pri tem interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe,
—	redno poročajo delovnim ljudem in občanom v svojih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih o delovanju skupnosti, stališčih in sklepih njenih organov ter o svojem delu,
—	imajo pravico predlagati samoupravne akte in sprožiti vprašanja z delovnega področja skupnosti, predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega odbora, komisij in drugih teles ter na delo strokovne službe,
—	imajo pravico zahtevati od organov skupnosti in njene strokovne službe ter od temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih so bili delegirani, podatke, ki so jim potrebni za njihovo delo v skupnosti,
—	so dolžni spremljati aktualne probleme kulturnih dejavnosti in sodelovati pri delu organov, v katere so izvoljeni.
Mandat delegatov v skupščini samoupravne interesne kulturne skupnosti in v drugih organih skupnosti traja štiri leta.
Več kot dvakrat zaporedoma ne more biti nihče izvoljen za člana iste delegacije.
VI.	ODNOS SAMOUPRAVNE INTERESNE KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENSKE KONJICE DO SKUPŠČINE OBČINE SLOVENSKE KONJICE
19.	člen
Samoupravna interesna kulturna skupnost Slovenske Konjice usklaja svoj srednjeročni načrt z družbeno razvojnim načrtom občine Slovenske Konjice tako, da je ta v skladu s splošnim gospodarskim razvojem občine in ga sprejema na skupni seji vseh zborov skupščine Slovenske Konjice enakopravno.
VII.	ODNOS SAMOUPRAVNE INTERESNE KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENSKE KONJICE DO DRUGIH SKUPNOSTI
20.	člen
Samoupravna interesna kulturna skupnost Slovenske Konjice se dogovarja in sporazumeva z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi z območja občine Slovenske Konjice predvsem o zadevah skupnega pomena in o skupnih akcijah zlasti s področja kulture.
VIII.	SREDSTVA SAMOUPRAVNE INTERESNE KULTURNE SKUPNOSTI
21.	člen
Sredstva za uresničevanje programa samoupravne interesne kulturne skupnosti Slovenske Konjice prispevajo in združujejo delovni ljudje, ki prebivajo na območju občine Slovenske Konjice po merilih, ki jih v skladu z zakonom sprejme skupščina samoupravne interesne kulturne skupnosti Slovenske Konjice.
Sredstva za uresničevanje programa kulturne skupnosti Slovenije združuje samoupravna interesna kulturna skupnost Slovenske Konjice po merilih, ki jih sprejme skupščina kulturne skupnosti Slovenije.
22.	člen
Podpisniki tega sporazuma se s tem sporazumom obvezujejo, da bodo zagotavljali nemoteno delo kulturnih dejavnosti s tem, da bodo skrbeli za nemoten dotok notrebnih — dogovorjenih sredstev.
23.	člen
Samoupravna interesna kulturna skupnost lahko uporabnikom dodeljuje sredstva samo v primeru, če
je njih trošenje zagotovljeno v finančnem načrtu in če je v skladu s programom.
IX.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA
24.	člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga podpiše najmanj tri četrtine pooblaščenih podpisnikov ustanoviteljev m prične veljati, ko ga potrdi Skupščina občine Slovenske Konjice ter osem dni po objavi v uradnem glasilu občine.
Samoupravni sporazum z izvirnimi podpisniki se hrani pri samoupravni inteieseni skupnosti.
USTAVNO SOD1SCE SR SLOVENIJE
135. Odločba o ugotovitvi, da sklep Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev v Ljubljani o največjem znesku nadomestila osebnega dohodka ni bil v skladu z zakonom	1	173
126. Odločba o razveljavitvi določbe samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu »Triglav-konfekcija« Kranj glede prenehanja lastnosti dclavca-prlpravnika	17«
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
137.	Odločba o spremembi odločbe o najvišjih zneskih dnevnic za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republičkim organom med materialne stroške 174
138.	Poslovnik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 175
REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
139.	Navodilo za izvajanje zakona o obračunavanju in prenosu dela dohodka, doseženega v prometu z živino in mesom	187
V odloku o soglasju k imenovanju predsednika in članov upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 2-79/76, je bila v primerjavi z Izvirnikom ugotovljena napaka; zato na podlagi petega odstavka 249. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem
POPRAVEK
odloka o soglasju k imenovanju predsednika In članov upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča
Besedilo: »Miha Rak, vodja proizvodno-tehnične-ga sektorja živilske industrije »ETA« Kamnik,« se nadomesti s pravilnim besedilom:
»Miha Petrič, generalmajor Jugoslovanske ljudske armade,
Anica Rak, vodja proizvodno-tehnlčnega sektorja živilske industrije »ETA« Kamnik,«.
St. 022-2/76
Ljubljana, dne 18. februarja 1976.
Generalni sekretar Skupščine SR Slovenije
Jože Pacek 1. r.
URADNI POPRAVEK
oklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje oloktrifikacijskega omrežja za naselja Reka, Police in Laharna
V sklepu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje elektrifikacijskega omrežja za naselja Reka, Police in Laharna (Uradni list SRS, št. «9/75) je pri 10. točki prišlo do napake in se pravilno glasi:
, *Za oprostitev plačevanja samoprispevka se uporabijo doložila 1. odstavka 10 člena zakona o samoprispevku,«
Tajništvo, občinske skufcišiine
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
140.	Sklep o potrditvi odmikov odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št.
U 66) ter odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve za zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 17-441/71) — za gradnjo posameznih objektov in komunalnih naprav (Ljubljana)	13«
141.	sklep o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo oziroma dopolnitev urbanističnega programa mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 28-628/72) in generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane — GUP (Glasnik,
6 66) za potek priključnih elektrovodnih koridorjev Uerlčevo — RTV Polje — RTP Kočevje In RTP Ile-ričevo — smer Divača do križanja z Dolenjsko cesto (Ljubljana)	191
142.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu	občine Celje	191
143 Odlok o prenosu sredstev, zbranih iz obresti od poslovnega sklada	komunalnih organizacij	(Celje)	192
144.	Odlok o prenehanju odloka o izgradnji in upravljanju s toplotnimi napravami ter o splošnih pogojih za dobavo in prevzem toplote na območju občine Celje 192
145.	Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi medobčinske geodetske uprave (Celje)	192
146.	Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta »industrija sever« (Celje)	192
147.	Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta »Staro mestno Jedro« (Celje)	193
148.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil
za storitve (Grosuplje)	193
149.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o družbeni
pomoči (Grosuplje)	193
130 Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o določitvi najnlžje mesečne nagrade vajencev v občini Grosuplje	193
131. Odlok o ustanovitvi občinskega štaba za teritorialno
obrambo (Idrija)	193
152.	Odlok o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje elek-
trlflkacljskcga omrežja za naselja Reka, Police in Laharna (Idrija)	194
153.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev-
ka za sofinanciranje izgradnje ceste Gorje—Vrh Križa (Idrija)	195
154.	Odločba o ustanovitvi Delavske univerze v Idriji 196
155.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o poseb-
nem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve (Kamnik)	197
Stran
15ti. Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Kamnik)	197
157.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem
davku od prometa proizvodov in plačil za storitve na območju občine Litija	202
158.	Odlok o podaljšanju veljavnosti sklepa o višini stana- /
rine v občini Litija za leto 1976	203
159.	Odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in
stanovanj (Litija)	203
160.	Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Litija v letu 1976	203
161.	Sklep (Litija)	204
j62. Odlok o dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Ljubljana	Bežigrad)	204
163.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem
davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve (Ljubljana Bežigrad)	205
164.	Odlok o dopolnitvi odloka o prenehanju veljavnosti
občinskih odloko.v (Ljubljana Bežigrad)	205
165.	Odlok o razširitvi Titove ceste v Ljubljani na odseku
med Linhartovo cesto in Kržičevo ulico (Ljubljana Bežigrad)	205
166.	Odlok o sprejetju noveliranega zazidalnega načrta za
območje zazidalnih otokov BS 112/1, BS 112/2 in BS 111/1, zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka BS 111/5 ter spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov BS 111/2 in BS 111/4 — Gmajna. Črnuče (Ljubljana Bežigrad)	206
167.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb-
nom občinskem davku od prometa proizvodov In od plači* za -storitve (Lluhlinna Vlč-Rudnlk)	206
168.	0**o*< o sprejemu zazidalnega načrta za del območja
VS 201 5 — Dobrova (Ljubljana Vič-Rudnlk)	207
Stran
169. Odlok o sprejemu dopolnitve zazidalnega načrta za
del območja VS-7—Brdo—Vrhovci (Ljubljana Vič-Itudnik)	207
170.	Odlok o spremembah odloka o oblikovanju sredstev
za dejavnost občinske organizacije Socialistične zveze delovnega	ljudstva	Ljubljana Vlč-Rudnlk	208
171.	Odlok o »premembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
na območju občine	Logatec	208
172.	Odlok o spremembi odloka o najvišji stanarini v občini Logatec	209
173.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev-
ka za financiranje izgradnje In obnove šolskih In vzgojnovarstvenlh objektov na območju občine Logatec	209
174.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta-
novitvi občinske raziskovalne skupnosti (Slovenske Konjice)	210
175.	Sklep o ugotovitvi, da Je sklenjen samoupravni spo-
razum o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti Slovenske	Konjice	210
176.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju ob-
činske raziskovalne skupnosti občine Slovenske Konjice	211
177.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spo-
razum o ustanovitvi Kulturne skupnosti Slovenske Konjice	214
178.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne
interesne kulturne skupnosti za območje občine Slovenske Konjice	214
— Popravek odloka o soglasju k imenovanju predsednika in članov upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča	217
—- Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje elektrlfikacijskega omrežja za naselje Reka, Police In Laharna (Idrija) 217
\
1
izdaje Časopisni tavoo Uradni ust SRS - Dlrektoi m odgovorni urednik Milan Blbei - Tisk* tiskarna Tone Tomšič vsi v Ljubljani - Naročnina za leto l»7tt 240 din. inozemstvo 350 dm - Reklamacije se upoštevajo ie mesec dni po izidu sake številke Uredništvo in uprava Ljubljana Veselova 11 noštn oredai .179 Vil Telefon lirektoi uredništvo uprav# n knll bo vodstvo 20 70i orodaja preklici in naročnine 23 »79 - Žiro račun 50100-603-40323 Oproščene prometneBa davkar	9»trr»tar1»ts »s ’nformaell# * rrvren^rr evetn SkuoMMn# ‘’ep llnvanll* **