6IASIIO TEKSTIIME TOVARNE NOVO MESTO
.mr NOVOTE KS
ŠT. 11 - leto Vlil. - AVGUST 1980
V ,-T



m


■




feft:
ff,.
»2
gsv-
r
ij
. •
Delovni ljudje in Tito
Delovni človek je za Tita vedno bil in ostal glavna ustvarjalna sila in subjekt socializma, kar pomeni, da je nenehen boj za njegovo resnično boljše življenje in osebno srečo, torej za take družbene in materialne odnose, v katerih bo delovni človek suvereno odločal o okoliščinah, sredstvih in rezultatih svojega dela - cilj vseh družbenih prizadevanj in vsega našega socialističnega gibanja
Eden izmed zgodovinskih mejnikov v našem boju za socializem in človekovo srečo je vsekakor leto 1950 s Titovo idejo o uvajanju delavskega in družbenega samoupravljanja pri nas. S svojim referatom pod starim proletarskim geslom „Tovame delavcem, zemljo kmetom!" je Tito napovedal novo obdobje naše revolucije in nadaljnega razvoja socialističnih, demokratičnih in humanističnih odnosov v jugoslovanski družbi Jugoslovanski komunisti so zasnovali to dejanje na marksistični znanosti in bili trdno prepričani, da pomeni uresničenje tega davnega sna proletariata
najbolj humano obliko in pot za odmiranje države in razredne družbe sploh.
Nastal je izredno hiter gospodarski, socialni in kulutrni razvoj, ki je v temeljih spremaiil življenjske razmere delovnih ljudi, ter še razširil materialne in družbene temelje socialistične graditve. Sledijo nadaljnje spremembe v politični zgradbi od občin do federacije, z gospodarsko in družbeno reformo v šestdesetih letih se začenja tudi novo pomembno obdobje v procesu osvobajanja dela in graditve ustreznega družbeno gospodarskega in političnega sistema, ki naj delovnemu človeku omogoči, da se v popolni meri uveljavi kot poglavitni subjekt v vseh družbenih procesih, z ustavnimi spremanbami, zakonom o združenem delu in drugimi akti se močno razširjata in utrjujeta družbena vloga in položaj delavskega razreda v združenem delu kot vodilne sile v celotni družbeni reprodukciji, to pa hkrati omogoča nastajanje resnično enakopravnih mednacionalnih odnosov v jugoslovanski socialistični skupnosti narodov in narodnosti
Z zmago narodne revolucije leta 1945 je nastala nova socialistična Jugoslavija, z novimi družbenoekonomskimi odnosi. Za naše povojno obdobje je bilo značilno uveljavljanje moči države in njenega aparata. Kljub temu lahko ugotovimo, da so takoj po vojni delavci delno sodelovali pri upravljanju podjetij že pred uvedbo delavskih svetov in to prek delavskih zaupnikov in sindikatov. Ti so imeli po zakonu določene pravice pri urejanju gospodarskih vprašanj, organizaciji proizvodnje ipd. Vsekakor je bil vpliv delavskih zaupnikov in sindikatov neznaten v primerjavi s pravicami direktorjev in državnih organov, vendar je to kljub temu imelo pozitiven vpliv na osnovno znanje delavcev o upravljanju podjetij.
Proizvodna posvetovanja so bila način, kako delavce približati upravljanju, ker pa so bila brez širših pravnih podlag, niso mogla prevzeti dela v zvezi z upravljanjem podjetij.
Vse te oblike so bile posredne in nerazvite oblike vpliva delavcev na dejavnost podjetja, zato- so bili potrebni novi, pogumnejši koraki; treba je bilo ustanoviti določene organe z uzakonjenimi pravicami in s pooblastili za odločanje. Ta preobrat je sovpadal z napadom informbiroja na Jugoslavijo. Prvo leto smo se branili proti kritičnim obtožbam, že v naslednjem letu, 1949, pa se je začelo široko zasnovano raziskovalno delo, da bi razložili bistvo spora in ugotovili vzroke napadov na našo deželo. Začela so se proučevanja in analize del klasikov marksizma Marxa, Engelsa, ter Lenina. Med tem proučevanjem je spet oživela zamisel o delavskem upravljanju. Tako smo ugotovili, da te začetne oblike delavskega upravljanja podjetij ne zadoščajo ter da je treba iskati nove, širše oblike.
Analiza praktičnih posledic centralističnega upravljanja gospodarstva je pripeljala do logičnega sklepa, da so potrebne bistvene spremembe v sistemu upravljanja in da je treba upravljanje kar najbolj približati delavcem. S tem se je rodila tudi odločitev, da je umestna ločitev partije od državnega aparata, da bi partija laliko še naprej ostala avantgarda, ki idejno vodi in usmerja delavsko gibanje. Zato je sredi leta 1949 tovariš Kardelj poudaril:
Od osvoboditve do zgodovinske odločitve o predaji državnih gospodarskih podjetij v upravljanje delovnim kolektivom
„V mnogih naših tovarnah, kjer je iniciativni in preudarni direktor doumel, da je njegov uspeh odvisen od prizadevanj in od pobude delavcev, se je spontano začela razvijati nova oblika samouprave. To so posvetovanja direktorjev o vseh vprašanjih upravljanja v podjetju s skupinami najboljših delavcev. To spontano obliko je treba dalje razvijati in jo spreminjati v stalno obliko neposrednega sodelovanja delavcev pri upravljanju naših podjetij ...”
Sveti direktorjev so bili zadnji korak pred uvedbo samoupravljanja, saj so pomenili začetek neposredne udeležbe delavskega razreda pri delitvi. Na teh svetih so razpravljali o direktorskem skladu, iz katerega je direktor lahko nagrajeval najboljše delavce, o plačah ipd., čeprav ti sveti takrat niso mogli samostojno spreminjati sklepov višjih organov upravljanja ali direktorjev.
Ob koncu leta 1949 je tovariš Kidrič sklical sestanek s
predstavniki sindikatov. Pogovarjali so se o predlogu vlade, da bi začeli ustanavljati delavske svete. Sprejeli so sklep, da je treba predlog skrbno proučiti. Tako je bilo 23. decembra 1949 izdano navodilo o ustanavljanju in delu delavskih svetov v državnih gospodarskih podjetjih. Dokument sta podpisala Boris Kidrič kot predsednik gospodarskega sveta zvezne vlade in Djuro Salaj kot predsednik centralnega odbora ZSJ.
Izbrali so večja, pomembnejša državna podjetja v vseh republikah, skupno 215, v katerih je bilo treba voliti nove organe. Že pred izdajo navodila so številna podjetja in sindikalne podružnice prosile centralni odbor ZSS, naj tudi pri njih dovolijo ustanoviti delavske svete. V zelo kratkem času je bilo v Jugoslaviji ustanovljenih 800 delavskih svetov (še pred izdajo zakona). Interes delavcev za samoupravljanje je bil tako velik, da je bilo treba težnje po delavskih svetih pred izdajo
zakona celo zavirati. Potrebno je vendar bilo zbrati izkušnje in preverjati prakso, kako je treba delavske svete razvijati.
Že v nekaj mesecih praktičnega dela pa se je izkazalo, da je delavsko samoupravljanje prav tista oblika, po kateri bo lahko delavski razred prevzel neposredno upravljanje gospodarstva. Državni organi so sklenili, da je treba pripraviti osnutek zakona o delavskem upravljanju, ki bi pravno izrazil nove spremembe in dal delavskim svetom širše okvire za dejavnost. Osnutek zakona je bil pripravljen zelo hitro, čeprav je šlo za dotlej najpomembnejši zakon.
27. junija 1950 je ljudska skupščina sprejela temeljni zakon o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi zdniženji po delovnih kolektivih. To je bil najbolj revolucionaren akt po sprejetju zakona o nacionalizaciji sredstev za proizvodnjo in prvič po oktobrski revoluciji je neka komunistična partija obnovila najbolj radikalna stališča klasikov marksizma o državi. Zakon je vnesel velike spremembe v družbenoekonomsko ureditev, določeno z ustavo iz leta 1946. Zahteval je spremembo državno-centralisti-čnih odnosov s samoupravnimi demokratičnimi odnosi. Z uvedbo delavskih svetov so delavci začeli upravljati tovarne v imenu družbe in s tem je bil ustvarjen temelj, da tisti, ki dela, tudi žanje plodove svojega dela.
\
Zakon o delavskem upravljanju gospodarskih organizacij, ki ga je 27. junija 1950 leta sprejela zvezna skupščina na pobudo partije in velikanov naše revolucije, Tita, Kardelja, Kidriča in drugih, je bil temeljni kamen na katerem smo zgradili našo samoupravno socialistično družbo.
Njim gre zahvala, da smo v tistih težkih časih, ko smo obnavljali in gradili porušeno domovino in hkrati kljubovali pritiskom in napadom informbirojevskih in imperialističnih držav, našli pravilne odgovore na vprašanja, ki jih je zastavil razvoj socializma.
V__________________________J
Med prvimi v Sloveniji, toda prvi na Dolenjskem...
V avgustu pred 30 leti so delavci Novoteksa med prvimi v Sloveniji, prvi pa na Dolenjskem, sprejeli načela samoupravljanja ter prevzeli nove tokove in oblike samoupravnega razvoj:..
30. avgusta 1950 je bil na zelo demokratičen način izvoljen prvi delavski svet tekstilne tovarne Novoteks. Takrat je bilo v Novoteksu zaposlenih 306 delavcev. Od 294 volilnih upravičencev je glasovalo 281 delavcev. Od 68 kandidatov na volilni listi je 25 delavcev z največjim številom glasov bilo izvoljenih v prvi delavski svet Novoteksa. Za prvega predsednika DS je bil izvoljen Janko KASTELIC, za prvega predsednika 6-članskega upravnega odbora pa Franc PODRŽAJ.
Novi samoupravni sistem gospodarjenja je v delovnem kolektivu vzbudil nove kvalitete, delovno zavest ter aktivnejši in vztrajnejši boj za boljši jutri. Lotili smo se iskanja novih poti v proizvodnji in na tržišču.
Naša delovna organizacija, ki je razmeroma mlada, saj je nastala po odloku vlade SRS leta 1947 iz dveh manjših tovarnic, je v preteklih letih samouprave dosegla današnji razvoj. Leta 1958 je bila v Metliki zgrajena predilnica česane preje, na kar se je začelo preusmerjanje
proizvodnje tkanin mikane volnene preje na proizvodnjo tkanin iz česane preje. Z modernizacijo in rekonstrukcijami, pa se je začelo obdobje specializirane proizvodnje. Kot prvi v Jugoslaviji smo v letu 1963 začeli s proizvodnjo tkanin iz mešanice sintetičnih vlaken in volne. Nadalje se je leta 1968 začelo z postopno modernizacijo tkalnice in uvedbo avtomatskih visoko produktivnih tkalskih strojev, ter dopolnjevanje strojnega parka s sodobnimi stroji v predilnici in pripravi. Leta 1970 se je prešlo na predelavo tkanin na proizvodnjo konfekcije. Leta 1973 pa smo razširili konfekcijo z dislociranimi obrati v Trebinju in na Vinici. Istega leta je v Dobruški vasi stekla proizvodnja cementnih strešnikov, ki pa se je po treh letih izločila iz delovne organizacije in postala samostojna delovna organizacija. Rast proizvodnje je zahtevala osvajanje in prodor na nova tržišča, tako doma kot v svetu.
Istočasno pa smo razvijali tudi lastno trgovsko mrežo in danes imamo 15 trgovin, ki so v
okviru delovne organizacije kot poslovne enote združene v TOZD trgovina. Rasti in modernizaciji proizvodnje je sledilo tudi moderniziranje in izpolnjevanje organizacije dela in služb.
Takšni smo v letu 1974 sprejeli načela nove ustave, ter se z organizacijo v petih TOZD in podpisom samoupravnega 'ažprehodna. Zato smo pripravlje-sporazuma o združitvi v delov- ni, da bomo v prihodnje še bolj no organizacijo organizirali na kot doslej zastavili vse sile za novih ustavnih načelih. Z samoupravno in gospodarsko izvolitvijo novih delegatskih	rast tako v delovni organizaciji,
delavskih svetov in drugih	kot širši samoupravni in gospo-
samoupravnih organov po darski skupnosti.
TOZD in prevzemom samoupravnih funkcij, ki izhajajo iz samoupravnih aktov in ustave, pa je nastala nova kvaliteta v razvoju delavske samouprave tudi pri nas. No pri tem proces združevanja delavcev v TOZD ni zaključen, od petih TOZD v letu 1974 in po izločitvi iz delovne organizacije TOZD Strešnik so ostali le štirje, so se delavci samoupravno dogovorili za dodatno združevanje delavcev v TOZD. Tako imamo danes šest TOZD in DSSS. Pri vsem tem pa se zavedamo, da samoupravljanje ni zaključen proces, temveč narekuje nenehno iskanje novih in boljših oblik za čim boljše in nepo-srednejše odločanje o vseh bistvenih problemih delovnega človeka in družbe. Tako smo si zastavili naloge na vseh nivojih, kakor v DO, tako tudi po TOZD, da aktivno v čim večji meri prispevano k utrjevanju našega gospodarstva splošni štednji in stabilizacijskim naporom naše družbe.
Zastavili smo si nalogo zmanjšati uvoz in povečati izvoz, zmanjšati investicijsko porabo, povečati delovne učinke in kvaliteto — v glavnem vključiti se v vse napore celotne naše družbe za boljše gospodarjenje.
30. letnico samoupravljanja praznujemo v času, ki je vse prej kot rožnat. Prehojena pot ni bila lahka, tudi ne pričakujemo, da bo pot, ki je pred nami lažja. Vendar nobena pot, ki pelje k človeškemu dostajaj-stvu, k osvobajanju človeka in dela, da delovni človek postane sam gospodar svoje usode, ni
čnestatve183116	80 zamenjale hitro tekoče brezčolni-
Delavec nosilec vseh pravic v samoupravljanju
Za nami je 30 let, odkar je bil na izrednem zasedanju Zvezne ljudske skupščine sprejet temeljni zakon o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji. S tem zakonom je bilo pri nas doseženo uresničenje davnih teženj in stremljenj delovnih ljudi, da sami upravljajo s tovarnami. Z prehodom na samoupravljanje pa se je začela nova etapa korenite socialistične preozbrazbe naše družbe.
Zato je ta zakon, kasneje tudi popularno imarovan „Zakon o predaji tovarn delavcem1', pomenil pravo prelomnico v socialističnih družbenih odnosih, zakaj s tem aktom je delovni človek končno dobil realno možnost, da sam odloča
o ustvarjanju in delitvi družbenega proizvoda.
Od nastanka do realizacije ideje o samoupravljanju je v svetu minila dolga doba. Ta ideja je nastala in se razvijala vzporedno z nastankom in razvojem delavskih gibanj, ter se odražala v delavski paroli „TOVARNE DELAVCEM".
Živela je v akcijah Prve
internacionale, svoj popoln
izraz je našla v času Pariške
komune. ,,	....	, „ , , •
V velrki oktobrskr
revoluciji pa je spet oživela v
oblikah delavske kontrole in
potem v nekaterih evropskih
deželah, ki jih je vzvalovil
revolucionarni polet velikega
oktobra, v raznih oblikah
tovarniških delavskih odborov.
Danes pa se že skoraj na vseh
koncih sveta razpravlja o delavskem sodelovanju v upravljanju gospodarstva in v nekaterih deželah je to sodelovanje uresničeno v različnih oblikah.
Na naših tleh je šele socialistična revolucija, ki je bila v prvi fazi izvedena med NOB, odprla resnične možnosti za uveljavitev delavskega razreda. Prve primere zasledimo leta 1941 v Srbiji, ter pozneje drugod, kjer so obstajala podjetja na osvobojenem ozemlju.
Delovanje teh prvih samoupravnih organov je bilo tesno povezano z dejavnostjo narodnoosvobodilnih odborov in vojaških organov. Tako se že v prvih dneh revolucije in narodno osvobodilnega boja jugo-
slovanskih narodov izpričuje težnja po družbenih in socialističnih spremembah. Po vojni je na nacionaliziranih proizvajalnih sredstvih organizirano državno-administrativno upravljanje gospodarstva. Toda tudi v tem obdobju administrativnega sistema gospodarjenja delavci niso bili povsem izključeni iz sodelovanja v upravljanju. Razvila se je vrsta specifičnih oblik delavskega sodelovanja.
Revolucionarni zanos ljudi, razvoj proizvajalnih sil, politični in gospodarski položaj, avtentična revolucionarnost naše družbene prakse — to so osnovni razlogi prehoda z administrativnega na samoupravni način upravljanja z gospodarstvom.
Te spremembe so nastale v času pritiskov od zunaj na Jugoslavijo in napada inforbiroja, kar je še pospešilo, da na osnovi lastnih izkušenj iz revolucije in prvih let izgradnje
(Nadaljevanje na 5. str.)
Gradnja nove apreture leta 1964. Lete 1947 je tedanja tekstilna tovarna Novo mesto, ki se je pozneje preimenovala v Novoteks, zaposlovala 166 delavcev Danes v Novem mestu, brez dislociranih TOZD,dpla skupno 1600 delavcev Tovarna je kaj kmalu s svojimi kvalitetnimi proizvodi dobila ugled. Povpraševanje po Novoteksovih izdelkih je bilo čedalje večje, da bi zadostili povpraševanju kupcev so se odločili za razširitev delovnih prostorov, uvajanje nove tehnologije, zamenjavo starih amortiziranih strojev s sodobnimi, uvajanje avtomatskih elektronskih strojev in strojnih naprav in ozko specializacijo v proizvodnji.
(Nadaljevanje s 4. str.)
zamenjamo centralizem in etatizem v obstoječem administrativnem sistemu z socialistično demokracijo in samoupravljanjem ljudstva. Spoznanje, daje ljudska samouprava osnovni element socialistične demokracije, element brez katerega ni svobodnega razmaka ustvarjalne energije naroda.
Z prehodom na samoupravni način gospodarjenja, razvoj samoupravljanja ni zastal, temveč se je nenehno
razvijal in izpopolnjeval. Z znanim 15. ustavnim amandmajem se je bistveno ojačal položaj in vpliv delavcev v delovnih organizacijah. Le ti so sedaj sami določali delokrog neposrednega odločanja, ter oblike in delokrog organov upravljanja.
Tako je bilo samoupravljanje tako rekoč nenehno v ofenzivi in tisto, kar je 15. amandma najavil, to je potem potrdila nova ustava SFRJ in
socialističnih republik februarja 1974 leta.
Globoke družbenoekonomske spremembe, ki so se začele s sprejetjem ustavnih amandmajev k ustavi SFRJ so se povsem zaokrožile s sprejetjem zveznih sistemskih zakonov. Nedvomno je, da ima ob številnih zakonih, predpisih in drugih splošnih aktih v tem obdboju, zakon o združenem delu ob ustavi najpomembnejše mesto tako za uresničevanje družbeno-eko-nomskih odnosov, kot v celot-
nem razvoju socialistične samoupravne družbe. Ti dokumenti pomenijo prelomnico za pragmatične nazore na razvoj samoupravljanja. Z ustavnim sistemom je uzakonjeno, da delavec, proizvajalec kot ustvarjalec dohodka v družbenem delu že z samim tem dejstvom pridobi neodtujljivo pravico upravljanja in razpolaganja z dohodkom, s čimer je dokončno rešeno, kdo je nosilec pravice odločanja o sredstvih za razširjeno reprodukcijo.
----—	N
Iz porumenelih zapisnikov prvih sej delavskega sveta
V________________________^
Srečni smo, ker imamo ohranjene vse zapisnike sestankov samoupravnih organov od samega začetka pa do danes, ko slavimo 30 letnico samoupravljanja. Zanimivo je prečitati te zapisnike in se seznaniti z problemi katere so reševali takrat, ko so se še učili upravljati, pa jih primeijati z današnjimi. Tudi takrat je bila ena glavnih tem, kako čim boljše gospodariti, izkoristiti delovni čas, štediti z vsem in na vsakem koraku, izobraževanjem samoupravljalcev, proslavljanjem praznikov z udarniškim delom, sklicevanjem sestankov izven delovnega časa. Poleg vsega tega pa še z oskrbo delavcev, ekonomijo in prostovoljnim delom na ekonomiji in Se in še.
Izpisali smo po kakšen sklep iz prvih nekaj sej delavskega sveta, pa jih danes objavljamo. Preberite jih, pa se zamislite v tista leta nazaj, ko nismo nič imeli, pa vendar smo gradili tovarno in naš samoupravni sistem — pri vsem tem pa smo bili zadovoljni, ker pred nami je bila vizija jutrišnjega lepšega dne.
iz zapisnka prvega rednega zasedanja DS — 11. X. 1950.
..........Produkcija teče dalje, plan se v glavnem ne dosega, to pa iz raznih vzrokov. V prvi vrsti zaradi pomanjkanja delovne sile, s tem v zvezi ukinitev nočne izmene, izpad odnosno slab električni tok, slab material in še mnogo manjših
problemov, katere bo treba ugodno rešiti in to s pomočjo delavskega sveta pred katerega se danes postavlja največja naloga — izvršitev plana.
........Kapitalna	izgradnja
prav tako napreduje. Na ekonomiji je glavno delo pospravljanje poljskih pridelkov. Poginila je krava, kateri vzrok pa še ni dognan.
..........V zvezi z 10. obletnico ustanovitve OF predlaga DS nedeljsko prostovoljno delo. Po predhodnem pogovoru in sporazumu DS postavi sledeče sklepe:
—	15. in 29. oktobra
nedeljsko udarniško delo v vseh obratih in pisarnah. V zvezi z udarniškem delom se sklene, da bodo delavci, ki bodo delali, prejeli v menzi hrano brezplačno.
— Preskrba delavstva z drvmi, katere imamo nakazane in jih že sekamo (prostovoljno udarniško delo) jih bo treba le še spraviti iz gozda.
........Tovariš Čavlovič Ste-
vo (glavni računovodja) predlaga prodajo enega konja in žrebeta zaradi pomanjkanja sena.
Iz zapisnika drugega rednega zasedanja DS — 10. XI. 1950
-------- .Nato je predsednik
DS vse navzoče seznanil o nalogah in direktivah, ki jih je prejel na konferenci tehničnih vodij v Ljubljani. Dejal je, da se je na tej konferenci predvsem obravnavalo o delovni sili, delovnih brigadah v posameznih podjetih, o odnosu mojstrov do delavcev, ter še o mnogh drugih vprašanjih in težkočah v podjetih. V vezi gornje konference se sporazumno določi, da se skliče strokovni kader v
(Nadaljevanje na 6. str.)
1&ko smo prali volno ...
(Nadaljevanje s 5. str.)
podjetju na skupni sestanek, kjer se bo obravnavalo o pravilni organizaciji dela, pravilni vzgoji delavca in o odnosih mojstrov do delavcev.
.......V Uradnem listu št.
59 od 18. X. 1950 je izšla uredba o varčevanju in predsednik DS načelno prikaže možnosti varčevanja v podjetju. V skladišču surovin je volneni regenerat, katerega se naj predela tako, da se bo iz njega dobilo čim več dobrega materiala. V obratih naj se pobirajo odpadki volne, cevke, olja in maziva naj se ne razlivajo. Štedi naj se s premogom, paro, električno energijo itd.
.......Predsednik DS daje
na predlog, da se ekonomija proda in da podjetje obdrži za sebe konje, menza pa vrt in redi prašiče.
Iz zapisnika tretjega rednega zasedanja DS 14.1. 1951.
............Tov. Galof
(direktor) je podal kratko pojasnilo v zvezi z podaljšanjem petletnega plana. Da ni krivda od nas, da smo morali petletni plan podaljšati za eno leto pač pa so to posledice informbiroja, ker nam je na tako podli način odpovedal odnosno prekinil vse pogodbe, ki smo jih sklenili z njimi. Da se naš petletni plan kljub njihovim oviram in zaprekam izpolnjuje in celo presega v gotovih artiklih. Da smo začeli izdelovati tudi druge artikle čeprav niso bili predvideni odnosno planirani v petletnem planu, samo da je delo teklo naprej, ki pa nam je tudi v velik doprinos našega gospodarstva.
........Sklep je tudi bil, da
v bodoče morajo vsi člani DS zamenjati delovni čas, da ne bo nihče manjkal na sestanku, glede tega bodo vsi pravočasno obveščeni kdaj bo sestanek.
Iz zapisnika četrtega rednega zasedanja DS — 9. III. 1951.
........Na proročilo gjavne-
ga računovodje tov. CAVLO-VIČ Stevana o zaključnem računu se je razvila živa diskusija. Člani DS so se v podrobnosti zanimali koliko so znašale skupne plače v letu 1950, kakšen je bil reden in izreden dobiček, kako se ta deli, kdaj se bo imel možnosti uporabiti sklad za kulturo in prosvetno delo, kako je z drugo polovico sklada vodstva, zakaj je bil prekoračen plan ivesticij, koliko znaša vrednost gotovega blaga v letu 1950 itd.
...........Nadalje se je ugotovilo, da je v pogledu discipline ogromen skok napravila predpriprava (priprava), tkalnica, delno tudi predilnica, medtem, ko je v tem pogledu izšivalnica najmanj napredovala. Tu se je grajalo tudi delavko, članico DS tovarišico K. J, ki je obljubila, da se bo delo v najkrajšem času v tem pogledu izboljšalo.
Iz zapisnika petega rednega zasedanja DS — 11. IV. 1951.
........O vprašanju ukinitve
čevljarske delavnice v podjetju se s strani navzočih sklene, da se ista radi nerentabilnosti ukine in sicer se pri mesečnih zaključkih opaža cca 1500 din zgube. S tem v zvezi se da nalog čevljarju, da do konca meseca popravi vse čevlje, ki se trenutno nahajajo pri njem za popravilo.
Novo mesto sklene, da se bo delalo nekaj prostovoljnih ur v podjetju, in se bo dal denar Okrajni OF Novo mesto za okrasitev in proslavitev 27. aprila. V podjetju samem pa se določi 3 članska komisija sestoječa od sledečih članov: tov. Dolenc Luka, tov. Jakše Miro in tov. Rajk Anica, katere naloga bo, da poskrbe za okrasitev dvorane in primemo proslavo.
.......Tov. Jevšku, delavcu
iz kotlarne, ki ima tovarniško stanovanje se mu isto radi njegovega požrtvovalnega dela ne zaračunava.
Iz zapisnka šestega rednega zasedanja DS — 24. V. 1951.
.......Predlog sindikalne
podružnice podjetja, da bi delavci vsak četrtek pričeli z delom pol ure predčasno in končali pol ure pozneje se spremeni v toliko, da se zjutraj prične z delom ob 5 uri in se dela do 13. ure, popoldanska izmena pa prične ob 14. uri in konča ob 22. uri in bi se na ta način dobila ena ura za sestanke.
...........Kar se je obravnavalo že na seji UO poudarja tov. personalni referent podjetja, da se je disciphna v podjetju znatno izboljšala, prav tako se je tudi zmanjšal odstotek izostankov — posebno so se zmanjšali izostanki do 3 dni, tako da znaša skupni procent izostankov v mesecu aprilu le 6%.
Iz zapisnka sedmega rednega zasedanja DS 20. VI. 1951.
.......Predlog UO o uvedbi
dežurstva v podjetju je DS sprejel. Dežurno službo naj bi
vršili tehniki podjetja. S tem v zvezi so navzoči stavljali razna
.......V zvezi 10. obletnice
OF se na pobudo Okrajne OF vprašanja	kot n.	pr.	če	bo
dežurni dobil svojo službo plačano ali bo imel v ta namen prost dan, ter v katerem času naj bi se vršila dežurna služba in kakšne bodo njegove kompetence. Sklenjeno	je,	da	se
dežurna	služba	opravlja	le
popoldne in v noči v slučaju obratovanja ponoči. Glede plačila pa naj uredi uprava podjetja. Poudarja se tudi to, da ima dežurni v slučaju prispe-losti vagonov pravico vzeti delavca iz delovnega mesta in ga razporediti na iztovor. Dežurni je v času svoje službe namestnik direktorja in je za svoje delo odgovoren le direktorju.
.......Sprejet	je	predlog,
da se napravi spominska plošča z označenim datumom in odgovarjajočim napisom o prevzemu podjetja po DS.
Iz posredovanih izvlečkov prvih zapisnikov delavskega sveta vidite, o čem vse je DS razpravljal pred tridesetimi leti. Prvi vtis je verjetno varljiv za mlajše delavce — mogoče bo kdo rekel, da se je razpravljalo o stvareh, ki ne sodijo na DS. Vendar to ni čisto tako — takrat smo se šele učili upravljati na drugi strani pa je takrat, konj, krava, prašiči, ekonomija, čevljar in podobno bilo življenjskega pomena za normalno delo neke delovne organizacije.
So pa nekatere stvari v teh zapisnikih o katerih bi bilo prav da bi tudi danes razmišljali delegati na sejah samoupravnih organov.
Primer: Kako gospodariti v današnjih težkih gospodarskih pogojih — kje in kako štediti, da bi naši proizvodi bili cenejši na tržišču. Kdaj sklicevati sestanke ali med delom ali po delu. Verjetno skupni procent izostankov 6% v letu 1951 ni primerljiv z današnjim, ki je za več 100% večji. Pa zamenjava izmene članov DS, da so se lahko udeleževali sej DS pa da delo pri tem ni trpelo. In še in še bi lahko naštevali o čemer bi bilo prav, da se malo zamislimo.
Sestanki so bili takrat vsak mesec — udeležba na sestankih skoro 100%. Do šestega sestanka je vsak zapisnik končal s „Smrt fašizmu — svoboda narodu”!. Od šestega sestanka naprej pa zapisniki končujejo z parolo in sicer: „Vse sile za petletko”!.
lik o smo predli v novomeški predilnici mikano volneno prejo.
V predilnici mikane volnene preje. Predenje mikane volnene preje na selfaktorju-
V stari tkalnici v času montaže novih tkalskih strojev VTR - ta- Pranje in centrifugiranje blaga v stari oplemenitil niči krat velika pridobitev.
Ročno prisukavanje osnove v tkalnici danes samo Se spomin
Tekstilna industrija in Novoteks v srednjeročnem planu
Novoteks proslavlja 30 let samoupravljanja in s tem svoje uspehe ter na podlagi dolgoletnih spoznanj načrtuje svoj nadaljnji razvoj. Naloge v tem času so zelo zahtevne in jih opredeljuje trenutni gospodarski položaj v državi ali z drugimi besedami rečeno, vključiti se v stabilizacijska prizadevanja in na podlagi le teh
izdelati poslovno in samoupravno strategijo razvoja. To pa naj bi bile osnove za izhodišča za sestavo srednjeročnega plana odleta 1981 do 1985, ki predstavlja najpomembnejši akt za opredelitev delovanja na vseh segmentih gospodarjenja.
Za temeljne organizacije kakor tudi za delovno organizaci-
pripravljena bili znani
jo so že izdelana izhodišča za plan 81-85, ker pa so bila v času ko še niso ukrepi Zveznega izvršnega sveta, večji del predpisov, odlokov in dogovorov pa še dedi, moramo tisti del izhodišč ki niso v skladu s stabilizacijskimi ukrepi prilagoditi tako, kot je to znal Novoteks napraviti v preteklosti, saj to ni prva
Iskanje vlaken v pramenu za pridobivanje melanžev.
stabilizacija, ki jo v času obstoja tovarne doživljamo.
Živimo v času in prostoru, ko so pogoji za nadaljni razvoj bistveno drugačni od pogojev v prejšnjih letih. Na 'te imajo velik vpliv mednarodne gospodarske razmere kakor tudi želje izražene v republiških razvojnih načrtih in v planih razvoja tekstilne industrije Slovenije.
Tekstilci v naši republiki smo napravili veliko naporov, da smo pripravili osnovna izhodišča razvoja tekstilne in oblačilne industrije za obdobje 1981 — 1985. Z ozirom na to, da obstoječa struktura industrije v SR Sloveniji ni zadovoljiva in se želi s srednjeročnim planom razvoja odpreti procesprestruk-turiranja slovenskega gospodarstva, se pojavlja vprašanje kaj bo s tekstilno industrijo zaradi vpliva na vjgugodno sestavo slovenske industrije, v naslednjih letih. Zato smo tekstilci v razvojnih usmeritvah morah opredeliti vzpodbujevalne in omejevalne dejavnike razvoja, kar pomeni, da prav gotovo ni mogoče pričakovati, da bi se prav vsa tekstilna industrija enakomerno razvijala, pričakovati je celo, da bo morala marsikatera delovna organizacija spremeniti svoj proizvodnji program.
Opredelitev SR Slovenije, da se v bodočem razvoju daje prednost energiji, prehrani in prometni infrastrukturi ni sporna in jo tekstilci podpiramo, dvomljivo pa je ali je ekonomsko upravičena, da se določijo prednostne panoge. Če bi tako gledali na razvoj slovenske industrije bi verjetno vso akumulacijo družbenega sektorja gospodarstva porabili za investicije le za eno panogo, kar pa bi povzročilo ponovna strukturna neskladja.
Tekstilci se zavzemamo za enakopravno predlaganje razvojnih programov za posamezne projekte, ne pa za izbiro prednostnih panog. Mislim, da bi morali biti kriteriji za razvojne programe sledeči:
—	narodno gospodarstvo je naložba upravičena, če daje najboljšo stopnjo dohodka na vložena sredstva,
—	če zaposluje nadpoprečno kvalifikacijsko strukturo,
—	da je s zunajetrgovinsko aktiven in bistveno zmanjšuje uvoz,
(Nadaljevanje na 10. str.)
(Nadaljevanje z 9. str.)
—	da je po porabi energije zmeren in
—	če ne slabša človekovega okolja.
To vodilo bi moralo biti prisotno pri investicijskih odločitvah v vsaki temeljni in delovni organizaciji v prihod-
njem srednjeročnem planu ne glede v katero panogo pripada in s takim razvojem bi prav gotovo odpravili večji del žarišč ekonomske nestabilnosti.
Za našo delovno organizacijo pa to pomeni, še intenzivnejše nadaljevati z nalogami, ki jih vsebuje sanacijski program,
seveda z nekaterimi dopolnitvami, predvsem v smeri izboljšanja odnosov med izvozom in uvozom, racionalnega trošenja vseh vrst surovin in energije, izboljšanje kadrovske strukture in modernizacija tehnologije v primarni proizvodnji, katera naj bi bila vodena preko računalnika.
Zagotoviti razvoj na podlagi takih izhodišč je izredno težka naloga, vendar pa edino možna v kolikor želimo, da s skupnimi močmi zagotovimo Novoteksu boljšo bodočnost
STANE DOLENC
Stovanje osnove.	Tudi takih strojev kjer se votek vnaša v zev s pomočjo čolnička,
kot vidite, je še nekaj v tkalnici — vendar ne za dolgo.
vih svetlih prostorih lažje.
V predilnici mikane volnene preje. Pripravljanje predpieje, ki se je pozneje na selfaktoiju vpredla v nit.
Delavski svet in upravni odbor Novoteksa ob praznovanju 10 letnice samoupravljanja.
»	><■ ‘ s g C.
-v
Pred nekaj leti je bilo videti, kot, da je proizvodna dvorana ople-___________	___________________________
iiienitil niče prevelika - danes pa bi bilo prav, daje večja kot je, ker ' Menza v Novem mestu - nekoč-, v belem suknjiču pravi predsednic nova tehnologija zahteva več prostora za nove stroje in naprave.	UO tovariš Podržaj Bane.
GIASIIO TCKSTUNK TOVMUINC NOVO MCSTO
NOVOTEKS
NOVOTEKS je glasilo teks-tine tovarne Novo mesto. Iz haja vsako zadnjo sredo mesecu v nakladi 2500 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet v sestavi: Hinko Sinder (predsednik), Danilo Kovačič, Mladen Radojčin, Martina Vidic, Mojca Peroci, Jana Jovič, Bojan Pureber, Jože Klobučar in Mirko Albijanič. Glavni in odgovorni urednik: Danilo Kovačič. - Uredništvo: NOVOTEKS, Novo mesto, Foer-sterjeva 10. — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.
Prodajalna Novoteks v Bršljinu