Priporočilo.                           ;. lv ^
Mlad napoljski plemič, ki doma nij dobil sebi ugodne vojaške službe, hotel je 1774. leta stopiti v službo avstrijskega kralja ali nemškega cesarja. V ta aamea ai poišče aekaj priporočilnia listov in se poda na Dunaj. Gred6<5 najde v Gradcu tri tujce, s katerimi se je v aekej gostilnici razgovarjal in večerjal. Bili so Xemci, a govorili so francoski med soboj. Kmalu se spri-jazaijo in na*§ popotnik jim zaupljivo pove svojo aamero.
Ko ga zaslišijo, pravi jedea teh. gospodov: nae zamerite, jaz meaim, da aiste dobro storili, ker k Nemcem hodite. Časi so že dolgo mirni, ia dosti je domačih plemičev, iskajožih si službe; zatorej ae verjamem, da bi kak tujec dobil častao službo pri vojai." — ^Kdo ve," reče  Napoljec,  nza delo
— 158 —
sem pripraven, in močno želim, da bi mogel pokazati svojo pridnost in hra-brost. Tudi imam nekaj priporočilniii listov od zel6 imenitnih. osob. Posku-sil bodem svojo srečo, potlej bodi, kar bodi!" Nato reče tuji nemški gospod: nker ste tako določno namenjeni na Dunaj, znal bi vam tudi jaz kako pri-poročilo podati, ki menda ne bode najslabše. Pisal bodem generalu Lascy-ju, in osobno mu boste to'pismo izročili." Z veliko hvaležnostjo vzame Napoljec priporočilni list in dalje potnje.
Ko pride na Dunaj, oddaja priporočilna pisma, kamor so bila namenjena. Tudi za generala Lascy-ja je imel nekaj listov, katere mu kmalu odda; a 6no pismo, ki ga je med potom dobil, založil je nekam In nij ga mogel dobiti. Ko general pisma prebere, obžaluje, da nrn za zdaj ne more pomagati. rOkoliščiiie nijso ugodne, tudi zdaj nemam nobenega izpraznenega mesta," tako se je izgovarjal general. Piemič je kaj tacega že pričakoval, zato se nij začudil, in tndi nij npanja izgubil. Večkrat je obiskal generala, da se nra po-kloni in priporoči; bil je tndi vselej prijazno sprejet, a službe vendar nij dobil.
Necega dne najde nenadoma <5no izgubljeno pismo. Tak6j hiti k generalu, poda1 mu list in mu tudi razloži, kje je list dobil ia kako ga je izgubil. Lascy list odpre, bere ga, čudi se in z glavo zmajuje. Ves zavzet povpraša plemiča, je li poznal gospoda, kateri mu je to pismo izročil? ,,Ne, nijsem ga poznal," odgovori mladeneč. nPa vedite," reče general, nto pismo vam je dal cesar sam. Prosili ste za službo nižjega častnika, a cesar mi ukazuje, da vas po-stavim za stotaika. To tudi ste odtegatrenotkainboditezatocesarjuhvaležni."
Kdor ima resnično voljo priden biti, ta lehko povsod dobi kako službo;
lenuhov in neznačajnikov se vsak izogiblje.
F. Rap   .