Slev. 52.
Naročnina
za državo SHS:
ne mesec......Din 30
sa pol lela ..... m 130 M celo leto .... „340
sa inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno
V Jagoslavlji .... Din 69 v Inozemstvu.... » 80
T LIHIM t MrtB, (to 5. Dram m Posamezna Ma slane 1"3«F ofo LSlfl LIH.
Uredništvo je v Kopitarjevi nlicl 6/III. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne sprejema jo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Cene inseralorn:
Enostolpna peiitna vrsta mali ogiast po Din 1*50 in Din 2"—, večji oglasi nad 43 mm višine po D:n 2"3i», veliki po Din 3-— ln -V—, oglasi v uredniškem delu vr3tica po Din 6'—.
Pri ve2jam narofšEu popi;st
izhaja vsak dan Izv?etn2i ponedoljkn in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Psšlaina fllačsnii v o3lov:al.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.659 in 10.349 (za iusorate) Sarajevo 7.363, Zagreb 39.011, Praqa in Dunaf 24,797.
Stanovanjski zakon.
Koncem leta 1924. je nastopilo v stanovanjskem vprašanju ex-lex-stanje. Veljava zakona je potekla po njegovi lastni določbi z 31. decembra pr. 1., za nadomestilo pa ni bilo poskrbljeno, čeprav nihče ni mogel dvomiti, da je trenotno nemogoče izhajati brez stanovanjskega zakona in kratko malopreiti na predvojno stanje in na zlato valuto pri najemninah. Iz svoje zadrege si je vlada pomagala z malo nezakonitostjo, da je veljavnost zakona podaljšala z ministrsko naredbo do 1. maja 1925., kar v pravniških krogih ni napravilo najboljšega vtisa.
Za novo parlamentarno zasedanje pa je vlada dala izdelati nov stanovanjski zakon, da ji ne bi bilo ireba po 1. maju še enkrat zabresti v brezpravno stanje. Posnetek novega stanovanjskega zakonskega načrta priobčujemo na drugem mestu. Načrt je izdelala posebna komisija v ministrstvu za socijalno politiko po zaslišanju raznih stanovskih organizacij, zlasti najemnikov in hišnih lastnikov.
Nasprotstva, ki obstojajo med tema dvema organizacijama, so iako ostra. Ta nasprotstva so narekovala vladi in vladni komisiji potrebo, da poskusi z novim načrtom doseči med obema skupinama kompromis. Vladi pa se je posrečila njena namera le toliko, da je napravila s svojim osnutkom le slab kompromis, ki ne bo zadovoljil niti ene niti drugo strani.
Hišni posestniki in najemniki se bodo .opravičeno pritoževali o neenakosti, p katero jih bo tri novi načrt, če bo postal zakon. Hišni lastniki, ki razpolagajo le z malimi stanovanji (manj kot štiri sobe), se bodo pritoževali, zakaj so ravno oni obremenjeni s samimi zaščitenimi strankami, drugi pa ne. Kako pridejo ravno oni do tega, da morajo pomagati državi vzdrževati njene uradnike, skrbeti za invalide in pomaga'' 'avcem? Zakaj država ščiti le one hišne _ like, ki imajo samo velika stanovanja na razpolago in jim dovoljuje popolno svobodno razpolagati z velikimi stanovanji? Kako pridejo dalje mali obrtniki in mali trgovci kar čez noč na stališče svojih velikih tovarišev, ki so že dosedaj plačevali visoke najemnine v novih hišah brez nevarnosti za svoj obstoj, dočim so mali ljudje celo v kolikor toliko zaščitenih poslovnih prostorih gospodarsko komaj dihali? In delavci — odkod naj vzamejo dohodke za zvišano najemnino, ako ne od po-viška dnine? Kdo pa naj jim dnine zviša v današnji gospodarski krizi, ko podjetniki za-pfrajo in omejujejo obrat za obratom?
In odpovedi! Načrt določa, da so hiše Invalidov in vojnih vdov in sirot proste vsakih zaščitencev. To je določba, ki ji je tudi s socialnega stališča težko ugovarjati. Toda, kam pa naj gredo stranke, ki bi jim gospodar-invalid slučajno odpovedal ali pa najemnino zvišal po prostem preudarku? To ja okolnost, s katero je bilo in je še treba računati in najti prej sredstva in pota, da se spravijo ljudje pod streho, in šelo potem dovoliti, da se jih lahko iz protežiranih hiš odpravi. Tudi ne vemo, kako se bos'a obnašala invalid-gospodar iu invalid-najem-nik, ki oba uživata zakonsko zaščito. Eden sme stanovanje prosto odpovedati, drugi pa je tudi zaščiten. Kam naj gre invalid-najem-nik, če bo obveljala pravica invalida gospodarja?
Zakonskemu načrtu se pozna, da je bil Izdelan čez noč in zato v njem kar mrgoli nedostatkov in pomanjkljivosti. Vlada se je z novim načrtom postavila popolnoma na stališče skrajne zaščite privatne lasti in zaščite onih, ki so že itak popolnoma ra tleh. Mnogo socialnejše pa bi bilo, da bi najprej poskrbela iz državnih sredstev, in sicer na račun gospodarsko krepkih slojev, za one, ki jih namerava ščititi in šele potem naj se loli prevedbe najemnin od papirnate na zlato valuto. Uradnikom naj ('a zadostno stanovanjsko doklado, delavcem zadovoljivo preskrbo za starost in za brezposelnost, občinam naj jamči potrel - posojila za zgradbe stanovanjskih hiš, potem ra pa da izdelati nov stanovanjski zakon. Se:'a~ji načrt pa ne bo nobene strani zadovolji ampak bo že itak dovolj os!ra socialna nasprotstva še povečal in poglobil.
PriSiieevIžev klub v razsulu.
TRIJE POSLANCI IZSTOPILI IZ KLUBA. - TUDI DR. ORISOGONO IN DR.
KRIZMAN MISLITA SLEDITI.
Belgrad, 4. marca. (Izv.) Pribičevičev klub se nahaja v popolnem razsulu. Že precej časa se je v javnosti govorilo o popolni desorientaciji posameznih članov in o raznih nesoglasjih med maloštevilnimi pristaši jugoslovanskega Tisze. Vendar so jjolicaj-demokratski listi te vesti vedno odločno dementirali in hiteli rta ves glas poročati ne samo o slogi v policaj-deinokrat-ski stranki, nego tudi o naravnost bratski ljubezni obeh režimskih strank. Kljub tem demantijein smo te vesti o neslogi zabele-ževali. Imeli smo prav. To nesoglasje je narastlo tako, da se danes govori o popolnem razsulu kluba samostojnih demokratov. Danes sta namreč dva člana Pribičevi-čevega kluba Miloje Tripalo iz Dalmacije in dr. čudič iz Hrvatske poslala vodstvu radikalnega kluba pismo, v katerem prosita za sprejem v radikalni klub, češ da sta izstopila iz samostojne demokratske stranke in da pristajata na program radikalne stranke. Radikalni klub o tej zadevi še ni razpravljal.
V političnih krogih mislijo, da bo tema dvema poslancema sledilo še več poslancev, med njimi bivša ministra dr. Gri-sogouo in dr. Hinko Krizinan, ki bi vsto-
pila v radikalni klub oziroma ostala izven strank, Dule Boškovič iz Vojvodine pa bi pristopil Davidovičemu klubu, Storil je že tozadevne korake. Radi tega naglega razkroja je Pribičevič danes sklical klubovo sejo, na kateri so predvsem razpravljali o posledicah sedanjega žalostnega stanja kluba. Na sejo je prišlo samo 12 članov. Da bi vplivali na posamezne člane in zajezili nadaljnje razpadanje kluba, predvsem da bi odvrnili dr. Grisogona od nameravanega koraka, so na seji izvolili predsedni-štvo, dr. Grisogona pa izvolili za podpredsednika kluba. Za predsednika so izvolili Svetozarja Pribičeviča.
Ta izvolitev Pribičeviča za predsednika kluba je zelo pomemben slučaj. Mislijo namreč, da je Pribičevičeva izvolitev najboljši predznak, da se samostojni demokrati pripravljajo na samostojno akcijo izven vlade, katero bodo morali podvzeti, ker najbrže bodo sledile odločno zahteve radikalov, da se radikalna stranka približa »porazumu. Tako je Pribičevič v kratkem času doživel polom in namesto razpada Davidovičevega kluba, o katerem so toliko pisali njegovi listi, je prišel sam na vrsto.
Belgrad, 4. marca. (Izv.)Vsi današnji listi poročajo o včerajšnji seji poslancev SLS in prinašajo poročilo, ki je bilo izdano o tej seji. V političnih krogih se je mnogo razpravljalo o tej seji. V tukajšnjih krogih bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije je bilo z velikim zadovoljstvom sprejeto poročilo, da je Jugoslovanski klub soglasno od oboi! sporazum opozieijonalnih strank za bodočo politično akcijo. Jugoslovanski klub je s tem dal kol prvi odločno izjavo, v kakšni smeri naj se vodi politika.
Zagreb, 4. marca. (Izvirno.) Danes od 10. ure dopoldne do 3. popoldne se je vršila plenarna seja hrvatskega narodnega zastopstva. Sejo je otvoril podpredsednik Dragutin Kovneevič, ki je pozdravil navzoče in protestiral proti zaporu oz. internaciji sedmih poslancev HRSS in dr. Žaniča. Za njim je poslanec Pavle Radie poročal o političnem položaju. Najznačilnejša točka njegovega poročila so bila njegova izvajanja o republikanstvu in paeifizmu, ki da so se napačno razumevala in razlagala. Mi nikdar nismo bili separatisti, ja poudarjal Pavle Radič. Poudarjali smo vedno, da naš pacifizem ni defetizem, za svoje republi-kanstvo smo pa trdili in dokazali, (ia je njegova vsebina ljudska demokracija in da nam je vedno bilo največ za to v s e b i n o. Predsedstvo HRSS je dalo uradno poročilo časnikom, da se v parlamentarni monarhiji angleškega tipa naš program socialne pravičnosti, ki je glavni cilj politike HRSS, da izvesti. Z republikansko obliko v centralizmu a brez kmečke demokracije bi nam ne bilo prav nič pomagano. Zato je v današnjih razmerah in pri rapoložonju srbskega naroda ter pri naziranju uplivnega sveta, najboljša pot ta, ki smo jo pred letom dni nastopili, čeprav je zelo težka in mogoče zelo dolga. Ko je Pavle Radič govoril o politiki HRSS, je poudaril, da je ona z razvojem razmer v celi Jugoslaviji našla pojem svojega praktičnega političnega dela. Sedaj ni več vrnitve na čisto ba-novinsko, marveč na čisto hrvatsko politiko. Mi stojimo z obema nogama na terenu kmečke in človečanske politike.
O načrtu skupnega delovnega programa bloka je Pavle Radič izjavil, da sta bili na predlog HRSS sprejeti dve temeljni točki: parlamentarna monarhija angleškega tipa in ljudska demokracija.
Po govoru Pavleta Radiča se jo razvila Debata, v katero sla med drugimi po-seeia tudi dr. Trumbič in dr. Polič.
Sprejeti so bili sledeči sklepi:
1.	Hrvatsko narodno zastopstvo odobrava vstop HRSS v blok narodnega spo-
| ''zuma in ljudske demokracije in v parlamentarno zajednico tega bloka, osvaja predlog, da imej ta parlamentarna zajed-nica enega predsednika in eno vodstvo, odgovorno plenumu vseh poslancev bloka, ter sprejme predloženi načrt delovnega programa s pooblastilom, da vodstvo bloka lahko izpojjolni in dokonča ta delovni program na isti podlagi ljudske suverenosti in v istem duhu ljudske demokracije.
2.	Hrvatsko narodno zastopstvo najodločneje poudarja pacilizem, ponosno in srečno, ker je hrvatski narod s skrajno potrpežljivostjo in v politični zgodovini še neznano zrelostjo in neustrašenostjo prestal strahovite preizkušnje in provokacije in povišal število glasov za 50.000; povišal bi tudi število mandatov, da ni bilo nak-naduega pretresavanja kroglic in ponarejanja volivnih zapisnikov.
3.	Hrvatsko narodno zastopstvo izraža svoja neomajno prepričanje, da je najuspešnejši način borbe preti divjaškemu in despotskemu režimu, da se izvaja v parlamentu najostrejši sistematični boj, po potrebi pa popolna parlamentarna abstinenca, posebno v slučaju, ako zaprti poslanci HRSS ostanejo tudi še po 7. marcu v zaporu in ako bo radikalna stranka verificirala tudi tiste mandate, za katere je ne-pobibio dokazano, da so bili pridobljeni samo s tatvino kroglic in falzificiranjem volivnih zapisnikov.
4.	Hrvatsko narodno zastopstvo se ganjenim srcem, hvaležnostjo in z občudovanjem klanja vsem žrtvam voiivne strahovlade radikalno-batinaškega bloka in s
i tem v zvezi najodločneje protestira v ime-| iiu hrvatskega naroda, ker viada gazi zad-! njo senco parlamentarizma, s tem da drii j v zaporu 7 narodnih poslancev HRSS z de-j setimi mandati zato, da si z njihovo odsot-i nosijo zagotovi parlamentarno večino. Naj-j ostreje obsoja mučitelje in preganjalce kmečkega ljudstva sploh, pozdravlja pa posebno srbsko ljudstvo, ki je za idejo narodnega sporazuma pretrpelo muke in preganjanje v naši težki in skupni borbi.
Na seji jc bil za predsednika hrvatskega narodnega zastopstva Izvoljen Pavle Radič, za podpredsednika pa dr. Lorkovič. Tajnika sta dr. Bazala in Nilcola Prcka.
VTIS V BELGRADU.
Belgrad, 4. marca. (Izv.) Proti večeru jo v Belgrad prispela vest o sklepu Radi-čevih poslancev, da so se poslanci odrekli republikanstvu in da se bo njihov klub i imenoval Hrvatski seljački k!vb. Ta vest se živahno komentira, posebno razpravljajo o njih vladni poslanci, ki vidijo v tem slab znak za njihovo politiko.
SEJA RADIKALNEGA KLUBA.
Belgrad, 4. marca. (Izv.) Čim bolj se bližamo sestanku narodne skupščine tem živahnejše postaja v Belgradu in parlament se polni s poslanci. Posamezni klubi že živahno delujejo. Tekom današnjega dne so imeli seje radikalni klub in popoldne tudi Pribičevičev klub in pa demokratski glavni odbor.
Na seji radikalnega kluba, ki se je vršila v veliki skupščinski dvorani, ker prostori radikalnega kluba še vedno niso popravljeni, so bili prisotni skoro vsi ministri in veliko poslancev. Sejo je otvoril Marko Gjuričič in podal besedo Nikoli Pa-šiču, ki se je v kratkem omlednem govoru zahvalil poslancem za njihovo vztrajno delo, ki je pripomoglo, da eo se zbrali v tako velikem številu, in jih prosil, da naj v interesu stranke delajo živahno naprej. Par političnih besed je tudi spregovoril in omenil, da ne smatrajo radikali vidovdanske ustave za nekaj nespremenljivega, temveč da je vsako stvar treba videti, kako se obnese v praksi, če se ne izkaže, jo je treba spremeniti.
Nato je bil izvoljen širši klubski odbor* v katerega je bil izvoljen po en poslanec iz vsakega okrožja. Ta širši odbor šteje 50 poslancev. Na Jovanovičev predlog je bilo sklenjeno, da se izvoli ožji klubski odbor desetih članov. Nato so poslanci pričeli debato. Vlado so zelo napadali radi njenega delovanja. Poročali so o velikem nezadovoljstvu, ki vlada med ljudstvom v raznih okrožjih, posebno o ogorčenju prebivalstva v južni Srbiji radi odkupa tobaka. Kakor je znano, je vlada odkupila tobak v južni Srbiji za nižjo ceno, kakor znašajo stroški, ki jih imajo sadilci tobaka. Iz posameznih napadov se vidi, da bodo v radikalnem klubu vsekakor vladale ostre razmere.
POMEMBNE KOMBINACIJE.
Belgrad, 4. marca. (Izv.) V zunanjem ministrstvu se pričakujejo spremembe. Kakor se dosedaj poroča, bi imel dr. Ninčič oditi za poslanika v London. Kot kandidata, ki bi ga zamenjala, se imenujeta Ljuba Ne-šič, poslanik v Pragi, in Miroslav Spalajko-vič, poslanik v Parizu. V poslednjem času se pa zdi, da te dve kombinaciji stopata v ozadje. Lj. Nešič ne bi rad sprejel tega mesta iz osebnih razlogov. Na Spalajkoviča pa neradi gledajo radi njegove prenagljenosti. Radi tega se trdi, da bo dosedanji skupščinski predsednik Jovanovic prevzel to mesto, ker jc sigurno, da ne bo hotel več biti skupščinski predsednik, ker tega ne želi. Če Pašič odide v Francijo ali v Švico, tedaj bi ga Jovanovic zastopal v predsedni-štvu vlade. Ta kombinacija ima vedno več verjetnosti, ker se na Balkanu lahko pričakujejo važni dogodki.
Tako poročajo >Novosti« in s tem potrjujejo naše dosedanje informacije.
GLAS 0 POLOŽAJU.
Bet grad, 4. marca. (Izv.) Današnje >No-vostk se bavijo s sedanjim položajem in pišejo:
Vlada se pripravlja na delo in ves napor Je trenutno naperjen na to, da premaga prve tehnične težave pri delu v skupščini. Nikola Pašič še nadalje misli, to se razume, kako bi prebil fronto opozicije, ki mu je s sporazumom onemogočila vsako manevriranje in mu definitivno vrgla na vrat Pribičeviča, katerega bi se Pašič zelo raci otresel. Na prvi seji radikalnega kluba se je namreč videlo, da je nezadovoljstvo z delovanjem 1'ade zelo veliko. To je sla'>o znamenje za bodoče odnošaie med klubom in vlado. Nasproti takim sundjivim Enakem za bodočo kompaktno*! radikalnega kluba pa stoji kon?pakfonst bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije, katere';;' delovni program je bil sprejet z velikimi simpatijami. Ta program so dosedaj, že odobrili nekateri p,- -•V:?!-< klubi opc.zieiie. Tako je Jugosl. ki v1	v Ljubljar.i so-
glasno sprejel ta sp; . Ravnotako .ra je sprejel tudi glavni '..bor demokratske stranke. Vesti 1?. Zagreba povedo, da o tudi
T)qrl5?!r.ifn! e-! ! )- «* ' -s IV.
nuuvuv »v Of-AV^,' JI l'k »J V VS ttlll. M t • "V* J
pred tako morno in koiv<;\iktuo o, žici jo?.
UOIBANJA VLADNEGA ČASOPISJA 0 VSEBINI BLOKOV EGA SPORAZUMA.
Belgrad, 4. marca. (Izv.) Vladno časopisje je fe dni poskušalo javnost zavesti z raznimi lažnivimi vestmi o vsebini sporazuma bloka narodnega sporazuma. Te vesti so imele namen vplivati ne-le na javnost, ampak tudi na druge faktorje in zmanjšati njegovo pomembnost. Glavni odbor demokratske stranke je o tem pisanju listov na današnji seji razpravljal in izdal sledeč komunike: Vse vesti belgrajskib listov o vsebini sporazuma bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije so neresnične.
PONESREČEN BOLGARSKI VEROPLAN.
Pirot, 4. marca. (Izv.) Danes je tukaj
padel na zemljo bolgarski aeroplan. Poškodovan ni bil noben pilot.
igres sovjetske Unija
v i
V ŽEN GOVOR PREDSEDNIKA SOVJETA LJUDSKIH KOMISARJEV RYK0VA.
Moskva, 4. marca. (Izv.) Danes se je v Tiflisu zbral osrednji izvrševalni odbor unije sovjetskih republik na svoje III. zasedanje.
Kongres je otvoril predsednik osred-ujega izvrševalnega odbora K a 1 i n i n , ki jo izjavil, da se bo kmetsko prebivalstvo še bolj kot dozdaj pritegnilo k zakonodajnemu delu, ter naznanil, da se bodo davki kmetskemu prebivalstvu znižali za 25 odstotkov.
Nato je govoril predsednik sovjeta ljudskih komisarjev R y k o v o zunanjem položaju.
Potem ko je pokazal na številna priznanja unije sovjetskih republik de iure, je izjavil, da z ozirom na velike finančne zahteve nekaterih držav ni izključen novi prilisk na Rusijo.
Piušiia more pokazali na velike uspehe svoje politike v Aziji, ki prizadevajo Evropi in Ameriki velike skrbi, vsled česar je razumljivo, da bodo poskušale te države na najrazličnejše načine pritiskati na Rusijo. Toda spričo velikega nasprotstva med gospodarskimi interesi teh držav ie izključeno, da bi se posrečil od nekaterih zamišljeni edinstveni blok proti sovjetski Rusiii.
Rusija se je gospodarsko dvignila in uredila svoje finance brez Evrope in je s pomočjo zveze z Japonsko sklenila zadnji člen verige, ki izolira Ameriko.
Sporazum s Francijo ni samo zelo verjeten, marveč tudi nujno potreben. Rusija carskih dolgov nikoli ne bo prizrala, to pa ne izključuje možnosti, da bi se sklenile s Francijo za obe strani ugodne trgovske pogodbe.
Odnošaji napram Angliji so ostali ne-izpremenjoni. Sovjeli ne bodo sprejeli neizpolnjenih zahtev.
Rvkov je končal z zagotovilom, da je politika sovjetske Unije vseskozi miroljubna.
rusko-francoskFodngšaji.
Pariz, 4. marca. (Izv.) Semkaj je prispel iz Moskve Krasin, ki vodi politično-gospodarska pogajanja s francosko vlado.
POTOVANJE O HAM REKLA IN A V ŽENEVO.
London, 4. marca. (Izv.) Reiiter poroča, da je sklenjena Stvar, da se Chamber-
laln na potu k zasedanju Društva narodov v Parizu sestane s Herriotom. Sestanek in razgovor s francoskim ministrskim predsednikom se vrši v soboto. Nato odpotuje Chamberlain na zasedanje Društva narodov, kateremu bo predsedoval.
Pariz, 4. marca. (Izv.) Minister Chamberlain se je na svojem pobi v Ženevo ustavil nekaj ur v Parizu.
ZA ZBLIŽAN JE Z NEMČIJO.
London, 4. marca. (Izv.) Lord Curzon je izjavil v zgornjem domu, da je dolžnost
vseh vlad, z Nemčijo začeti pogajanja glede varnosti Francije in ostalih zaveznikov. Nemške pogoje in predloge bo presodilo Društvo narodov.
DIPLOMATSKI KORAK FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA.
Pariz, 4. marca. (Izv.) Francoski poslanik v Berlinu se udeleži pogreba predsednika Eberta kot — zastopnik predsednika francoske republike.
EKSPLOZIJSKA NESREČA V NEMČIJI.
Berlin, 4. marca. (Izv.) Danes dopoldne ob 9.40 se je v Reinsdorfovi dinamitni tovarni pri Beisteretzu, okraj Wittenberg, zgodila velika eksplozija, pri čemer je bilo ubitih 5 oseb, 2 sta bili težko, 31 pa lahko ranjenih. Materijalna škoda je zelo velika. Nezgoda je nastala po nesrečnem slučaju in je atentat po splošnem mnenju izključen.
RAZSODBA KRALJEVE KURI JE V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 4. marca. (Izv.) Kraljeva kurija ket najvišja prizivna inštanca je v neki tožbi zaradi razžaljen ja veličanstva razsodila, da je dotični člen kazenskega zakonika postal brezpredmeten, ker je pokojni kralj Karel izgubil vse vladarske pravice v Ogrski.
NOVA TURŠKA VLADA.
Carigrad, 4. marca. (Izv.) Iz Angore poro."a j o, da je nova vlada v Angori sestavljena.
VLADNA KRIZA NA ČEŠKEM REŠENA.
Praga, 4. marca. (Izv.) >Bohemia« poroča, da se je posebni parlamentarni komisiji posrečilo sestaviti vladno izjavo, ki bo zadovoljila člane ljudskih strank in zadostila državnim interesom. Na ta način je. bila preteča kriza rešena.
ITALIJANSKI PARLAMENT.
Rim, 4. marca. Agenzia Štefani poroča, da je ministrski predsednik Mussolini včer raj razpravljal s senatnim predsednikom Titonijem in notranjim ministrom Foder-zonijem. Sklenili so, da se skliče senat koncem tekočega meseca, poslanska zbornica pa prihodnji pondeljek dne 9. t. m. Poleg manj važnih stvari je na dnevnem redu zbornice preventivni proračun za 1.1925-26. Zbornica bo zborovala po vsej priliki do 4. aprila. — Senat se skliče 25. ali 26. t. m.
n &

Samo tekom marca m
radi opustitve podružnice Oblačilnice na Dunajski cesi 29 (hiša Gospodar, zveze)
nia*iufakfi™ fclago po skrajno nizkih cenah.
NE ZAMUDITE PRILIKE!
Načrt novega stanovanjskega zakona.
V	ministrstvu za socialno politiko so izdelali načrt novega stanovanjskega zakona. Načrt je izdelala posebna strokovna komisija. Ministrski svet bo na eni prihodnjih svojih sej o načrtu razpravljal in ga nato predložil bodoči narodni skupščini ua eni izmed prvih skupščinskih sej. Ker je stvar zaradi terminiranja starega stanovanjskega zakona do 1. maja 1. 1925. nujna, bo morala nova narodna skupščina o novem načrtu zelo naglo razpravljati, ako noče, da se ne bo staro, tudi juristično že nevzdržno dosedanje stanje še podaljšalo. P°g°j je seveda, da bo skupščina delo-zmožna.
Zaščita najemnikov.
Principijelno se novi zakonski načrt še vedno drži zaščite najemnikov. Zaščita pa je začasno omejena do 1. maja 1. 1927. Če pa bi do tega termina stanovanjsko vprašanje ne bilo zakonitim potom rešeno, ima ministrski svet pravico, sedanji zakon — zaenkrat še zakonski načrt —1- podaljšati.
Na ta način namerava vlada za bodočnost ukiriti nezakonito stanje, ki je nastopilo v stanovanjskih zadevah s 1. januarjem 1. 1925., ko je bila vlada prisiljena podaljšati veljavnost starega stanovanjskega zakona do 1. maja 1. 1025. brez odobrenia parlamenta.
Brez stanovanjske zaščito
so po nevem zakonskem načrtu:
1.	Vsi poslovni prostori,
2.	državna in samoupravna poslopja, izvzemši stanovanja uslužbencev, zgradbe verskih ustanov, zgradbe splošnokoristnih ustanov, ki ne delajo za dobiček in končno ustanovne zgradbe, kolikor se ne tičejo oseb, naštetih v točki 12. tega zakonskega načrta,
3.	poslopja invalidov in udov, katerih možje so padli v vojni, in sinov, katerih očetje so padli v vojni in ki nimajo razun invalidske podpore nobenih drugih dohodkov,
4.	Nova poslopja in novi dozidki in prizidki na starih hišah.
Določba glede prostosti stanovanjske zaščite za ona poslopja (hiše etc.), ki so last invalidov, je nova. Ta določba utegne postati marsikateremu najemniku nevarna, ker se bodo gotovo našli ljudje, ki si bodo poiskali proti primerni odškodnini in proti zasiguranemu pravnemu varstvu invalide ali vdove kot kupce za svoje hiše, samo da se otresejo stanovanjske zaščite.
Nova poslopja.
Člen 3. novega zakonskega načrta določa, katera poslopja se smatrajo za nova. Za prečanske kraje določa načrt, da se imajo smatrati za nova poslopja vse zgradbe, ki so iih začeli zidati po 1. novembru 1. 1918. in vsa nova nadstropja in prizidki in dozidki, zidani po imenovanem terminu. Kot nove in stanovanjske zaščite proste zgradbe se imajo smatrati dalje vsi prostori v starih poslopjih, ki so bi!i prej za stanovanja r.eporabni, danes pa so preurejeni v stanovanja.
Iz stanovanj deli ti poslovne prostore je po novem zakonskem načrtu v splošnem prepovedano.
V	poslovne prostore sme samo gospo-
dar preurediti del svojega stanovanja. Prestopki proti tej prepovedi se kaznujejo z globo od 1000 do 10.000 Din.
Omejitev števila stanovanj.
Zakonski načrt določa, da ne sme nihče imeti istočasno dveh ali več stanovanj.
Kdor ima sam hišo, ne sme stanovati v hiji hiši, katere stanovanja so zaščitena, ampak mora stanovati v svoji hiši. Če je hiša prepisana na ime žene ali otroka, tt ni nikak izgovor.
Podnajeini in podnajemniki.
Po novem zakonskem načrtu je prepovedano oddajati v podnajem cela stanovanja ali pa posamezne dele stanovanja.
Dovoljeno pa je izdajati v podnajem le eno opremljeno sobo in to samo podnajemnikom, ki stalno stanujejo v dotičnem mestu.
Od najemnine za opremljeno sobo prejema hišni lastnik 20 odstotkov najemnine, če pa dosega ali celo presega podna-jemnina za sobo znesek celokupne stanovanjske najemnine, pri tiče hišnemu lastniku 50 odstotkov podnajemnine.
Odpoved stanovanj.
Z zakonom zaščitena stanovanja sme hišni lastnik odpovedati v nastopnih slučajih:
1.	če sam potrebuje stanovanje ali pa če ga potrebujejo njegovi oženjeni sinovi ali pa njegove ovdovele hčere;
2.	če hoče staro zgradbo podreti. Zidati pa mora novo, ki obsega 50 odstotkov več stanovanjskih prostorov kakor podrta zgradba;
3.	če potrebuje hišni gospodar večje stanovanje za svojo rodovino;
4.	če najemnik najemnine ne plača 2
meseca;
5.	če najemnik stanovanje zlohotno kvari;
6.	če najemnik in pri njem stanujoči ljudje nemoralno žive in dajejo celi hiši pohujšanje;
7.	če najemnik ali njegova družina gospodarja ali njegovo družino dejansko napadejo ali žalijo na časti.
Višina najemnine.
Principijelno določa novi zakonski načrt, naj uredita lastnik in najemnik najemnino sporazumno.
Zaščito zakona pa uživajo:
1.	Aktivni državni uradniki, častniki, podčastniki ali njihove vdove ali sirote, izvzemši državne uradnike ali častnike, ki so zdravniki ali inženerji, katerim je dovoljena svobodna praksa;
2.	upokojenci ali upokojenke, vdove upokojencev in njihove rodbine, izvzemši upokojence, ki so odvetniki;
3.	duševni delavci (slikarji, pesniki, igralci, književniki itd.):
4.	duhovniki vseh stopenj in vseh veroizpovedi in njihove vdove in sirote;
5.	vojni invalidi in njihove rodbine;
6.	vdove in siroto padlih, umrlih aH izginulih v vojni, če so gospodarsko šibke;
7.	vsi obrtniki, ki nimajo lastnih delavnic in ne delajo na -roje ime, ampak prejemajo mesečno plačo ali dnino;
8.	zasebni uradniki in nameščenci, ki delajo za plače, ki ne presega 3000 Din mesečno, izvzemši one, kojih podjetniki so sezidali lastna poslopja za svoje poslovne prostore in stanovanja ah svojo namo-ščence;

UiBirasSMcaKZacj! j; . - rsarcav. »aras
Boleslav Prus:
legend starodavnega Egipta.
I t. poljščine prestavil: Vinko.
(Konec 1
Vojskovodja jc padci na obraz, nato pa jc odšel, da napiše ukaze; knez pa je naročil dvorjaniku, da zopet pregleda rano, ker ga zelo boli,
«Noga ti je malo zatekla, Horus-« je e-kcl dvorjanik. »Kaj bi bilo, ako te je mesto čebele ugriznil pajek?«
Tedaj je vstopil v dvorano državni kancler i priklonivši se Horusu, rekel:
Ko je videl mogočni Ramzes, da mu že pvš;t vid, rne je poslal k tebi z naročilom: Pojdi k Horusu in slepo vrši njegovo voljo. Ce tudi bi ti ukazal spustiti iz verig ujetnike in inid obdarovati z vso zemljo, stori to, ko •.jledaS na njegovi roki moj sveti prstan, ker iz ust vladarjev govori nesmrtni Oziris.«
Tako daleč ne sega srce moje,« je rekel I Ioni ;. »Toda takoj napiši ukaz, da se zniža larodu državni davek in doklade za polovico, ujetniki pa bodo tri dni v tednu prosti dela in ne bodo brez obsodbe tepeni po hrbtu. NapiSi še ukaz. ki preklicujc pregnanstvo ir,ojc''/i učitelja Jetrona, ki je najmodrejši in rnjpVmeritejši Egipčan. Tako sem rekel.*
K.uicler jc padel na obraz, a še predno je 'iogel oditi, da napiše ukaze je vstopil veliki
,.CCT.ik.
Horus,« je rekel, »vsak čas bo odšel cliki R-tizcs v kraljestvo scnc in njegovo srce ■ i pretehtal Oziris na nezmotljivi tehtnici. Ko .■■•blesti sveti prstan faraonov na tvoji roki, uj in ubogal te bom, če tudi bi imel poru-• ' čudežno svetišče Amona, ker iz ust vla-. r,i-v govori nesmrtni Oziris.r
»Ne bom ga porušil* je rekel Horus, »ampak .še sezidal novo svetišče in povečal sveče-niško blagajno. Zahtevam samo, da napišeš ukaz o slovesnem prenosu ostankov meje matere Zefove v katakombe in drugi ukaz za osvobojenje ljubljene Berenike iz samostanskega zapora. Tako sem rekel.«
»Modro postopaš,« jc odvrnil veliki svečenik. Za izvršitev teh ukazov jc že vse pripravljeno, ukaze pa takoj napišem; ko jih potrdiš s svetim prstanom faraonov, prižgem to -le svetilko, da oznr.ni ljudstvu milost, tvoji Be-rer.iki pa prostost in ljubezen.«
Vstopil je najmodrejši zdravnik iz Kar-naka.
■Horus,'- je rekel, -ne čudim se tvoji blede Ii, ko Ramzes tvoj ded žc končava. Ni mogel prenesti močnega leka, katerega mu risem hotel dati temu mogotcu nad mogotci. Ostal je pri njemu samo še namest ik velik? svečenika, da bi tedaj, ko umrje snel sveti prstan z njegove reke ia ga izročil teM v znr-me -.je neomejene vlade. Toda ti blediš vedno bolj, Horus? .. .« je pristavil.
Pre iej mi nogo,« je jeknil ITcrus i - omahnil na zlati stol, čigar naslonjalo jc bilo izrezano v podobi jastrebovih glav.
Zdravnik jc pokleknil, pregledal nogo in odstopil prestrašen.
Horus,' je šepnil, tebe je ugriznil zelo strupen pajek.«
Ali moram umreti? ... ta trenotek?« je vprašal komaj slišno Horus.
Nato pa je pristavil:
r-Kdai se to lahko zgodi?... govori resnico!«
-Predno se mesec skrije za to-le palmo,«
»Ah, tako? Ali bo Ramzes še !go živel?
-Ali mar vem?,.. Morda ti že nesejo prstan.«
Ta trenotek o vstopili ministri z ukazi.
»Kancler,« je znklical Horus in ga prijel za roko, »ali bi izvršili moje ukaze, ako bi takoj umrl?«
»Doživi leta tvo;ega deda, Horus!« je odvrnil kancler. Vendar, ako bi takoj za njim stopil pred sodbo Ozirisa, bo vsak tvoj ukaz izvršen, da si se ga lc dotaknil s svetim prstanom faraonov.«
:>S prstanom?« je ponovi! Horus, »Toda kje je oti?«
:>Rckel mi jc eden dvorjanikov,« je šepnil vojskovodja, »da je veliki Ramzes že v zadnjih i zdihiV«
»Sporoči! sem svojemu n-tnisl-ik«,* je pri-s< il veliki svečenik, »da takoj, ko neha Ram-zesu 1 iti srce, s ame prstan.«
»Hvr.la vara!.. « je rekel Horus. »2:1 mi je,... fh, kr.ko žal... Pa sr.j re uni jam po-i rolnema... Po meni ostrrejo blagoslov, mir, sreča naroda, in... meja Bcrcrika dobi prostost ... Sc dolgo? ...« jc vprašal zdravnika.
»Smrt jc cd tebe tisoč korakov vojaškega hod;',« jc žalostno odvrnil zdrav ik.
»Nc s!i";ite? ... nihče ne gre od tam?« je govoril Hcus.
Vse tiho.
F'csec se ie pri^'i"al pn'mi in že sc je do-tnlcr.il prvih rje; i h listov; drobni pesek je tiho šelestel v peščenih urah.
»Daleč? . ..« je zašepetal Horus.
Osemsto kerakov,« jc odvrnil zdravnik, ne vem, Horus, če boš mogel potrditi vse ukaze s svetim prstanom, če bi ti ga tudi takoj prines'i ...«
»Dejte mi ukaze, je rekel knez in poslušal, če morda ne teče kdo iz Ramzesovih sob, Ti svečenik pa, sc j? obrnil k zdravniku, »govori, ako mi ostria to'i'-o živlferjn, da bom J mogel potrditi vsaj najdražje ukaze.«
»Šeststo korakov,« je šepnil zdravnik.
Ukaz o zmanjšanju davkov in delu ujetnikov je padel Horusu iz rok na tla.
»Petsto ...«
Ukaz o miru z Etiopi je zdrsnil s kolen kneza.
»Ali ne prihaja morda kdo?«
»Štiristo...« je odgovoril zdravnik.
Horus se je zamislil in .. . padel mu je uka* o prevozu ostankov Zefore.
»Tristo ...»
Ista usoda je doletela ukaz o poklicu Je-trene iz pregnanstva.
»Dvesto ...«
Horusu so posinele ust ice. S krčevito roko je vr;'el na tla ukaz, da se ne bo trgalo jezikov vojnim ujetnikom in obdržal samo ... ukaz o osvobojen)U Berenike.
»Sto ...«
Mcl grobno tišino se je začulo drsanje sandalov. V dvorano je pritekel namestnik velikega svečenika. Horus jc iztegnil roko.
»Čudež! ...» jc zaklical prišlec. »Veliki Ramzes je ozdravil. ., Dvignil sc je krepko iz postelje in ob sob" 'cm vzhodu hoče iti na leve ... Tete, Horus, pa v znamenje milosti vabi, da ga spremljaš ...«
Horus se je orrl z ugašajočim pogledom na Nil, kjer se j? svet'ikala luč v ječi Berenike in dve sobi, krvavi solzi sta mu spolzeli po obrazu.
»Nc odgovarj š, Horus?« je začudeno vprašal Ramzcsov poslanec.
»Ali mar ne vieliš, da jc umrl,« je šepni! najmodrejši zdravnik iz Kamnita.
Glejte torej, da to prazne človeške nnde v primeri z cdlolti, katere piše Večni z og' I im znamenji na nebu ...
9.	fizični delavci in delavke vseh vrti fn vsakega posla in njihove vdove in sirote;
10.	uradniki in služite!,ji vseh ustanov in dobrodelnih zavodov;
11.	uradniki in nameščenci samoupravnih oblastev.
Za-vse zgoraj imenovane zasčitence v prečansk ih krajih velja določba, da znaša najemnina v kronah 24kratni znesek L 1914. plačane najemnine za dotično stanovanje, ker se mora vzeti za osnovo predvojni znesek v dinarjih in dinarski znesek se pomnoži na šestkrat ali računano v kronah na 24kratno predvojno višino.
Ako pa prejemajo zgoraj imenovani zaščitenci poleg svojih plač še kakšne posebne stalne dohodke, tako da prejemajo letno nad 40.000 Din dohodkov, morajo plačati 9kratni predvojni dinarski ali 36-kratni predvojni kronski znesek. Tisti pa, ki zaslužijo letno 60.000 Din, morajo pla-čafti 12kratni dinarski ali 48kratni kronski znesek predvojne vrednosti stanovanja.
Zakonski načrt določa nadalje podrobno, kdaj se mora izseliti najemnik v slučaju odpovedi stanovanja, potem obeta stanovanjskim zadrugam državno podporo po nizkih obrestih in še več takih špecijal-nih določb. Mi smo se zaenkrat omejili le na naredbo najvažnejših točk, zlasti onih, ki se tičejo višine najemnine in odpovedi. 0 podrobnostih bomo poročali po potrebi.
Izjava Ijufaiianslfili trgovcev in
V sobotni, številki i-Slovenca: je odgovoril g. Jelačin mL na ogabno gonjo »mladinovc, ki so si nadeli nalogo, da ga moralno in gospodarsko ubijejo, zato ker je ščitil stanovsko čast vseh trgovcev Slovenije in s tein pokazal z dejanjem, kako nujno je potrebno, da se depolitizira javno trgovsko življenje in da se ohrani politično neomadeževano vrhovno vodstvo trgovskih organizacij. G. Jelačin, dalekovidni zastopnik trgovcev in obrtnikov, ki žele razvoja in napredka, se je uprl nasilju in nepoštenosti, ki so jo zanesli med trgovce in obrtnike plačani eksponenti SDS.
Popolnoma odobravamo nastop g. Jelačina ob priliki sklicanega shoda, katerega je sklical na predvečer volitev g. Mohorič s pretvezo, da se pogovorimo trgovci o važnih trgovskih zadevah, kajti pokazalo se je, da je namen popolnoma drug. Sestanek je imel popolnoma politični značaj ia se je govorilo in agitiralo na njem izključno le za volitve v narodno skupščino. Izrabljanje društvenih prostorov je preprečil v zadnjem trenotku g. Jelačin s tem, da ni pustil oanačiti društevnih prostorov za agi-tacijske lokale na eni, na drugi strani pa se je zavedal, da on kot nosilec vseh odgovornih funkcij ne sme dopustiti lega, da se zanese v naše stanovske organizacije kuga političnih strankarjev SDS.
To je glavni vzrok, da blatijo in zasramu-jejo g. Jelačina. Očita se mu povzročitev neprecenljive in nepopravljive škode, ki je nastala s tem, da ni bil izvoljen g. Mohorič. Mi trgovci nimamo dejansko nobene škode, ker vemo, da je oškodovana le peščica tistih plačancev, ki bi dobili v slučaju izvolitve g. Mohoriča lepe nagrade za svoj trud in agitacijsko delo v posameznih okrajih. Temu nasproti pa je dokazana korist vseh trgovcev s tem, da je javno pokazal g. Jelačin svoje stališče proti onim, ki «o hoteli vpreči trgovslvo v službo polilične stranke.
O. Jelačin se od strani SDS in njenega časopisja poživlja, da odloži vsa njemu zaupana mesta in to vsled sprejete resolucije na seji dne 27. februarja. Tako glasovanje je račun brez krčmarja, kajti g. Jelačin bo odložil svoje funkcije le tedaj, če bo lako odločil občni zbor. Zato poživljamo g. Jelačioa, da na svojem stališču vztraja do sklicanja izrednega občnega zbora ter bomo videli, kdo je naš zaupnik in zastopnik.
Vse, kar delajo zadnje čase politični za-grizenci, dokazuje, da je njihova namera ta, da bi pustili živeli gospodarsko le tistega, ki bo trobil v njihov rog. Natančno vemo. da je g. Jelačin vse drugo kot pristaš ali vsaj sim-patizer SLS. Domneva pa. da je poštenjak, skrben voditelj trgovskega in obrtniškega sla-uu in skrben organizator za napredek in razmah naše mlade trgovine, se je pokazala, zato ie naša dolžnost, da njega v njegovem nastopu ščitimo in podpiramo.
Predvsem si moramo biti na Jasnem v sledečem: Ce se posreči uničiti moralno in gospodarsko g. Jelačina, tedaj sc bo ta praksa še v hujšem stilu nadaljevala napram vsem tistim, ki so proli načinu oviranja razvoja trgovine in obrti sploh, ravno lako tudi napram vsem tistim trgovcem in obrtnikom, ki «e načelno razlikujejo po političnem naziranju, napram onim, ki so započeli ta nesramni boj v naših vrstah.
Tak poskus vsem odsvetujemo, kajti izzivanje na gospodarski bojkot je vsak dan bolj izrazito. Nastane važno vprašanje in to je: Kdo jo pravzaprav največji konzument? Odgovor je jako lahek: Delavec in kmet! Ta dva konzu-menta odločata v vsaki trgovini in obrti in gorje tistemu, ki bi pomagal uveljaviti geslo: Svoji k svojim!« Gospodarski min marsikaterega trgovca ln obrtnika je neizogiben, kar gotovo ni v interesu trgovine in obrti.
Trgovci in «hrtoito! Take metode se ne smejo uvesti v naše vrste, ker to nam prepoveduj® stanovska čast Zavedati se maramo, da se more gnusna gonja radi verolonraosM ali drugega vzroka preslikati proti komu drugemu in prepozino bo spozuanje, da »kdor drugim jamo koplje, sam vanjo padec.
Proti g. Jelačinu nastopa iz poprej navedenih razlogov samo par plačanih strankar-jev, ki so se znali po »oekinovih zvezah * uveljaviti na raznih vodilnih mestih trgovskih organizacij, zgolj iz koristolovstva. Obmimo hrbet tem škodljivce«! našega naroda, ki rušijo temelje državne podlage, ovirajo ne le državno ureditev, temveč tudi trgovsko življenje in napredek.
G. Jelačina pa še končno poživljamo, da ostane napram tem eksponentom zavožene SDS nepopustljiv in naj se zaveda, da je večina trgovcev in obrtnikov na njegovi strani, s katerimi vsak čas lahko z mirnostjo računa.
Ljubljanski trgovci in obrtniki.
Dopisi.
Iz uradniških krogov. Prejeli smo in priobčujemo: Nadvse zanimiva je za nas uradnike, posebno kar nas j« volilo pri zadnji skupščinski volitvi dr. Mohoriča, debata, ki se je razvila med stranko SDS in g. Je-lačinom. Torej tako! Nam ste pripovedovali pred volitvami, da bo dr. Mohorič kot gospodarski vešfiak zastopal vse sloje, predvsem, da se bo zavzemal za državne uradnike, ki tvorijo v Ljubljani gros volivcev in ki kratko rečeno odločujejo, kdo bo izvoljen. Danes pa različni gremiji izrekajo nezaupnice g. Jelačinu, češ, da je on kriv, da dr. Mohorič ni bil izvoljen in da jo s tem udarjen trgovski stan. Uradniki! Vsi za enega, eden za vse! Teh SDSarskib sleparij mora biti konec! Vsaka ljubezen pravijo »gre skozi želodec«. Kakor nas ljubi vlada, lako jo ljubimo mi. Zob za zob!
It Bučke. Kako je to, da so gospodje sdr-žavotvorcic pri prosvetnem oddelku v Ljubljani tako pozabili na Bučko, Tu imamo dva >jako državotvorna elementa f — g. učitelja in gospo učiteljico —, ki zaslužita, da kaj naprej prideta. Škoda bi bila zelo velika, da bi tali lep šopek, ki bi se tako lepo podal na »državo-tvoren-c klobuk, ovenel pri nas. Če mislite še kaj preganjati siornškarje, mi se toplo priporočamo, da jih k nam pošljete. Sicer smo proti vsaki krivici in ne želimo, da bi se učiteljstvo preganjalo. pač pa želimo, da bi iudi mi zonet enkrat imeli dobro učiteljstvo. Odkar ni bilo na Bučki slomškarjev. se ne moremo z učilelj-stvom prav nič pohvaliti.
St. Vid—Grobelno. Nedeljska predstava '■•Pri Hrastovih" je uspela zelo lepo. Soba je bila polna — gledalci in blagajnik zadovoljni. Ponovi se v nedeljo, dne 8. marca ob istem času in cenah.
Iz Rogaške Slatine se nam poroča: Zimska sezona v našem zdravilišču se bliža svojemu koncu in izredno lepo pomladansko vreme nas že opozarja na bližajočo se letno sezono. Vsled izkušenj zadnje sezone, ki je bila po številu gostov največja, odkar obstoji naše zdravilišče in smo vsled tega trpeli na pomanjkanju stanovanj, naročajo že sedaj naši stari gosti stanovanja predvsem za mesece julij in avgust. Prepričani smo pa. da bi polovica onih gostov, ki dohaja k nam v teh mesecih zbrala si drug čas za svoje zdravljenje, posebno maj in junij, če bi vedeli kako lepa je narava takrat pri nas in ko je vrhtega prostora povsod dovolj, mnogo več miru in so cene izdalno znižane. Letošnjo ugodno zimsko vreme nas je podpiralo pri pripravah za bodočo sezono tako, da bo zdravilišče že ob otvoritvi sezone v vsakem oziru urejeno moglo sprejeti svoje goste. Za letošnje leto smo izpopolnili pred vsem zdravilne naprave našega zdravilišča. Tako bomo dobili rentgenov zavod, laboratorij za vsakovrstne preiskave, električne kopeli (Vierzel-lenbad) itd. Poleg koncertov, radio-postaje, kina, ki bo v bodoče v lastni upravi zdravilišča, in različnih drugih umetnih in zabavnih priredilev. bo vojaška godba, ki je v lanski sezoni žela neomejeno pohvalo gostov, vzdrževala prvovrstne promenadne koncerte. Cene ostanejo isle, kot v pretekli sezoni. Ob tej priliki opozarjamo, da smo dobili glede bolnikov 7, nalezljivimi boleznimi stroge predpise in se pred vsem ne bodo sprejemali v zdravilišče bolniki s tuberkulozo, ker tukajšnje podnebje ni ugodno za bolezni na pljučih. Deca do 1. leta se bo sprejemala v državne zdraviliške zgradbe le, če je bila pred prihodom v zdravilišče prijavljena. Interesentom obenem sporočamo. da bodo v prihodnjih dneh razpisani v zdravilišču trije trgovski lokali. Vsa pojasnila glede teh lokalov kakor tudi vse druge podrob- ' nosli o sezoni daje ravnateljstvo zdravilišča.
Rečica v Savinjski dolini. Svetovnoznano podjetje iSiemens-^ bo v kratkem času dogradilo električno omrežje in hišne inštalacije za ■100 luči. Delo so začeli v septembru 1924 s štirimi monterji pod nadzorstvom gg. Koparca in Ekelna. Srečo so imeli podjetni ReSicani, da je zima bila suha in da se je delo nemoteno lako brzo bližalo koncu. — Popotnik.
Alcksandrija, 25. februarja. Kakšen pa ,ie sedanji dom uloksmidrijsklh Slovencev? Hiša je precej velika: dvonadstropna z visokim pritličjem. Leži tndl prav lopo: blizu morju takozvanega vzhodnega pristnim Port Est*, to je ob dobro zavarovani ln obzidani obali v obliki velikanskega polmesca. Ta obala pa ni za ladje, ampak samo za lz»
prehode peš in v vseh mogočih vozilih. Neprestano drve mimo hiše z zvoueujeru, tro-benjem in rjovenjem tramvaji, avtomobili in izvoščki. — Ce se hočemo potruditi v naše prostore za dekleta iu društvo, moramo v drugo nadstropje. Voza in stopuiue so mramornate, zelo razumljivo tu v Egiptu, ker so cenejše ko lesene. Ko dospeš v drugo nadstropje v našo prostore, osupneš; kako tesno je tu vse- Kako na,i se notri »pravi večje število ljudi, da ne rečem množica? Saj se že kakih 40 oseb tu komaj giblje! — Ob hodniku je naprej kapelica Matere božje, seveda majčkena, mnogo premajhna za toliko deklet, kolikor jih včasih pride in bi jih prišlo, če bi bilo kaj več prostora, k popoldanski službi božji. Čedno in lično pa je res vse, za to skrbe naše dobre šolske sestre. Štiri so. One oskrbujejo cerkveno perilo, ministrirajo tudi pri maši, ki jo tu vsak četrtek — seveda le iz klopi — in ena spremlja na harmoniju cerkveno petje. Nasproti kapele je sobica za obednico sester; naprej kuhinja, potem soba, kjer bivajo sestre in slednjič še več sob za dekleta, ki tu čakajo službe. V eni teh sob je poleg postelj — ne gre drugače, ker ni prostora — tudi pianino in omara za društveno knjižnico. V veži pred njo je nekaj odru podobnega za društvene
prireditve. Teh se more udeleževati kvečjemu kakih 100 oseb, seveda so kar nabasane. Nujno je torej potrebuo, da se misli na druge prostore za društvo in tudi za zavetišče brezposelnih, bolnih in postaranih oseb. Mnogo smo se že posvetovali o tem, toda za zdaj še ni nič gotovega, kot to, da se upa dobiti zemljišče od egiptovske vlade, kamor bi se postavilo primernejše poslopje. Kaku in kaj se bo doseglo .pišem prihodnjič! Gotovo je tudi eden glavnih vzrokov to, da j<' sedanja hiša dediščina stare avstre-ogrske monarhije; ima še vedno dva napisa: trni I o Franoeseo GiiiMeppe. enega zunaj, drag'g; i v veži. Bati se je, da. nam jo kar prodajo in razdele med nasiedstvmp, države, akeravno je bila ustanovljena pod izrecnim pogojem, da bo cela za SloVenke in Hrvatice, in ue-le drugo nadstropje. Pa kaj hočemo, ko imamo tako zmožne diplomate! Tako bi torej ostali Slovenci bred hiše! Glavni faktor družbe, ki je to hišo zidala- tržaški j ud Polak, ki pa ima za ženo kristjano, mi je sicer rekel, da za sedaj ni povoda se. bati, toda kako dolgci1.' Prihodnjič enkrat bo prinesel »Slovenec sliko tega našega doma in nekaj Slovenk fotografiranih na strehi, kolikor jih je bdi«■ takrat možno sklicati. — Najtoplejše pozdr« ve vsem znancem! — P. Ferdinand Zajec.
—	Kamniška železnica. Sedaj baje delajo vozni red v železniškem ministrstvu za poletni čas. Ali bodo pač premenili vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 13.05, ki naj bi dohajal ob .11 dopoldne, kakor prejšnje čase? Če takrat ni prostora na glavnem kolodvoru, pa vsaj na gorenjski kolodvor. Če dohaja ob 13.05, nima zveze ne proti Mariboru, ne proti Rakeku, no na Gorenjsko. Nadalje, ker so uradi odprti do dveh popoldne, se sedaj tam ne more nič opraviti. Ako pa prihaja ob 11, bi se tam še lahko marsikaj opravilo, kjer zapirajo ob 12. Večkrat se je to javno že poudarjalo. Zakaj se neki tako trdovratno drže in nočejo ustreči želji potujočega občinstva? Na posamezne osebe se pač ni ozirati!
—	Prošnja finančni upravi. Prejeli smo: Davčni uradi pišejo na položnicah, koliko je stroškov pri davkih. Ti stroški niso majhni pri dohodnini do 2 odstotkov. Da je za položnico plačati 10 par, je znano, v kakšen namen se pa drugo obrne? Ce bi finančna uprava to pojasnila. bi človek laže plačal. Nadalje: Prejšnje čase so na pošti prodajali vplačilniee, da si ž njimi denar nakazal davkarijam. Sedaj so jih odpravili. Pa so potrebne. Dopolnilno pre-nospo takso moraš plačati ob določenem času. Ce ne, boš plačal trikratni znesek in še zamudne obresti. Tirjajo nič ne, ampak naročeno je, prinesti denar osebno. Pri tem zamudiš pol
1 dne ali še več. Plačali pa imaš za občino ali za i šolski vrt samo 2 ali 3 Din. Da bi se prodajale na pošli vplačilniee ali položnice, to bi pač smeli v Ljubljani odredili. Zakaj bi delali ljudem pota in stroške? V Makedoniji, Črni gori, Srbiji tega pač ne pogrešajo, mi smo bili pa navajeni vplačilnic že desetletja.
—	Kje jc socijalno čuvstvovanje? 80 % vojni invalid je zaprosil okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico, da mu dovoli postaviti higijenieno zaprto stojnico za prodajo živil. Prosilec že poseduje tozadevni obrtni list. Okrajno glavarstvo je prošnjo zavrnilo z motivacijo, da se invalid vsled bolezni ne sme pripustiti v trgovino. Zdravnik, ki je prosilca preiskal, pa je ugotovil, da je njegovo zdravstveno stanje v popolnem skladu s tozadevnimi predpisi. Človek sc nehote vpraša, na kakšen način nameravajo naše oblasti odporneri socijaliii bedi najbednejših vojnih žrlev'? Ali ni edina o d po moč v primerni zaposlenosti prizadetih, da se tako lahko sami preživljajo in niso le v breme državi, za katero so darovali svoje najdražje? Res, čudna so pota naše socijalne politike!
—	Smrtna kosa med ameriškimi rojaki.
V elevelandski umobolnici- jc umrla ",5 letna rojakinja Margareta Barfel, doma iz Mirne-peči na Dolenjskem. V Ameriki je bila 18 let, v umobolnici 5 let. Zapustila j j soproga in dva otroka.
—	Ameriški Slovenci pripravljajo romanje v Rim. Rev. fr. Kazimir v Chicagu pripravlja slovensko romanje v Rim povodom sv. leta. Odpotovali bi Slovenci iz Amerike sredi julija.
—	Dve obletnici v slovenski župniji sv. Barbare v Springficldu v Ameriki. Župnik slovenske župnije sv. Barbare v Sprirtg-fieldu, 111., Rev. Fr. S. Mažir, je minoli mesec obhajal 2» letnico svojega mašništva. Ker je bil župnik ravno prebolel večmesečno težko bolezen, se je slavnost vrisila v omejenem obsegu, a zato na prisrčen način. Sodelovala je šolska mladina sloveu.ske župne šole. Župnik Mažir je doma iz S.'ov. Gori-na Štajerskem, kjer jc — pri Sv. Ani — daroval svojo prvo sv. mašo. Tam ltiu živita šc oče iu mati, ki sta 1. 1922. obhajala zlato poroko, ob kateri priliki je prišel iz Amerike tudi župnik Mažir. V Ameriko je prišel župnik Mažir 1. 1905., od 1. 1915. je župnik pri Sv. Barbari v Springfieldii. Obenem je Rev. Mažir tudi aktivni vojni knrat 130. rnfante-rljskega regimenta ter kora rezervnih častnikov ameriške armade. Ob zasedanjih illi noiske državne zbornice (legislnturel, služi tudi kot kapluu državno zbornico ter ctvar-
ja dnevna zasedanja z molitvijo. — V nedeljo dne 8. februarja so župl.iani Sv. Bar-oare slavili še drugo obletnico: 34 letnico obstoja svoje župnije. Župnija sc je v teh kratkih letih izredno lepo razvila in z njo slovenska župna šola. To so povodom 14 letnice naglasa!i tudi angleški ameriški listi. L. 1918. je župnija sezidala lepo župnišče iu nakupila posestvo, ki bo zadostovalo za vj» cerkvene šolske potrebščine.
—	Smrtna nesreča slovenskega godca v Ameriki. »Glasilo IvSK Jednote« v Cleve-landu poroča o čudni nesreči, ki je v Brid-geportu, O., zadela SO letnega Slovenca Josipa Matko, splošno znanega godca na bar, moniko. Matko se je ponoči 10. februarja 1. 1. vračal proti domu in pri tem prišel poti cestno električno železnico, ki ga je nevarno poškodovala. Potegnili so ga'izpod voza. in pozvali ambulančni voz, da ga prepelje v bolnico. Predno pa je voz dospel, je pridrvel neki avtomobil, ki se je zaletel v cestno železnico in nato do smrti povozil nezavestnega Matka. — Matko je bil doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem, po stanu samec.
—	Izplačilo dijaških ustanov. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, da se začne z izplačilom dijaških ustanov za januar in februar.
—	Novi avstrijski poslanik v Belgradu.
Dosedanji odpravnik poslov na avstrijskem poslanišivu v Belgradu Hofinger je te dni dobil pooblastila kot avstrijski poslanik na našem dvoru.
—	Iz Nar. ženske zveze. Predsednica Narodne ženske zveze ga Delfa Iv. Ivanička jo odstopila s svojega mesta.
—	Za načelnika glavne kontrole je imenovan Milan Ml. Radojkovic, glavni tajnik trgovske zbornice.
—	Zgradba nove bolnicc na Sušaku. Y kratkem začno na Sušaku gradili veliko novo bolnišnico, ki bo ena najmodernejših v državi. Kot zacelili kredit je dovoljenih 10 milijonov dinarjev.
—	Gradnja prve železniške zveze med Srbijo in Črno goro. Te dni začno polagati tračnice. na progi Podgorica—Plavnica, ki tvori prvo železniško zvezo med Srbijo in Črno goro. Trasirali so to progo že Avstrijci. Dolga je 21 ltm. Dela, pri katerih bo zaposleno mj-mo vojaštvo, bodo dovršena v štirih mesecih.
—	Osebna vest. Milo Trošt. uradnik 4. skupine II. kat. v poštnem ministrstvu v Belgradu je imenovan za tajnika v 3. skupini II. kategorije.
—	Poročila o živinskih kužnih boleznih so oproščena poštnine. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je izdalo posebne dopisnice, ua katerih mu živinozdravniki poročajo, da se je v kakem kraju pokazala ali pa je prenehala živinska kužna bolezen. Ker so ta poročila zaradi pogodbe, ki jo je sklenilo ministrstvo za poljedelstvo in vode z inozemstvom, zelo važna, morajo ambulantne in stalne pošte na poziv poštnega ministrstvo na te dopisnice posebno paziti in jih v redu odpravljati. Dopisnico so, kakor rečeno, proste poštnine.
—	Razpisane so naslednje pošte: Krška vas, Ljubno, Planina pri Rakeku, Toplice pri Novem mestu, Dobova in Topolšica. - Prošnjo je poslati na pošino ravnateljstvo v Ljubljaui v teku 14 dni.
—	Kmetijskim strokov lijakom! V Sloveniji bo popolnili že v kratkem 8 mesta kmetijskih strokovnjakov v javni službi. Gg. tovariši, ki bi se za nameščen je v državni službi zanimali. dobe natančneje informacije potom društva. — Društvo kmetijskih strokovnjakov /a Slovenijo, Maribor, Vinarska šola.
—	Vlom v Dolu. V zadn .em času je bilo vlomljeno skozi okno v muzej graščine v Dolu. Tat je odnesel majorju Globočniku, ki stanje v Ljubljani, lovsko avooevko. vredno 1500 Din, daljnogled, vreden 600 Din in oblič. vreden 60 Din. Tat pa je imel smolo. Puška jc bila namreč razložena v več delov v nekem zaboju. V naglici pa jc tat pozabil puškin zatvo-
#
raS, to je del, ki spaja cev in kopito in brez katerega je puška nerabna.
—	Tatvina konj. Dne 1.1, m. sta bila ukradena v Trebnjem dva konja z vozom vred. En konj je bil >šimel«, drugi kobila, močna, si-raste barve. Tat se je odpeljal bržkone proti meji. Pred nakupom se svari.
—	S Hrastniškim pralnim praškom prati, pomeni ves trud in napor pregnati. 1029
Iz Primorske.
p Fašisti napadli slovensko vaa. Na pustni pondeljek se je pripeljal v Lazaret pri Kopru kamion fašistov, med njimi Petriš, Smeri-gogna in Zetto. Fašisti so takoj po svojem prihodu brez vsakega povoda napadli vaščane in jih petnajst krvavo pretepli^ V sosednjih Pobegih so pa v gostilni Tedesco vse razbili. Ljudje si še danes komaj upajo na cesto, ker ee boje novih napadov.
p Ijra s Istro. Istra, ki se ji že pod prejšnjimi gospodarji nI dobro godilo, je pod Italijanskim režimom zašla v neznosne razmere. Zaslužka nobenega, vino ne gre v denar, občine, večinoma v rokah brezvestnih političnih šarlatanov, zasužnjene in zadolžene, ceste in pota zanemarjene, vasi brez vode, šole izpremenjone v politični cirkus. Ljudstvo bi moralo obupati, ako ne bi verovalo v višjo Previdnost. Iz Rima prihajajo komisije, pohajajo po italijanskih gnezdih, sprejemajo deputacije, zaslišujejo, delajo obete. Potem pa zopet odhajajo, a v Istri odstaja vse pri starem oziroma postaja ■vedno slabše. Sedaj so osrečili Istro z novo nstanovo: Na pobudo istrske fašistovske zveze so 3. t. m. sklicali v Pulj zastopnike vseh istrskih občin, da osnujejo Zvezo istrskih občin, ki potem pristopi Narodni zvezi Stalijanskh občin v Rimu. Saj bi bilo organizacijo občin v Istri le pozdraviti, ako bi se osnovala po svobodni volji pravih zastopnikov občin in v edinem namenu, da morejo občine z združenimi močmi braniti svoje interese in dosezati svoje cilje. Toda o novi zvezi vse to ne velja; njen namen je le še večje zasnžujenje občin italijanski nacionalni politiki. To je jasno odsevalo iz vseh govorov na gori omenjenem sestanku, nlasti pa iz govora poročevalca Draglicchia, ki je slavil italijanstvo istrskih občin, ki da so bile in zmagale vse bitke za narodno edinstvo. A Istra je po dveh tretjinah slovanska. Tako dobi Istra namesto dejanske iKimoči še eno fašistovsko zastopstvo.
Iz štajerske.
š Nova zaupnica g. Jelačinu ml. Na svoji seji 28. februarja je gremij trgovcev v Celju sklenil sledeče: >Gremiji kot obvezne trgovske korporacije niso poklicani vmešavati se v politiko, tem manj pa kritikovati politično na-ziranje posameznih članov, ker vsak gremij sestoji iz pripadnikov najrazličnejših strank. Z ozirom na to, da je bil g. Jelačin ml. soglasno izvoljen za načelnika gremijev tudi z glasovi celjskih delegatov, gremij trgovcev nima povoda izraziti g. Jelačinu nezaupnice. Politično naziranje g. Jelačina je njegova privatna zadeva, v katero se nimajo ne gremiji ne Zveza trgovskih gremijev vmešavati.«
š Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Dne 15. februarja 1925 se je preselil g. Adolf Sal-berger, ki je bil tukaj priljubljen odvetnik, v Ljutomer. Tukaj pri Sv. Lenartu v Slov. goricah izvršuje njegove posle naš somišljenik g. notar Fran Š t u p i c a , dokler ne bo otvoril drug odvetnik pri Sv. Lenartu odvetniške pisarne.
s Šolska mladina v Teharjih je priredila v dvorani Kat. izobraževalnega društva v nedeljo 1.1, m. popoldne pod vodstvom teharskih gospodičen učiteljic zanimivo tridejansko igro »V kraljestvu palčkov« s petjem. Prihiteli so starši od vseh strani, da vidijo svoje malčke, kako nastopajo z veseljem in žarečih ličec v jraznih vlogah. Petje med igro je spremljala na glasovirju z globokim čustvom in veliko fineso ga Tinka Fischerjeva. — Tudi pevske točke pred in po igri ter razni dvospevi so nudili otročičkom in odraslim veliko zabave in veselja.
Iz Ljubljane.
5 Nadomestna volitev prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani se bo vršila za voiivno okrožje Ljubljana dne 8. in 10. marca vsakokrat od 8. do 1. ure in sicer volijo: 1. delavci, oziroma delojemalci dne 8. marca od 8. do 1. ure v Mestnem doni u (velika dvorana), Krekov trg; 2. podjetniki. oziroma delodajalci dne 10. marca 1925 od 8. do 1. uro v mestni posvetovalnici na magistratu, Mestni trg, kakor je to označeno na glasovnicah, katere bodo prejeli vsi vpisani volivci, dostavljene v svoje obrate. Voliti se smejo samo osebe, ki so vpisane v volivnem imeniku.
lj Autogaraža poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. Poštno in brzojavno ministrstvo je potrdilo kupno pogodbo, sklenjeno na eni strani po Gospodarski zvezi kot prodajalki in na drugi strani po erarju kot kupcu za 300 kvadratnih metrov zemljišča, ki leži ob Linhartovi in Robbovi ulid v svrho zgraditve prostorne autogaraže in raznih delavnic ca poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. Do nedaj je inselo imenovano ravnateljstvo poštne avtomobile kar na prostem na dvorišču poštnega ravnateljstva, tako da so bili le-tt izpostavljeni več ali manj raznim vremenskim ne-
prilikam. Brez dvoma je dobro urejena autogaraža za velik poštni avtomobilni promet velike važnosti. Autogaraža so v doglednem času zgradi.
lj Umrli so v Ljubljain: Angela Steiman, presivalka gornjih delov. 25 let. — Fran Čik, železniški pripravnik, 22 let. — Viktor Gillich, trgovski potnik, 41 let. — Jera Borštnik, po-sestnica, 63 let. — Josipina Rogelj, kovačeva hči, 1 mesec.
lj Ljubljanski trg. Poleg naše domače zelenjave, ki pa jo je sedaj bolj malo, in drugih pridelkov je bilo včeraj na trgu posebno obilo goriške solate, boljše po '20 Diu in navadne endivije po 16 Diu kg. Bilo je tudi že dosti graha in sicer v stročju ]K> 18, oluščen pa po 30 Din za kilogram. Dobile so se tudi artičoke po 3 do 4 Din kos. Tudi drugih izrazito postnih jedil ni primanjkovalo. Žabe so se dobile po ^ do 1.50 Din, polži po kroni ter razne domače ribe: karpi, ščuke itd. pa po 20 do 35 Din za kg.
lj Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo julija 1924 zastavljenih predmetov dno 12. t m. ob 3. popoldne.
lj Ponesrečen sekač, Na travniku pod Ce-kinovim gradom je obsekaval delavec Lojze Lasnik, doma iz Podutika, visoke lipe, last g. Peha Ivoslerja. V višini približno 10 m ga je potegnila debela odsekana veja s sedeža in mož je zdrčal z njo ob steblu. Pri padcu se je poškodoval po glavi in v bokih. Prepeljali so ga v bolnico, od koder so ga že drugi dan vadi pomanjkanja prostora poslali domov.
lj Popadljiv pes. Na Rimski cesti pred hišo št. 21 je popadel neznan pes uradnika tobačne tovarne Staneta Škodlerja in mu je raztrgal dežni plašč ter mu napravil 350 Din škode. Kmalu nato pa je pograbil isti pes tudi 9 letnega fanta Lovra Počkarja, učenca II. razreda. Napravil mu je lahko poškodbo na nogi. Policija je izsledila lastnico psa in sicer Rozo Bohinčevo. Ko pa se je zglasil poškodovani Škodler pri njej glede odškodnine, se je žena razjezila in se je odrezala, da naj sodišče odloči, koliko je treba plačati odškodnine. Dobro bi bilo, da se tako popadljiv pes priklene, da bodo ljudje varni pred njim, ker strah, kakršnega naredi tak pes, ne poplača nobena odškodnina.
lj Pobegnil je od doma [14 letni vajenec Slavko Opačak, rodom iz Dervente v Bosni.
lj Policijske vesti. Policija je aretirala od 3. na L" marca štiri osebe radi postopanja in eno radi beračenja in pijanosti. — Vloženih je bilo 24 ovadb in sicer radi kaljenja nočnega miru 12, radi hoje po železniški progi 2, radi prestopka cestno policijskega reda 6 in po eua radi posesti blaga sumljivega izvora, radi nezgode, radi popadljivega psa in radi nerazsvit-ljene ulice.
lj V »Poslanem« g. Levca v včerajšnji številki se mora v predzadnji vrsti drugega stolpca popraviti številka 76 v pravilno 86.
Prosvetna zveza.
VII. Prosvetni večer, ki se vrši v petek, dne 6 t. m. v Ljudskem domu, bo posvečen naši stari Emoni. Slovenci smo borni na svoji zgodovini, zato bodimo ponosni na to, kar imamo. Naravna lega našega stolnega mesta je nudila že Rimljanom take ugodnosti, katere nudi le malokatero mesto. Emona je bila izhodišče za obe savski dolini, dalje sedanjo Dolenjsko in Notranjsko. Ni čuda, da si je Rirn-ljan-vojak postavil tukaj svoje taborišče. Številne izkopanine nas prav lepo spominjajo na ono dobo.
Kot predavatelj nastopi v VIL prosvetnem večeru g. msgr. V. S t e s k a, priznani predavatelj in strokovnjak. Predavanje bo ponazorilo večje število skioptičnih slik. Pri večeru« sodeluje iz prijaznosti godba »Mladinskega doma«. Vstopnice: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din. Predprodaja rezerviranih sedežev v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 12.
Cerkveni vestnik.
e Nočnim častilcem se naznanja, da je nocoj celonočno češčenje presv. Rešnjega Telesa. Molila se bo 6. ura. Vljudno se vabijo častilci sv. R. T., da se češčenja v obilnem številu udeležijo.
Dijaški vestnjk.
d Na rednem občnem zboru » Zarje c dne 2. marca 1925 se je izvolil sledeč nov odbor: predsednik Pogačnik Frido, cand. iur.; tajnik Hartman France, cand. iur.; blagajnik Rak M., stud. fiL; gospodar Stare Miloš, stud. iur.; arhivar Benedik Janko, stud. med.; revizorja Mi-klavčič Makso, stud. fil. in TOrnar Štefan, cand. iur.
d Semestralni občni zbor »Danice« se vrši v soboto ob 8 zvečer v dvorani Akademskega doma. Dolžnost vseh tovarišev je, da se gotovo udeleže občnega zbora.
Turistika In šport.
Oradjonski v Ljubljani. Zagrebški Grad. janski, bivii jugoslovenski prvak, nastopi v nedeljo 8. t m. v Ljubljani proti SI< Primorju s svojim kompletnim prvim moštvom. Tako se obeta naši športni publiki v nedeljo lep užitek. Vstopnice so v predprodaji s 40 odstotnim popustom v trafiki Sever, Šelenburgova ulica.
Kranjska gora (Sneg.) (Poročilo od 3. t m.) Ob 7. +2 C. Barometer neizpremenien. — Dež.
Prosveta.
pr Spored klavirskega koncerte, ki se vrši v pondeljek, dne 9. marca v Filharmonični dvorani. Spored izvaja prof. Jiranek. Vse skladbe so Smetanove: 1. Pastirička, Toccati-na, Prijazna pokrajina, Scherzo. 2. Tri poetične polke, Pozdrav s Češke, Polka. 3. Na bregu morja, Koncertna etuda. 4. V Češki, v salonu, Na vrtu, Slavnosl čeških kmetov. 5. Češki plesi, Furiant, Slepička, Hulan, Dupak. 6. Fantazija na češke narodne pesmi. Predprodaja vstopnic v Matičiu knjigarni.
pr Na VI. mladinskem predavanju, ki se vrši v nedeljo, dne 8. t. m., nastopi poleg opernega pevca Nikole Cvejiča tudi pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske, ki zapoje naši šoloobvezni mladini dva nedosežno lepa Mo-kranjčeva rukoveta, to je zbirki najlepših srbskih narodnih pesmi, ki so povite v šopek v nedosežno lepi obliki. Prepričani smo, da bo naši mladini to muzikalno predavanje, na katerem se seznani s srbsko narodno in umetno pesmijo in o kateri bo govoril v uvodu g. Srečko Kumar, izredno ugajalo in imelo tudi izredno privlačno silo.
pr »Literaruo-umetniški večer.« »Kultur-no-umetniško« društvo »Novi oder« je dne 3. t. m. priredilo umetniški večer. Prerokovali so nam, da obeta biti to eden najzanimivejših večerov te vrste v letošnji sezoni. Pogodili so jo. Že spored sam je bil nesrečno izbran: točka sledi točki, — vse kakor nalašč tako, da se zabije čas od 8. do 10. ure. — ln izvajanje! Pod vsako kritiko; Orest: ali je to človek, ki ga preganjajo erinije? Odskakovanje, opoteka-nje, štrkanje in ue veni kaj še vse, le izvajanja, kakoršnega sme zahtevati prestoliea Slovenije, le umetniškega izvajanja ni bilo. --Ahasver je naravnost smešen. Ni čuda, da je publika temu primerno reagirala. Omenim le še Antonija: tako deklamacijo — o dramatski igri ni govora —, tako deklamacijo lahko posluša dan za dnem v šolt profesor od petošolca, ki se jo je bil nadrgnil iz Grafenauerjeve čitanke. — Edini, ki je svojo vlogo rešil vsaj tako nekako za silo, je bil »Pijanec«. Pa tudi on situacije same ni rešil. Vsi ostali pa sploh ne pridejo v poštev. — »Uprizoritev je zamišljena po novih, modernih psiholoških inscene-rijah, prostih vseh šablon.« Kako globoko so te inscenacije psihološko utemeljene, je evi-dentno iz tega, da jih je bilo treba prej »razložiti zaradi razumevanja« po vseh časopisih. Pa še to ni pomagalo. Pri Orestu n. pr. bi bilo vsekakor umestno, da bi na porušene tri stebre, o katerih so prej govorili (ki jih pa jaz iz parterja nisem videl), napisali, da pomenijo: eden vero, seveda zgubljeno, drugi upanje, a tretji ljubezen. Vse ostale scenerije niso boljše, razen one pri Zbašnikovi »Materi«. (Ta je zadovoljevala najbrže zato, ker je vladala popolna tema in poleg brleče sveče ni bilo videti ničesar.) Še mnogo je »zanimivosti«, skoro preveč. Amerikanci baje radi in uspešno rešujejo uganke: morebiti kdo razbere iz golih sten, razmetanega pohištva in nagrmadenih zabojev pod globusi — ubito Ahasverjevo dušo?! Sce-nerija pri »Pijancu« je po mojem mnenju bolj primerna onim, ki ga skušajo podati, kot njemu samemu: »kulise so postavljene vse vprek, nagnjene na vse strani«. — »Zelena luna se smeji.« Komu neki? Gotovo tistim, nad katerimi »rdeča luna joka«. — Prepad med publiko in odrom, kar se nam je obetalo, je bil slabo premosten: trhla deska in par kreatur, ki se zapodi čeznjo, tega res važnega dela ne bo izvedlo. Saj smo videli: prava publika je skoz in skoz ostala hladna, pasivna, oziroma je kazala svojo aktivnost le z veselostjo. — Ej, mladi, vi moderni! Če ste nosilci novih idej, brž jih naprtite krepkejšim ramam, da se vam ne bodo vlekle po tleh; zakaj šibki ste, šibki!
F. G.
g Ljubljanski živinski sejem. Na ljubljanski živinski sejem dne 4. t. m. je znašal dogon: 449 konj, 70 volov, 55 krav, 11 telet, 168 prašičkov za rejo. Cene so bile sledeče: voli I. vrste 11.25 Din, voli II. 10.25 Din, voli IIL vrste 9.25 Din; krave klobasarice 5— 6 Din; teleta 13—13.50 Din; prašički 6—8 tednov stari 17&—275 Din po komadu. Potek sejma je bil srednje živahen.
g Sladkor. Površina posa jena s sladkorno peso je znašala leta 1920. 15.685 ha, pridelek pa 2,043.772 met. stotov, leta 1921 16.961 hektarov — 1,885.116 met. stotov, leta 1922 19.900 ha — 3,126.885 met. stotov, leta 1923. 28.653 ha — 3,732.734 met. stotov in leta 1924. 55.000 ha — 12,340.831 met stotov. — Produkcija sladkorja je bila: leta 1920. 220.114 met. stotov, leta 1921. 247.051 met. stotov, leta 1922. 335.050 met. stotov, leta 1923. 417.445 met. stotov, lani pa 1,273.827 met. stotov.
g Statistika štrajkov. V teku leta 1924. je bilo prijavljenih ministrstvu za socialno politiko 45 štrajkov napram 335 v teku leta 1923. Skupna vsota delavskih plač izgubljenih v strajkih znaša za I- 1924. 3,861.000 dinarjev, medtem ko je v lotu 1923. bila 8503.000 dinarjev.
g Tarifna ugodnost za prevoi blaga preko Sušaka. »Službene Novine« z dno 27. februarja t. 1. str. 44—X. objavljajo nastopni razpis generalne direkcije drž. železnic (z dne 24. februarja 1925 G. D. br. 8334-24): Gospod minister saobračaju, je z odlokom z
Narodno gledališče v Ljubljani.
DRAMA!
Začetek ob 20 zvečer.
Četrtek, 5. marca: OTHELLO, gostovanje in 251etnica umetniškega delovanja Hlnka Nučiča iz Zagreba. — Izven. Petek 6. marca: VDOVA ROŠLINKA. Red F. Sobota, 7. marca: IZGUBLJENE DUŠE, go stovanje gospe Podgorske iz Zagreba. — Izven.
Nedelja, 8. marca: ob 15 STRIČKOVE SANJE, ljudska predstava pri znižanih ce nah. — Izven.
ob 20 VDOVA ROŠLINKA. - I zvon.
OPERA: Začetek ob pol 20 zvečer.
Četrtek, 5. marca: ZAPRTO.
Petek 6. marca: BOHEME. Red C. (Prvič na
novo našludirano.) Sobota 7. marca: TRUBADUR. Red B.
Vse ljubitelje naše dramske umetnosti
opozarjamo na nocojšnjo vprizoritev Shakes pearjevega dela Othello», v katerem gostuje v vlogi glavnega jimaka odlični slovenski dramski umetnik in režiser g. Hinko Nučič. Predstava se vrši ob 25 letnici Nučičevegn umetniškega delovanja in za to predstavo si je g. Nučič sam izbral to znamenito Shakespear jevo tragedijo, saj prišteva Othella k svojim najboljšim kreacijam. Za nas bo ta predstava izredno zanimiva in dolžnost naša je, da jo po setimo v največjem številu ter s tem počastimo velezaslužno delovanje dramskega umetnika rojaka. Predstava je izven.
Nedeljske posetnike opernih predstav v Ljubljani opozarjamo, da se vprizori v nedeljo popoldne ob treh v opernem gledališču priljubljeno Straussovo delo »Netopir« in sicer zadnjikrat v tej sezoni. Cene ljudske — znižane.
Narodno gledališče v Mariboru.
Repertoar: Četrtek, 5. marca: MOLOH. —- Ab. D (kuponi)
Naznanila.
Občni zbor Društva za krščansko umet* nost v Ljubljani se vrši v pondeljek dne 16. marca ob 5. nri popoldne v posvetovalnici Katol. tiskovnega društva v Jugoslovanski tiskarui. Dnevni red: Poročilo odbornikov; poročilo revizorjev; volitev novega odbora; eventualija.
Družba sv. Elizabete. Letošnji občni zbor družbe sv. Elizabete bo na praznik sv. Jožefa, to je 19. marca fekočega leta, ob 4 popoldne v Marijanišču po sledečem sporedu: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo blagajničarke. 4. Sprememba § 14. društvenih pravil. 5. Slučajnosti. Vse delavne članice, duhovni voditelji konferenc in vsi člani osrednjega sveta se nujno vabijo, da se udeleže zbora v kar največjem številu. Vabljeni pa so tudi dobrotniki in prijatelji društva. Pridite!
Društvo zobotehnikov za Slovenijo na znanja vsem članom, da se vrši redni občn« .jDor društva 8. marca ob 2 popoldan v Pre šemovi sobi pri Novem svetu. Udeležba za •vsakega člana obvezna. — Predsednik.
Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani V četrtek 5. in soboto 7. t. m. ob 18.15 vaja za mešani zbor. V nedeljo nastop, zato točna udeležba nujna. Detajlnih vaj v tem tednu ni. r— Odbor.
Začetniški tečaji esperantskega jezika se otvorijo v petek, dne 6. marca ob pol 20. uri v šentjakobski šoli. Prijave sprejema Espe rantski klub, Kolodvorska ulica 33 vsak dan od 17—19. ura
dne 23. februarja 1925 M. S. br. 3748 odobril 30 odstotni popust od normalnih tarifskib razredov I, II. A, B, C Speč. T. I., iz tarife lila, Hib, IVa, IVb, IVc za vse blagu v vagonskih tovorih, ki se pošilja na podlagi naznačenih tarifskih razredov pod nastopnimi pogoji: 1. Blago mora biti namenjeno za prevoz iz Sušaka preko Karlovca in Bubnar-cev za postajo ua področju železniške direkcije v Ljubljani ali obratno. 2. Odpošiljatelj mora to smer predpisati v tovornem listu. — Popust volja od 1. marca do 30. junija 1925 tn se bo izvajal potom kartiranja. Ta odredba je osobite važnosti za našo lesno industrijo, ki so je potom Trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani ponovno prizadevala, da se ji prizna to ugodnost, ki je za ujo življenjskega pomena.
g Carinjenje blaga iz Romunije po minimalni tarifi. — Ministrski svet je na seji dne 20. februarja t. 1. odločil, da se blago rumunskoga izvora pri uvozu v našo drža vo carini po minimalni carinski tarifi, do kler bo tudi blago našega izvora pri izvozn v Rumunijo uživalo cnnko ugodnost.
g Telefonska proga Split—Zadar. Te dni je bil otvorjen promet na novi telefonski progi Split—Šibenik—Zadar. V sporazumu z italijansko postno upravo se je določila pristojbina za trlminutni rfizguvor nie>' Splitom in Zadrom na 1 zlati frank.
g Dopolnilna prenosna taksa. Generalna dirckcija posrednih davkov je na do
------------- ■ -r	........m ~
Gosp o darslvo.

novne pritožbe odločila, da je treba dopolnilno pre:; osno takso plačati po določilih točk 1. in 2. odst. I. pripomnje 12. tar. post. 12. v izmeri zadnjega predpisa brez ozira na to, če se ;;e proti predpisa vložila pritožba in zahtevalo oprostitev.
g Zvišana trošarina na vino v Italiji. Tekom meseca februarja t. 1. je Italija zvišala trošarino na vino na ta mičin, da pobira na trošarino na alkoholne pijače za vino poseben pribitek, ki znaša v občinah I. in II. reda 15 lir na hektoliter, v občinah III. in IV. razreda pa 12 lir na hektoliter. Na vino v steklenicah znaša pribitek 30 centov za steklenico. Trošarina na žganje in likerje se giblje od 24 do 60 lir na hektoliter. Z novim vinskim davkom italijanski izvoz ni prizadet, ker se pobira ta davek edino od vina, ki se konzumira v Italiji.
g Carinski multlplikator na Ogrskem. Kakor poročajo iz Budimpešte,, jo ogrsko finančno ministrstvo določilo za prvo polo-vieo meseca marca t. 1. sledeči carinski multlplikator: 14.800 pap. kron za zlato krono.
^Torze.
Dne 4. marca 1925.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.4825-2.5125 (2.4825 do 2.5125), London 296 -298 (296—298), Newyork 61.66—62.66 (61.66-62.66), Pariz 3.1350 do 3.1850 (3.1350-3.1850), Praga 1.8380-1.8580 (18380-1.8580), Dunaj 0.0868-0.0888 (0.0868 do 0.0888), Curih 11.9375-12.0375 (11.9375 do 12.0375).
Curih. Belgrad 8.35 (8.35), Budimpešta
0.0072	(0.0072), Berlin 1.2380 (1.2330), Italija 20.80 (20.77), London 24.7825 (24.67), Newyork 520 (520.20), Pariz 26.42 (26.35), Praga 15.445 (15.45), Dunaj 0.007335 (0.007335), Tludimpe-šta 2.5750 (2.55), Sofija 3.80 (3.7750).
Dunaj. Devize : Belrjrad 11.40, Kodanj 126.90, London 33.81, Milan 28.32, Ne\vyork 70935, I .tri/. '■<:,Hi. x ar*« v. 136.41 • alu e: dolarji 709.60, angleški funt 33.63, francoski frank 3580, lira 2830, dinar 1135, češkoslovaška krona 2094.
Praga. Devize: Lira 136, Zagreb 54.25, Pariz 172, London 161.425, Ne\vyork 33.80.
Nevrvork, 3. marca. Belgrad 161.50, London 476.25, Pariz 504. Rim 399.50, Curih 19.225.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstot. investicijsko posojilo iz
1.	1921. 65.50—68, 4 odstot. kranjsko deželno posojilo iz 1. 1888. 22 (blago), 4 in pol odstot. kranjsko deželno melioracijsko posojilo iz leta 1911. 22.50, (blago), 4 in pol odstot. kranjsko deželno posojilo iz leta 1917. 22 (blago), 2t/2% državna reuta za vojno škodo 157 (blago), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 105 (denar), Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana 490—200, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 135 (blago), Trboveljska premogokopna dražba, Ljubljana 435 (blago), Združene papirnice Vevče 100—114, Stavbna družba, Ljubljana 275-285.
Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 118—119, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 65—65.50, Jugoslavenska banka, Zagreb 108, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 70, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 60, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osiek 710, Guttman 680, Slavonija 57—58, Trbov. premogokopna družba, Ljubljana 435—440, 7% drž. inv. posojilo 67 —69, vojna odškodnina 157-162.
Dunaj. Alpine 383.000, Greinitz 138.000, Kranjska industrijska družba 635.000, Trbov.
premogokopna družba 477.000, Hrvatska eskomptna banka 136.000, Leykam 142.000, Jugoslovanska banka 116.100, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 73.100, Avstrijske tvomice za dušik 165.000, Mundus 775.000, Gutmaun 525.000, Slavex 182.000, Slavonija 61.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Smrekovi hlodi, od 2.25 ali 4.50 brez grč, od 40 cm naprej premera, fco Postojna tranz. 440 (denar), Bordonali mer-kant., od 6-9 m, od 9—12 m, 30-30 cm, fco Postojna 425 (denar), hrastovi frizi, od 4—8, od 25—60, I. in II. vrsta, fco Postojna 1 vag., 1400, 1400 (zaklj. 1400), hrastovi odpadki, ob-robljenci, fco Ljubljana 4 vag., 17, 17 (zaklj. 17). Žito in poljski pridelki: Pšenica sremska, 75 kg, par. Ljubljana 500 (blago), pšenica domača, fco Ljubljana 450 (denar), otrobi pšenični, drobni, fco juta vreče, loco Ljubljana 215 (blago), odpadek pšen., fco medjimur. post. 300 (blago), koruza nova, promptna, fco Postojna tranz. 254.25 (blago), koruza nova, dobavitev marec, fco slavonska postaja 215 (blago), koruza nova, dobavitev marec, foo sremska postaja 210 (blago), koruza nova, dobavitev april, fco sremska postaja 220 (blago), ječmen, 62 kg, loco Ljubljana 390 (blago), oves bački, rešetan, fco Ljubljana 360 (blago), oves semenski, fco bačka postaja 330 (blago), laneno seme zimsko, fco Ljubljana 700 (denar), konoplja, b-n, fco Kotoriba tranz. 650 (blago), krompir beli, fco štajerska post. 160 (blago), krompir rdečkast, semenski, fco štajerska postaja 183 (blago), krompir rumeni, foo štajerska postaja 145 (blago), orehi, fco vagon hrvatska postaja 850 (blago). Stročnice, sadje: Fižol ribničau, čiščen, fco Ljubljana 320 (denar), fižol koks, čiščen, fco Ljubljana 340 (denar), fižol beli, fco vag. slavonska post. 410 (blago). Kemični produkti: Modra galica, 98-09, fco Postojna tranz. 630.60 (blago).
Novi Sad. Pšenica 460—465, tendenca v pšenici živahna; koruza 190—195, koruza za marec—april 210, koruza za maj 217—225; položaj tržišča s koruzo slab; ječmen 320, položaj miren.
Nev,york, 3. marca. Pšenica 213.375, koruza 141.375.
Chicpgo, 3. marca. Pšenica za maj 190.375, za julij 173.25", za september 156.25, koruza za maj 135.375, za julij 137.125, za september 135.875.
LJUBLJANA.
Uboj.
Včeraj sta se vršili zopet dve porotni obravnavi in sicer prva proti še ne 20 letnemu posestnikovemu sinu od Sv. Križa pri Litiji Jožetu Bevcu, po domače Bevčevmu, radi uboja, in druga proti tudi še ne polnoletnemu Vinku. Ravniharju, doma iz Ober-hausna v Nemčiji, pristojen pa v škofje Loko na Gorenjskem, in sicer zaradi hudodelstva goljufije povodom prodaje kosti, katere je kupoval v loškem okraju, prodajal pa ljubljanskima tvrdknma Rohrman in Pan-holzer, odnosno po njih posredovanju Akcijski družbi za kemično industrijo, tovarni za klej na Selu pri Ljubljani.
Porotnemu senatu je predsedoval sod. nadsvet. Mladič, votanta sta bila sod. svet. dr. Mohorič in dr. Gradnik, zapisnikar dr. D o lin ar, javni obtožitelj državni pravdnik V. Lavrenčak, zagovornika v prvem slučaju dr. Žit k o, v drugem pa dr. Stanovnik. Obravnavi sta trajali od 9. zjutraj do 3 popoldan brez od-
mora, porotna dvorana je bila polno zasedena.
V nedeljo dne 4. jan. se je zbrala v Ml-kličevi gostilni v Sv. Križu pri Litiji večja družba domačih in okoliških fantov. Razvila se je vesela in živahna zabava, pri kateri pa so se nekateri precej napill in so postali tudi precej korajžni in razpoloženi, kot je to običajno. Vendar pa v gostilni ni prišlo do nobenih ostrejših sporov. Posebno vesel gost te družbe je bil tudi posestnikov sin Jevševar. Ta se je pod večer utrujen in spehan vsled pijača in plesa umaknil iz gostilne in se zatekel v domačo utico pred hišo, kjer je zaspal. — Ko so ga tovariši pogrešili, so ga šli iskat in so ga našli v uti. In tu se je odigral žalosten dogodek, predmet te obravnave. Jerič, posestnikov sin, je hotel tovariša zbuditi in ga peljati nazaj v fantovsko družbo. Temu pa se jo protivil iz neznanega razloga današnji obtoženec Bevc in vsled tega sta se sprla. Med rova-njem je padel Jerič po tleh. Uverjen, da ga jo vrgel Bevc, jo skočil Jerič pokonci in ga je, kakor trdi obtoženec, udaril po ustih. V tem hipu pa ga je snnil Bevc z nožem dvakrat v ramo. Po sunku so se fantje razšli, kot bi udarila med nje strela, ranjeni Jerič pa se je splazil v hišo, kjer je še rekel fantom: »Bevc me je štihnil!« nakar je zlezel na zapeček, kjer je v par minutah vsled iz-krvavenja umrl. Kasneje so ugotovili, da je imel dve težki rani na levi rami, prerezano žilo odvodnico in da bi bila vsaka takojšnja zdravniška pomoč brezuspešna. Obtoženi Jože Bevc je še vsled izjave umirajočega moral priznati, da ga je on zabodel, kar pa so tudi druge priče potrdile, zagovarjal pa se jo s silohranom, češ da ga je napadel pokojni Jeric z odprtini nožem. To pa ni bilo verjetno, ker je pokojnikov brat Stanko odločno izjavil, da je našel v bratovem hlač-aem žepu, ko so ga devali na oder, zaprt žepni nož. — Senat je stavil porotnikom glavno vprašanje glede uboja, dodatno pa glede prekoračenja meje obrambe iz bojazni ali strahu. Zagovornik je predlagal z ozirom ua zagovor še dodatno vprašanje, če je izvršil obtoženec dejanje v pijanosti in taki zmedenosti, da se ni. zavedal kaj dela. To vprašanje pa je senat zavrnil. — Porotniki so po kratkem posvetovanju potrdili z 10 »lusovi vprašanje glede uboja, in je bil Bevc obsojen na dve leti težke ječe.
Sleparske kupčije s kostmi.
V drugem slučaju je bil obtožen že uvodoma omenjeni Vinko Ravnikar, da je ogoljufal Akcijsko družbo za kemično industrijo na Selu, kolikor so mu mogli dokazati, za 18.725 Din. Mož je izvršil to predrzno in skrajno nepremišljeno in neumno goljufijo takole: V loški okolici je nakupil kosti. Najel je voznika in jih je peljal v Ljubljano. V tovarui za klej so kosti prevzeli, pretehtali in mu dali nakazilni listek za toliko in toliko kilogramov kosti. V tovarni so namreč kosti sprejemali, plačilna nakazila pa sta izplačevali ljubljanski tvrdki Rohrman iu pa Panholzer. Obtoženec je izrabil to priliko na ta način, cla je na primer oddal v tovarni 300 kg kosti. Na dobavnem listku, na podlagi katerega je dobil pri omenjenih tvrdkah izplačilo, pa je napravil iz 300 s pripisom enojke 1300 kg kosti. Ker so se plačevale kosti takrat po 1 dinar za kilogram, je mož zaslužil lepo svoto. Kolikokrat jo izvršil na ta način, goljufijo niso mogli natančno ugotoviti, ker je tovarna predložila poleg v obtožnici priloženih devet, še dvanajst na ta način popravljenih dobavnih listkov. Končno pa se je mož vjel. Poslal je namreč po denar s popravljenim nakazil-
nim listkom k Panholaerju voznika Dolinar-
ja. Ker se je tamošnjemu poslovodji zdelo malo čudno, da dovaža ta dobavitelj v zadnjem času tako velike množine kosti i* enega okraja, jo vprašal, predno je Dolinar-ju izplačal, telefonično v tovarno, koliko kosti je Dolinar pripeljal. In tako je prišla sleparija na dan. Voznika Dolinarja so aretirali, on pa je povedal, da mu je listek izročil obtoženec, ki ga je poslal po denar. Ravnikarja so aretirali v restavraciji pri »Levu«, kjer je čakal na denar. Mož jo goljufijo takoj priznal, prosil pa je, da naj ga izpuste in obljubil, da bo vso škodo povrnil, ker ima doma še dosti denarja in delež pri domačiji. To pa se je izkazalo kot neresnično. — Pri obravnavi je tudi trdil, da je naletel svojeeasno, ko je pripeljal v Ljubljano kosti, v omenjeni restavraciji nekega neznanca, ki se je tudi izdal za trgovca s kostmi iu ga je naučil, kako se kosti drago prodajajo. Obtoženi se je izgovarjal na vprašanje, kam jo dal okrog 20.000 Din, ki jih je na ta način pridobil, da je plačal s tem razne stare dolgove, dobil pa da je samo 8000 Din, ker jo ostali znesek pridržal njegov neznani kompanjon, ki ga je naučil goljufati. — Tega pa mu niso verjeli, k6r so priče ugotovile, da je mož a svojo gospodinjo precej razkošno živel in se hahal z denarjem. Še bolj pa so ga pokopala njegova pisma, ki jih je pisal iz zapora. Pisal je voznikom in jih je učil, kako na.i govore. Enemu je pisal med drugim: »Če dobro ur8diS, te bom dobro plačal, samo, da tne ne dobe, ker drugače smo ferdaman.« In ravno to ga je najbolj ferdamalo!
Dne 4. sept. so ga aretirali. Preiskava se je zavlekla tako dolgo, ker so iskali do-» zdevnega neznanca kompanjona. katerega pa niso mogli nikjer najti, ker si ga je obtožen nec bržkone samo izmislil v svojo obrambo. — Senat je stavil porotnikom tri vprašanja: in sicer prvo radi prvih sleparij v znesku 18.725 Din, katere jo obtoženec tajil, druga radi poskušene goljufije, ki se mu je ponei srečila in pri kateri so ga aretirali, in pa tretje vprašanje, če je z dotičnim neznani cem pri prvih goljufijah sodeloval in z njim prigoljufani d^nar delil. Zagovornik dr. Stanovnik je poudarjal v svoji obrambi^ da naj vpoštevajo porotniki obtoženčevo bedno stanje, mož ima kostr . jetiko in jo za težje delo nesposoben, žalostne družinske razmere — oče ga je izgnal radi dekleta od doma, tako, cla je bil popolnoma zapuščen. Zapeljala pa sta ga tudi slaba tovariši ja in pa priložnost. Življenje je treba presojati po tem, kakršno je. — Porotniki so prvo vprašanje z osmimi glasovi zanikali, drugo soglasno in tretje z desetimi glasovi potrdili. Obtoženec je bil obsojen na poldrugo leto težke ječe. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 4. septembra.
Danes se vršita dve obravnavi in sicer proti Francetu Klemenu radi goljufije in poneverbe in proti Iliji Pavlu radi goljufije.
NOVO MESTO.
V torek 3. t. m. sta bila na vrsti »Iva -lučaja, in sicer dopoldne
poboj v Mirnipeii
na večer birmovanja v nedeljo 20. julija 1924 V gostilni na Šrangi je bilo več pivcev in obtoženec Jože Murgelj, posestnikov sin iz Jablane, star 23 let, je igral na harmoniko. Na večer so prišli v gostilno tudi kamenški fantje in pa posestnik Janez Gredenc iz Gor. Kamenja. Ko so šli Kamenčanje domov, je nastal pred gostilno prepir med Kamenčani in Alojzijem Novakom ter njegovimi tovariši iz Ja-

*
31
Angleški spisal Jaclc London, prevel J. M.
Uro pozneje pa je stopil v taborišče Joe Ladue, prišedši naravnost od Bonanza Creeka. Izpočetka ni rekel besedice o Carmackovi najdbi, nekoliko kasneje je izrazil dvom, končno pa je ponudil Daylightu sto dolarjev za njegov delež pri prostoru za mesto.
»V gotovem denarju?« je vprašal Daylight.
»Kako? ak. Evo ga.«
S temi besedami je Joe Ladue izvlekel vrečico z zlat in iz žepa. Dayligiit jo je razmišljeno potežkal, še vedno razmišljen odvezal vrvice in si natresel nekoliko zlatega prahu na dlan. Videti je bil temnejši od vsega prahu, kar ga je bil dotle videl, izvzemši Car-mackovega. Stresel je zlato nazaj, zvezal vrvice in vrnil vrečico Ladueu.
»Mislim, da ga vi drugi bolj potrebujete kot jaz, je pripomnil Daylight.
Kai še. ga imam še mnogo več,« ga je zagotavljal drugi.
Odkod pa je?«
Daylight je bil videti sama nedolžnost, ko je zastavil to vprašanje, in Ladue je sprejel vprašanje ne-občutno liki Indijanec. Ampak za en hiter hip sta si pogledala drug drugemu v oči in v tistem hipu je bilo videti, kakor bi nekaj neotipljivega blisnilo iz celega tole.-a in duha ,loea Laduea. In Daylightu se je zdelo, da je ujel ta blisek, in jo zasumil nekaj tajnega v vednosti in načrtih tovariša.
Ti poznaš tisti potok boljše od mene,« je nadaljeval Daylight. »In ako je moj delež pri prostoru za mešlo vreden tubi sto dolarjev pri vsem tem, kar veš glede njega, je vreden meni sto dolarjev, ali kaj vem ali nič.«
»Dam li tristo,« je ponujal Ladue obupno.
»Vedno isto pregovarjanje. Meni je vseeno, kaj
ne vem o njem, vseeno pa je zame vreden toliko, kar te je volja plačati zanj.«
Tedaj se je zgodilo, da se je Ladue brez sramu pedal. Peljal je Daylighta od taborišča in mu zaupno razodel vse.
>Zlato je gotovo tam,« je dejal na koncu. »Nisem ga izplavil ali izzibal, s ponvijo sem ga izpral včeraj na obrobnem skalovju. Povem ti, kar iztresaš ga lahko iz travnatih ruš. Kaj je na osnovni skali spodaj na dnu potoka, seveda ni mogoče povedati. Ampak veliko ga je, povem li, veliko. Obdrži zase moje besede, pa ugotovi vse, kar ti je mogoče. Nahaja se na gotovih rreslih, in ni malo se ne bi čudil, ako bi nekateri teh kleimov dali do petdeset tisoč dolarjev zlata. Edina nepriličnost je, da sc to zlato nahaja raztreseno samo na gotovih mestih.
* # *
Minul je mcsec dni in Bonanza Crock je ostal miren. Peščica možakov je zastavila svoje kolce, večina njih pa ie po zastavljenju odšla v Forty Mile in Cirele Citv. Oni maloštevilni, ki so imeli dovolj vere, da so ostali, so marljivo gradili koče iz hlodov za bližajočo se zimo. Carmack in njegovi indijanski sorodniki so gradili izplavne rake in napeljavah vodno silo. Delo je šlo počasi od rek. ker so morali potrebni les žagati v stoječem gozdu. Pa bolj spodaj ob Bo-nanzi je bila četvorica mož, ki so se pripeljali od gornjega rečnega toka; to so bili Dan McGilvary, Dave McKay, Dave Echvards in Harrv Wangh. mirna, tiha družba, ki ni niti povpraševala ni I i dajrla zaupnih pojasnil; bili so povsem sami zase. Dajlight, ki jo s ponvijo izpiral zemljo Carmaekovega kleiina in iz-tresel surovo zlato iz travnih ruš, in ki je v ponvi izpiral zemljo na sto drugih mestih vzdolž potoku, ne da bi kaj našel, je bil silno radoveden zaznati, kaj je ležalo na osnovni skali. Opazil jc, da so ti štirje tihi možaki tik ob reki kopali rov, in slišal njihovo Žago, ko so pripravljali les za izplavne rake. Ni «vikal po-
vabila, ampak jih je obiskal že prvi dan, ko so iz-plavljali, in je bil priča, cla so po peturnem kopanju dobili trinajst in pol unče zlata. Bilo je surovo zlato različne velikosti, od glavice buck do dvanajst dolarskega nugeta (gruda zlata), izvirajoče od osnovne skale. Prvi jesenski sneg je naletaval tisti dan in bližala se je arktična zima; ampak Daylight ni imel oči za pusto sivo otožnost umirajočega, kratkoživega poletja. Videl je, da se uresničuje njegov privid in na veliki ploščadi se je iznova dvignilo njegovo zlato mesto snegovja. Zlato so našli na osnovni skali; to je bil poglavitni dogodek. Carmackova najdba'je bila zasigurana. Dajiight je zastavil g kolci v svojem imenu kleim, ki je mejil na one tri, ki jih je bil nakupil s tobakom. To mu je dalo štirjak posestva, ki je meril dva tisoč čevljev v dolžini ii se razprostiral v širini od obrobne skale do obrobne skale.
Vrnivši se tisto noč v svojo kempo ob ustju reke Klondyke, je našel tam Kamo, Indijanca, ki ga je bil pustil v Dyei. Kama je potoval v indijanskem čolnu in jo prinašal zadnjo pošto tistega leta. V njegovi posesti je bilo kakih dve sto dolarjev zlatega pralni, ki si ga je Daylight takoj izposodil. V povračilo se je pogodil, da mu zastavi s kolci neki kleim, ki ga je imel registrirati na potu skozi Forty Mile. Ko je Kama drugo jutro odrinil dalje, je nosil seboj več Daylightovih pisem, naslovljenih na starodobnilie ob spodnjem toku reke, nujno jih pozivajoč, naj nemudoma pridejo in zastavijo zemljišča. Kama je tudi nosil pisma podobne vsebine, ki so mu jih izročili drugi možje- z Bonanze.
»To bo naval, kakor ga svet še ni videl,« se je hihital Dajlight, ko si je poskušal v duhu predstaviti razburjenje me' ljudmi v Forty Mileu in Cirele City, ki bodo poskr ili v čolne in dirkali vse stotine milj po Tukonu navzgor; vedel ie namreč, da bodo brez dvoma in suma verjeli njegovi besedi.
(Dalje sledL)
INI j
«
C/9
~ JS
f (0
Ht
S H
-a«

w o 2
Z.
Sel
O -s-i
CCS ,
_ > a*4 o s ,
CM > if
__-o »5
TS « S S a,
<" 2.2 s -
_ -H 3 »
•3 j

•h <5
-s 5 a *
TO
CO
g
iS a>
m.
CL z
-o	3 $
°	S
>
g	S
S	G"
ra	O j
•	^ Jt
<	-i * o ®

blonc. Prišel je poleg tudi Janez Gredenc, ki je bil v mladosti hud pretepač in se lotil enega izmed nasprotnikov. V tem je prišel iz gostilne tudi Jože Murgelj. Ko je ugledal kaj dela Gredenc, je vzel v plotu kol in je Gre-denca udaril po glavi tako, da se je takoj zgrudil. Ni mu bilo mogoče več pomagati, ker mu jo Jože Murgelj z udarcem prebil črepinjo. Drugo jutro so Gredenca umirajočega prepeljali v bolnico v Kandijo, kjer je pa takoj umrl. — Jože Murgelj se je zagovarjal s tem, da je bil precej vinjen in (ki se sam ne spozna, zakaj je udaril. Pri razpravi je obtoženec jokal. Ni bil šo nikdar radi pretepa kaznovan in mu jo zadeva šla res k srcu. Ubiti je bil oče desetih, po večini nepreskrbljenih otrok. — Senat jo stavil porotnikom eno glavno vprašanje: Ali ie Murgelj s sovražnim namenom udaril Gredenca in s tem zakrivil uboj? Porotniki so vprašanje zanikali z 9 glasovi proti S. S tem je bil obtoženec popolnoma oproščen. —■ Senatu jo predsedoval dr. Kuder, državno pravdništvo je zastopal namestnik državnega pravdnika Kovač, zagovarjal je dr. Zupančič.
Popoldue je sedel na obtožni klopi Dra-igotin Jutriša, obdolžen
vloma in tatvin«
* trgovino Marije Cvelbar i« Dolenje Prekope pri Št. Jerneju. Dne 4. februarja je mož Cvelbarjeve napravil tri velike zavoje manu-Jakturnega blaga, da bi šel naslednji dan ž njimi na semenj v Št. Jernej. Zjutraj pa zavojev v prodajalni ni bilo več in s pločevino obita vrata izložbenega okna so bila odprta, dvojne šipe na oknih pa ubite. Tatu so za-
čeli takoj zasledovati. Našli so isti dan na cesti iz Kostanjevice proti Brežicam lesen meter z napisom Cvelbar. Z vozom in kolesi so šli naprej po cesti in pred gostilno Ignacija Co-lariča na Križaju so dobili JutriSo, ki je imel na samotežnem vožičku ukradeno blago. Poleg blaga so našli tudi več vlomilnega orodja. Obtoženec se je najprej zagovarjal, da je kupil ukradeno blago od neznanega moškega za 1600 Din. Pri razpravi se je zagovarjal, da ga je neki Krže, za katerega bivališče pa ne ve, napeljal, da mu je pomagal odpeljaii blago, pri čegar tatvini pa ni imel ničesar opraviti. Vse njegovo zagovarjanje pa je bilo očividno zlagano, ker ga je vedno izpreminjal. Pri prodajalni so našli tudi razločne odtise njegovih čevljev. Ko so ga peljali v Kostanjevico, je hotel med potjo in potem še iz zapora pobegniti. Tudi je pred preiskovalnim sodnikom priznal, da je vlomil s še enim tovarišem, ki ga pa ni hotel imenovati; pri poroti pa je to zanikal, češ, da je govoril pri prvi obravnavi v pijanosti in zmedenosti. Obtoženec se je Ird ) vratno zagovarjal in izgovarjal. Je srednje postave, dobro oblečen. Po [»oklicu je trgovski pomočnik, a je hodil brez dela okoli. Je nezakonski otrok, doma iz Huma pri Sotli, rojen 1895 in od mladega na slabem glasu. Bil je že večkrat kaznovan radi potepuštva, težke telesne poškodbe in trikrat radi tatvine, obsojen že enkrat na poltrelje leto in enkrat na 5 let težke ječe. — Senat jo stavil kot prvo glavno vprašanje: Ali je obtoženec izvršil (seveda v družbi z neznanim tovarišem) vlom v Cvelbarjevo trgovino? Kot drugo vprašanje: Če ni vlomil, ali jo dobil omenjeno blago vede, da je ukra-
deno? Porotniki so enoglasno potrdili prvo
glavno vprašanje. Senat je izrekel kazen: sedem let ječe, poostrene s trdim ležiščem jn postom enkrat na mesec in s temnico vsako četrtletje. Obtoženec je kazen sprejel; pritožil so bo pa proti visoki odmeri. — S tem je za nekaj časa pod ključem nevaren in zakrknjen uzmovič.
Poizvedovanja.
I?gubil se je v nedeljo popoldne od Škofje ulice do Ravniharjeve ulice in od tam do cerkve sv. Petra in nazaj do Škofje ulice zlat uhan. Pošten najditelj se prosi, da ga odda proti nagradi na policiji.
Gospodu mesarskemu mojstra Francu Levcn v Ljubljani.
^Vašega »Poslanega« sem e» tako prestrašil, da si ne upam toliko časa, dokler mi zopet blagohotno ne dovolite, nikomur ponuditi mesa. Prosim Vas tedaj ravnotako uljudno kot nuj no,da mi nemudoma, sporočite, kdaj, komu in po kakšni ceni smem zopet prodajati ali ponuditi meso. Ker sem bil, kakor sami priznavate, do 1. februarja tega leta Vaš šef, torej Vi moj uslužbenec, in ste morali po Vašem lastnem zatrdilu prodajati moje blago in po mojem ukazu, bi Vas tudi prosil, da mi pojasnite, čigavi odjemalci ho bile tedaj dotične stranke, ki
• Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon.
■i jih lastite sodaj za uroja, ta katerim ste
kot moj uslužbenec na moj ukas dostavljali
meso.
Da bom torej »mogel ln po Vaiem mnenju smel zopet prodajati meso, Vas tndi prosim, da mi točno ln takoj predložite natančen obračun, koliko ste utrpeli zgube na Vašem premoženju v teku večletnega službovanja pri meni, da Vam zamorem to zgu-bo povrniti. Pazite pa, da bo račun točen, ker mi je znano, koliko ste imeli, ko ste pred leti nastopili pri meni službo.
Ker ni moj namen tak, kot je bil Vaš, isjavljam, da Vam s tem nikakor nooam odrekati Vašo pridnosti in sposobnosti za Vašo obrt, stvar okusa pa jo, Izzivati po časopisju tretji dan po izstopu iz službe svojega bivšega šefa, hoteč s tem delati xase reklamo.	,
V Ljubljani, dne 4. marca 1925.
__J. Predovie.
Meteoroiogično poročilo.
Ljubljana 388 m n. ni. viš.
Normalna barometerska višina 736 mm.
Caa Umiu-opoeo- j met«, varit* t tam
lermo-tuefet » G
p.iuruu. iliier«no*
7 C
4./3. 31 b
4./3. 7 li
731-8
7300
4./3. 14 h
729-4
8-6
8-5
106
0-3
v»tro»
dež
1'»U»V1B1 T asm
0-3
0-5
obl.
obl.
as«
Generalno zasfopsfro
KASTO D. D.
Znorel*. BoSkoftc s
*EBH -jRn. W
MALI
Vsaka drobna 'vrstica »3i* fSO ali vsaka beseda .3®	N«:.
manjši 3 Diši. Ogiosi uad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Pekovskega VAJENCA takoj sprejmem. - Ivan VOVK, Novo mesto 69.	1379
Model
36 zaprt
PISALNI STROJ
ugodno proda TEHN. PISARNA, Gorapova nlica 17
Deklica išče mesta kot ISOOnlfSl v trŠovuii t me-fanjm blagom v Ljubljani. - Naslov v upravi i-Slcvencait pod štev. 1386.
Mesar, pomočnik
išče mesta. - Ponudbe na: Franc FF.ČUR, Martinji hrib St. 6, p. Dol. Logatec. 1316
ŠIVILJA, ki sc jc učila šivanja tudi v Ljubljani, išče .službe kot sobarica. - Naslov v upravi pod št. 1327.
UČENKA poštenih staršev, B prim. šol. izobrazbo, sc sprejme takoj za mei. trgovino. - Ponudbe na: Franc Hrovat, Cerklje p. Krškem.
Dobro izvežban in pošten
ključav. POMOČNIK
ob lastni oskrbi ge takoj sprejme. - Ponudbe naj se pošlje na naslov: KAROL ALBRECHT - KAMNIK.
NAJBOLJŠA
REKLAMA so oglasi t »Slovencu«,
Več panjev ČEBEL
prodam, v kranjičih, z mladimi maticami; cena po dogovoru. - Žibert Aleš, Spod. Bela, p. Preddvor. 1384
HI
ODDA SE V NAJEM 15 let vpeljana
KNJIGOVEZNICA
v sredini Slovenije, na prometnem kraju in pod zelo ugodnimi pogoji. - Pismene ponudbe upravi lista pod
biiro »UGODNOST«. 1382
i l
Bencin-motor
6 KS, skoraj nor, ugodno proda TEHN. PISARNA, Gorapova ulica Stev. 17.
OSKRBNISTVO FUŽINE, p.
Devica Marija v Polju
orftfa mleko
po 3Jj Din, dostav, na dom.
Bronast zvon
star 100 let, teža 336 kg, ac ugodno proda. - Župnija Sv. Oibald, p. Trojane. 1378
Na STANOVANJE in hrano
sprejmem 2 gospoda ali zakonski par brez otrok. — Ambrožev trg 1 - gostilns.
Prodam posestvo
z gospodar, poslopjem, četrt ure od Litije. Redi se 10 glav živine. - Več se izve pri g. lotogr. ROŽON, Litija.
Prevzamem podrobno prodajo manulakture potoki vzorcev med posameznimi strankami. - Ponudbe na upravo pod Siguren nspeh št. 1359.
Zastopstva
in raznovrstna kom. naročila za dunajski trg
sprejema in izvriuje vasino: I. TOMEC — Wien XVHL, Pleaergasse 17.	1376
Vsak dan sveže namočena
ZANESLJIVA STAREJŠA
ženska pisarniška moč
verarana v vseh trgovskih poslih, popoln, samostojna, spretna v knjigovodstvu in računanju, dostojnega obnašanja — dobi takoj službo v trgovini z dež. pridelki in spccerijo na deželi. —• Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. — Naslov pove uprava ^Slovenca« pod Stev. 1392,
ANTON VERBIČ LJUBLJANA,
kupim. - Ponudbe na upravo lista pod: ?KRONE;.
Krasne posestvo
20 oralov, 3 orale vinograda, 2 hiši z vsemi gospodar, poslopji, 35 minuf. od kopališča Rimske toplice, se poceni proda, event. tudi brez vinograda. - Ponudbo aa: L. PEČAR — Zagreb, Strojarska nlica 3,	1335
Zahvala.
Ob bolezni in prerani smrti naše nepozabne sestre in tetfee, gospodične
Marije žitnik
se tukaj najiskreneje zahvaljujemo vsem onim, ki so preblagi pokojnici v času njene težke bolezni na katerikoli način lajšali zadnje ure. Osobito se zahvaljujemo preč. g. p. dr. Ange-liku Tomincu za večkratne obiske in blažilne • tolažbe med boleznijo. Nadalje gg. dr. Zajcu in dr. Drobniču ter gospe dr. Zajčevi za skrb in trud ▼ časa bolezni in ob smrti. Iskrena zahvala preč. duhovščini za njeno mnogobroj-no spremstvo na zadnji poti in posebno je Frančiškanski prosveti za prekrasni venec in cvetje in končno vsem ostalim, ki so spremili blagopokojno k večnemu počitku.
Bog povrni vsemi
ŽALUJOČI OSTALL
Ravnokar so doiie
VRTNICE
ir svciovnozrianc drevesnice »Tescbendorii« in se dobe vsak dan po najnižjih cenah pri Ivan Brecelr.ik, Ljubljana, Velika čolnarska nlica Stev. 21.	1243
POSESTVO
15 oralov površine, ležeče v Gaberniku, 20 minut od kolodvora Kostrivnicu-Podplal in obstoječe iz vinograda, sadonosnika, travnika, njive in gozda, proda skupaj aH posamezno po jako nizki ceni Franc Geržcli, posestnik in trgovec, Pragersko. Stanovanjska in gospodarske poslopja so zidana in v dobrem stanju.	1243
Tesani les Kopirno
franko nakladalna postaja za niosee mar«, april, maj. Ne sme biti preveč konično in
sveže. Plačilo ob sprejemu blaga «/, 9 4, iu 5	m dolgo 20—SO m3
*/» , 4, 5, 6,	, „ 40-80 „
I0/io „ 4, 5, 6, 7, S, 0 „ , 100-300 „ „ 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 , „ 100-300 , 'V a „ 8, 9, 10, 11, 12 , „ 40-100, »/a „ 5,6,7,8,9,10,11,12 . , 40-100, ■"h, „ 6, 7, 10, 12, 13, 14 „ „ 40-100,
Ponudbe hidi sa manjše količine prosimo po? stati na tvr ko BfiACA MILETIC trgavina grarijevnog drva, Zagreb, Iliea 119.
Broj 655 — 1925.
Oglas.
1357
NAMOČENA '
Fran Kham
Ljubljana.
Koruzo za krmo, popolnoma suho, ter pristne pšenične debele otrobe nudi Ma
A. & M. Z0RMAN, trgovfm i moke fin žitom, Ljubljana, Stari trg 32.
Dana 12. ožujka 1925 držati (Se se u PE-
TRIJEVCIMA kraj Osijeka
veliki godlšnji sajam (vašar)
sa svakovrsnem maivom (stokom) a ujedno i robeni vašar.
Sajmitlte je na glavnoj cesti izvan sela napram Valpola. Okolica je bogata sa svakovrsnom i dobrom otokom. — Zeljeznički spoj sa tovarnlm postajama vrlo dob ar i to iz Osijcka u Petri jevci polazi voz 7, 4-25 i 7-30, a iz Petrijevca u Osijck u 6-30, 905 i u 12.30 sati.
Isto tako državna priiga Osijck—Zagreb sa posta-jom Samatovcl udnljena 2 kilometra ima priključek na vozove Osijck—Petrijevci.
Dogon marve vezan je na valjane stočcc paeoSe. Moli sc proglasiti.
OPČ5NSKO POGLAVARSTVO PETRIJEVCI,
dne 27. veljača 1935.
Povjerenik: Škarič,
Pozor!
Od. min. za trg. in ind. konee^.
Krojno Solo
Židovska S. Ljabljaaa
pi ifne t. marca t panladsla to£ajm» m krojače, »itUj« i a dam«, ki m želijo kobram« a« domače kro|e«i]e. Poti-<;«T«lo ca bo polog aploiaetfa krojenja fie tadi prrl eofaladsi modeli la naj-»vejSi Sini kroji. Poak bo dne.cn ia Tročer. ea željo posebne ur«. Kroj ia preiakaiea in proačen ud Taoh «ve-lornih Kodnih akademij. Voieotaaie dnarso od 8—18 in »d S—6 aH potom poŠte. Uaepotitjaaje ia itdelovanja Wu irat ktufev i nataoinim podoko«.
u Novom Sadu.
Direkcija Državnih Železnica u Subotici na temelju rešenja Generalne Direkcije Državnih Železnica G. D. Br. 4275 od 13-og februara 1925 godine u smislu članova 36—98 Zakona o Dr-žavnom Računovodstvu raspisuje na dan 13-og marta 1925 godine prvu ofertalnu licitaciju sa izvršenje Zemljanih, zidarskih, tesačkih, stolar-fkih, bravarskih, staklarskih radova oko podi-zanja ložioničke radionice (kurilnice) o Novom Sadu.
Kaucija od 16.000 dinara za državljane Kraljevine SHS odnosno 32.000 dinara za stra-ne državljane polaže se na blagajni Direkcije Državnih Železnica u moneti predvidjenoj po čl. 88 Zakona o Državnom Računovodstvu naj-dalje do 10 časova pre podne na dan licitacije.
Propisno taksirane ponude u zapečačenom zavoju sa osnakom spolja: »Ponuda za izvršenja radova oko podizanja ložioničke radionice n Novom Sadu od ponudjača N. N.« predaju se najkasnije do 11 časova Gradjevinskom Odele, nju Direkcije (Trg Vop-ode Putnika broj 9, II. sprat, vrata broj 9).
Pravo za licitaciju imaju samo ona lica i tehnička preduzeča, koja podnesu uverenje o prijave preduzimačke radnje za ovu godinu, kao i uverenje o tome da su platila porez za tekuče tromesečje.
Zastrupnici ponudjača pripustiče se licitaciji, ako imaju pismeno punomočje, da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati.
Planovi, obrazac ponude, predračuna tro-škova i ugovora, opšti i tehnički ur' , i mogu se videti i po ceni od 10 dinara nabaviti svakog dana za vreme zvaničnih časova u Gradjevinskom Odelenju Direkcije.
Naknadne ili telegrafskim putem podne t i ponude neče se primitL
Iz Direkc. Drž. železnica u Subotfel,
Br. 5503/1925.
TALMANE fef.^
Zahtevajte lo povsod!
Odgovorni urednik: Viktor Ceniti v LiublianL