618 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1890 • 4 Predraga Belica razprava o prvih treh desetletjih jezuitov in Slovencih (1546—1569), letos pa študija tržaške Slovenke Marte Verginella o družini v Dolini pri Trstu v 19. stoletju, ki smo jo izdali skupaj z odsekom za zgodovino pri Narodni in študijski knjiž­ nici v Trstu, in razprava Rajka Bratoža o vplivu oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja, ki smo jo izdali skupaj z Znanstvenim inštitu­ tom filozofske fakultete in Inštitutom za zgodovino Cerkve pri teološki fakulteti. Izdali smo novih sedem ponatisov starejših letnikov. V a s i l i j M e l i k POBOCILO UREDNIŠTVA KRONIKE \ V obdobju 1988—1990 sta izšla dva letnika (36/1988 in 37/1989) in prva dvojna številka letnika 38/1990, to je skupno osem številk (tri dvojne in dve enojni). Dvojna številka 37. letnika (št 1-2, 1989) je bila tematsko zasnovana (Iz zgodovine Primorske). Skupni obseg je 724 strani: 278 (1988), 344 (1989) in 102 (1990) oziroma 157 avtorskih pol tekstovnega in slikovnega gradiva. Prispevkov je bilo v rubriki članki in razprave 67, nove publikacije 56, zapiski in gradivo 18, delo naših zavodov in društev 15, osebne novice 7, posveti in zborovanja 3, iz fotografskih albumov 2. V vseh številkah je sodelovalo 52 različnih avtorjev člankov in razprav. V tem času se je zamenjal tudi glavni urednik časopisa; do vključno š t 3 lansko­ letnega letnika ga je urejal Marjan Drnovšek, prva dvojna številka letošnjega letnika pa je rezultat dela nove urednice Maje Zvanut iz Narodnega muzeja v Ljubljani. Izko­ riščam priložnost in se ob tej priliki zahvaljujem vsem aktivnim članom uredniškega odbora in še posebej vsem avtorjem, ki so mi v času mojega urejevanja pomagali pri izdajanju Kronike. M a r j a n D r n o v š e k NOVO VODSTVO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Na občnem zboru v Murski Soboti 1. oktobra 1990 je bilo izvoljeno novo vodstvo Zveze zgodovinskih društev Slovenije v naslednji sestavi: Darja MIHELIC — predsed­ nica, Vasilij MELIK in Janko PRUNK — podpredsednika, Janez MAROLT — tajnik, Daniela JURICIC — blagajničarka, Majda ČUDEN — pomočnica blagajničarke. Za člana upravnega odbora je bil izvoljen še Marjan DRNOVŠEK. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Ignacij VOJE, France KRESAL, Ema UMEK, v častno razsodišče: Tone FERENC, Štefan TROJAR, France M. DOLINAR. x Janez Marolt POGOVOE O GLAVNIH ODPRTIH VPRAŠANJIH SLOVENSKE GOSPODARSKE ZGODOVINE Sekcija za gospodarsko in družbeno zgodovino pri Zvezi zgodovinskih društev Slovenije je dne 17. aprila 1990 v prostorih Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani priredila pogovor o glavnih odprtih vprašanjih slovenske gospodarske zgodovine, ki se ga je udeležilo okrog 20 strokovnjakov, ki j im je ta tematika blizu. V kratki uvodni besedi je predsednica sekcije Olga Janäa-Zorn poudarila, da se je o vprašanjih gospodarske zgodovine že večkrat razpravljalo bodisi v okviru dru­ štvenih zborovanj (od 1982 do 1986) bodisi v okviru same sekcije; organizirani sta bili tudi dve okrogli mizi: 1977 je bila okrogla miza posvečena vlogi prometa v gospodar­ ski zgodovini jugoslovanskih dežel, 1983 pa vlogi gozdov v gospodarskem življenju jugoslovanskih narodov. Kot izhodišče za ta pogovor je sedem članov sekcije podalo krajše prispevke, v katerih so nanizali svoje ugotovitve zlasti v zvezi s problematiko in obdobjem, s katerim se ukvarjajo. Prvi je spregovoril Ferdo Gestrin, ki se je dotaknil problematike agrarne in neagrarne zgodovine pri nas od vključno srednjega veka do 18. stoletja. Kljub temu da je agrarna zgodovina še relativno najbolje obdelano področje, bi po njegovem mnenju bilo treba še marsikaj postoriti Naštel je nekaj takih tem in sicer: 1. ugotoviti število kmetij, ker sedaj govorimo o tem precej na pamet; 2. ugotoviti opustelost ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 6 1 9 kmetij v raznih obdobjih, o čemer nimamo kompleksne slike. Ustvariti bi jo bilo mogoče na osnovi urbarjev in drugih virov. Zanimivo bi bilo ugotoviti vzroke opu­ stelosti, koliko je tega zaradi turških vpadov ali drugih momentov (nekaj sta že raziskovala Vilfan, Sumrada) ; 3. vrste kmetij in drobitev kmetij. Gestrin je menil, da ponekod ni prihajalo do večjih delitev vse do 18. stoletja; omenil je Koropčeve štu­ dije, po katerih je od 7230 kmetij v 16. stoletju odpadlo na polovične le okrog 1000 kmetij. Tudi za Gorenjsko je značilno, da je imela malo delitev. Poseben je problem kajž, ki so ponekod zgodnje, ob fužinarskih krajih jih je tudi več; 4. problem mlinov in žag. Ce bi imeli ugotovljene mline, bi lahko sklepali na tedanjo kmečko proiz­ vodnjo, ker približno vemo, koliko so mlini lahko zmleli; 5. za 17. stoletje, ki je najmanj obdelano, bi se dalo slediti ves agrarni razvoj do velikih reformnih spre­ memb v 18. stoletju. Lahko bi sledili oblikam zakupov itd. V zvezi z neagrarno problematiko je Gestrin predlagal, naj bi kljub precejšnjemu napredku pri raziskovanju v zvezi z zgodovino obrti skušali obdelati še nove oblike kot so založništvo, investicije za določene dejavnosti, elemente kapitalizma, špekula­ cije, vprašanje investiranja trgovinskega kapitala v zemljiška posestva, vprašanje posojil itd. V zvezi s trgovino bi bilo treba pregledati ohranjene arhive o mitninah (od česa so se pobirale, kolikšen je promet, boj za mitnice, oddaja mitnic na kon- kurz). Zanimiv bi bil tudi problem tihotapstva; o teh količinah namreč nimamo raz­ iskav, podatki pa so ohranjeni. Potem je tu še kmečka trgovina v službi zemljiškega gospoda. Gestrin je menil, da bi morali sistematično začeti z raziskovanjem 17. sto­ letja, pri tem bi na eni strani veliko lahko storili posamezniki, ki se ukvarjajo z go­ spodarsko zgodovino, na drugi strani pa fakulteta z diplomskimi nalogami. Peter Vođopivec se je v svojem prispevku omejil na 19. stoletje in čas do konca monarhije ter je poudaril, da bi poleg gospodarske morali obravnavati tudi socialno zgodovino. Menil je, da je največje pomanjkanje raziskav zlasti na področju neaararne zgodovine tega obdobja in da v tem močno zaostajamo za Avstrijci, Cehi in-Nemci. O razvoju moderne industrije, nastajanju kapitala, problematiki meščan­ stva nimamo veliko. Manjka zlasti sintez, manjka komparativnih študij za vse slo­ venske pokrajine in glede na avstrijski prostor. Izrazito gospodarski zgodovinarji so pri nas redki (Slokan, Sorn, Kresal), zato bi bilo treba poiskati nekoga, ki bi se ukvarjal samo s problematiko industrijskega razvoja 19. stoletja pri nas. Kot nasled­ nje je Vodopivec izpostavil socialno vprašanje, predvsem, kakSen je bil delež sloven­ skega meščanstva pri nas in kolikšna je bilo'ekonomska moč tega meščanstva. Ob tem je opozoril na knjigo J. Kofalke, kjer je obravnavan položaj češkega meščanstva. Na podoben metodološki način bi tudi mi lahko pričeli z delom. Deloma obdelano imamo le vprašanje uradništva v magistrski nalogi Ève Holz. Vodopivec je opozoril tudi na delo T. Hočevarja o strukturi slovenskega gospodarstva, kjer je med drugim postav­ ljeno vprašanje, ali je sploh mogoče pred prvo svetovno vojno govoriti o slovenskem nacionalnem gospodarskem sistemu in v kolikšni meri lahko pred letom 1918 govo­ rimo o slovenskem trgu, ki presega deželne meje. Sicer je pa T. Hočevar ugotovil, da neodvisno slovensko gospodarstvo nastaja šele na podlagi neodvisnih slovenskih fi­ nanc, torej šele po letu 1900. Vodopivec je Se opozoril na problem, kakšen je delež slovenske neagrarne proizvodnje na domačem tržišču in kolikšen je delež konkurence na slovenskih deželnih tržiščih. Kot vzgled je omenil knjigo avstrijskega zgodovinarja R. Saugruberja o začetkih avstrijske potrošniške družbe. Čeprav vemo, da je izgradnja železnice povzročila vdor tujega industrijskega blaga, poznamo tudi posledice tega, samega procesa pa ne poznamo. Posebej v zvezi z železnicami je Vodopivec menil, da je bil gospodarsko-socialni vidik pri raziskovanju precej zanemarjen; doslej je bil poudarek predvsem na tem, kako so gradili, torej tehnični in investicijski vidik (Mo- horič, Jenko) manj pa je bilo govora o gospodarskih učinkih. Tako nimamo izraču­ nov, kaj pomeni izpad prevozništva, vdor industrijskega blaga in dejstvo, da podjetja ob progah v trenutku, ko nastane večje tržišče, ne morejo konkurirati. Neobdelano je vprašanje, kaj je imel kmet od železnice. V drugi fazi izgradnje železnic (v osemde­ setih in devetdesetih letih) se vidi, da so to od države vzpodbujane in investirane gradnje in, da še manj kot prej zaposlujejo kmečko delovno silo, pač pa privabljajo cenejšo delovno silo iz drugih delov države. Tudi odškodnina za odvzeto zemljo je bila minimalna. V zvezi z železnicami je Vodopivec tudi naglasu, da so bili učinki železnice marsikje nepredvidljivi, tako so npr. od železnice proti Kranju pričakovali, da bodo izdelki šli lepo v promet, pa se to ni zgodilo, po drugi strani pa je prišlo do nagle rasti cen lesa ipd. Ukvarjanje s širokimi problemi moderne industrijske meščanske družbe zahteva po Vodopivčevem mnenju formiranje skupine ljudi pri enem že obstoječih inštitutov, ki bi se ukvarjali z gospodarsko in socialno zgodovino. Kaže pa se tudi potreba po formiranju posebnega instituta za socialno in gospodarsko zgodovino. Jasna Fischer je opozorila na problem organizacije raziskovalnega dela pri nas. Menila je, da so bili narejeni določeni premiki v zadnjih letih, vsaj kar zadeva Inšti­ tut za novejšo zgodovino, kjer je sedaj od 24 temeljnih raziskovalnih nalog že šest 620 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 takih, ki se ukvarjajo z gospodarsko in družbeno zgodovino, dve s tematiko obdobja pred prvo svetovno vojno, dve med vojnama in dve po letu 1945. Pischerjeva je opo­ zorila, da je velika hiba slovenske zgodovinopisne znanosti v njeni organiziranosti: V zadnjih letih namreč ni bilo ve« skupnega planiranja raziskav na področju celotne slovenske zgodovine, delo je razdeljeno med posamezne znanstvene organizacije in ni niti osnovne informacije o tem, kai posamezne institucije delajo. Zato bi morali naj­ prej ugotoviti, kaj se kje dela (na Inštitutu Milka Kosa pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, Znanstvenem inštitutu filozofske fakultete, na pedagoški fakulteti v Mariboru. . .) . Pischerjeva je predlagala, da bi skušali preko sekcije ali preko medin- stitucnskega povezovanja poskrbeti za bolj podrobno seznanjanje s tem, kaj se dela v okviru tega ali onega programa, dalo pa bi se dogovarjati, tudi o kadrih. Fronce Kresal je spregovoril o problemih gospodarske zgodovine za obdobje med vojnama. Tudi on se je strinjal s predhodniki, da je namreč posameznih študij kar precej, ni pa sinteze o gospodarski in družbeni zgodovini. Navedel je nekaj svojih pogledov in predlagal, kaj bi se glede na ohranjene vire dalo obdelati. Po njegovem so to naslednja vprašanja: 1. stanje slovenskega gospodarstva ob koncu orve svetov­ ne vojne: pri tem bi se dalo izhajati iz Brezlgarjeve brošure, ki je nekak"gospodarski program Slovencev ob prehodu v novo državo; 2. vključevanje slovenskega gospodar­ stva v novo državo (organizacijske spremembe, nova gospodarska zakonodaja, pre­ hodni in začasni ukreni itd.): 3. denarno poslovanje (nova valuta, menjava kron); 4. prehodna gospodarska zaščitna zakonodaja, vprašanje sekvestrov. državnega nad­ zora, nacionalizacije (prehoda družb v roke domačega kapitala); delavska zaščitna zakonodaja, ki je bila sprejeta v letih 1920—1922, carinska 1925. sklepanje novih med­ narodnih gospodarsko-trgovskih sporazumov 1924—1927, obrtni zakon 1931 itd.; 5. pri­ lagajanje slovenskega gospodarstva novim gospodarskim razmeram jugoslovanskega tržišča, pospešena industrializacija Slovenije, akumulacija kapitala, prometne raz­ mere, energetska in surovinska osnova, delovna sila. Katere panoge so bile zelo uspeš­ ne (tekstilna), koliko je bila perspektivna železarska industrija, pomen slovenskega premogovništva potem, ko se odprejo jugoslovanski premogovniki, ter selitveni val v Franciio. Vpliv industrije na razvoj DOdeželskega prebivalstva; 6. problem zaostajanja kmetijske proizvodnje, zadolženost kmetov zaradi inflacije. Agrarna reforma ni pri­ nesla želienega učinka. Zadolževanje kmetov je v magistrski nalogi obdelal Z. Laza- revič. sedaj se ukvaria s kmetijsko oroizvodnio in kmetijsko politiko. Kresal ìe ooozoril še na problem uporabe zemliiških knlig kot vira za to zgo- dovino. Zemljiške knjige so namreč urejene po katastrskih občinah, ki pa so majhne, marsikje sega kmetijska zemlja na področje več katastrskih občin. Posebej je opozoril Kresal na problem periodizacije. ki jo nam postavlja takole: 1. gosnodarske razmere v času inflacije 1919—23. 2. doba stagnacije in deflacije 1924—25. 3. doba gosnodarske stabilizacije in konjunkture 1925—30. 4. gospodarska kriza 1930—34, 5. nova konjunktura 1935—38, 6. gosnodarske razmere pred vojno 1939—41, 7. gosoodarstvo med drugo vojno. Znotraj teh obdobij bi bilo treba obrav­ navati posamezne gosDodarske panoge in dejavnosti kot: finance, kapital, banke, hra­ nilnice, trgovino (mednarodno in notranjo), carine. Wiring, zadružništvo (kmečko In delavsko), kmetijstvo, rudarstvo, metalurgijo in Industrijo na sDloh. Posebej za trideseta leta dvajsetega stoletja je Anka MiklavčiS opozorila na zanimivo poglavje naše zgodovine, na uvajanje načrtnega gospodarstva aH, kot so ga imenovali, dirigiranega gospodarstva, na vpliv dogajanj in širjenj raznih idej iz evropskih držav (zlasti nacionalsocializma) na vprašanja reforme gospodarstva pri nas. idejo stanovske države, kako so se posamezne veje gospodarstva lotile državnih reform, noudarianle vloge zadružništva pri posameznih strankah ipd. Zdenko Cepič se je dotaknil zlasti problematike od leta 1945 do 1952/53, posegel pa je tudi nazaj v vojno obdobje. Naglasu je dva odločilna procesa, ki sta vplivala na celotno dosajanie: Droces revolucije med volno na ekonomskem področju In po­ spešeno gradnio socializma. V obravnavanem obdobju se med seboj močno nreoletata politična in gosnodarska zgodovina. V osorediu je vprašanje gosnodarske politike in ne gosoodarstvo v ožiem smislu. Cepič je opozoril na nekaj študij in monografij o Dartizanskem gospodarstvu, mnogo na je še odortih vprašanj, zlasti kar se tiče gosnodarskesa stania nkunatorskih oblasti: obdelati bi bilo treba vnrašanie reviriev. problem Jesenic itd. Cepič, ki se sam že desetletje ukvarja s povojno problematiko, meni, da bi v kratkem morali dobiti odgovore na vnrašania: a) ekspropriacija in agrarna reforma, b) proces industrializacije. Na podlagi teh dveh glavnih tem bi bilo moeoče odgovoriti na vrsto vprašanj ne le Iz gospodarske, ampak tudi Iz družbene zgodovine. Zelo zanimive teme za povojni razvoj so oo niegovem naslednje: 1. razvoj industriie. sredstva akumulacije In načrtno zbiranie akumulacije; 2. politika cen; 3. sistem treovlne: 4. komnarativna študija med našim in sovjetskim razvojem; aH smo rps bili izvirni: 5. migracije iz vasi v mesto, delovna sila; 6. agrarna reforma: 7. nolitično ekonomske teme (sistem vezanih c e n . . . ) ; 8. zadružništvo po vojni. Pro­ učevati bi morali na lokalni ravni ,izhajati iz splošnega na posamezno, zlasti pa na ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 - 4 621 posebno. To vse so danes zelo aktualne teme, ki so tesno povezane s trenutnimi hotenji, so vroča vprašanja, na katera bo zgodovina morala odgovoriti. Jože Priniič se je nekoliko drugače kot ostali lotil svoje teme in sicer je zastavil nekaj vprašanj in skušal nanje tudi že odgovoriti. Ker se ukvarja z industrializacijo Slovenije v letih 1945 do 1956 je v zvezi s tem naglasu naslednjo problematiko: 1. kolikšen je bil vpliv sovjetskega gospodarstva pri uresničevanju jugoslovanskega gospodarskega koncepta. Čeprav so okrog tega mnoge nejasnosti, je vendar gotovo, da ocene, da so jugoslovanski načrti kar prekopirani od sovjetskih, ne držijo popol­ noma; 2. ali so informbirojevski dogodki res edini razlog za neizpolnitev petletnega načrta. Prinčič meni, da je razlog v planu samem, ker je temeljil na megalomanskih načrtih. Politično vodstvo je še dodatno vplivalo na neuresničitev, ker se je odločilo za prehiter industrializacijski tempo, ki se mu ni hotelo odreči; 3. odprto je vprašanje, ali se je zaradi informbifojevskih dogodkov industrializacija v nekaterih republikah upočasnila ali celo ustavila, v drugih pa pospešila in ali so zaradi nevarnosti sovjetske intervencije industrijske objekte premestili iz ogroženih republik v notranjost; 4. kakšen je po letu 1948 delež potreb vojne industrije pri razdelitvi investicijskih sred­ stev in tujih posojil ter vpliv vojaških oblasti na razvojno politiko; podatkov sicer ni veliko .dejstvo pa je, da je veliko sredstev šlo za to, poleg tega je že leta 1948 moral vsak investitor pri vojaških oblasteh dobiti dovoljenje za vsako novo lokacijo, poso­ dobitve itd; 5. raziskati je treba, kaj se je dogajalo znotraj političnega vodstva po Kidričevi smrti v letih 1953—55. Po mnenju nekaterih (Vukmanović) naj bi šlo za spopad dveh struj, prve, ki je bila za prenehanje industrializacije, in druge, ki je zagovarjala nadaljevanje. V Sloveniji so že med vojno nemške družbe pripravile načrt za postavitev nekaterih industrijskih objektov ali jih celo zgradile in po vojni se je to delo nadaljevalo, bila so celo velika prizadevanja dobiti nemške načrte; 6. do kolikšne mere se je v letih 1945—48 med vodilnimi načrtovalci industrije uveljavila miselnost, ki je obsojala vse staro in favorizirala novo. Prišlo je celo do opuščanja nekaterih industrijskih obratov, prestavljanja strojev in ljudi, po drugi strani pa so gradili nove objekte brez resnih študij in začrtanih programov: 7. vprašanje deleža prisilno mobiliziranih ljudi (vojnih ujetnikov in političnih kaznjencev) pri izgradnji industrije; 8. kakšno je bilo stališče slovenskega političnega vodstva do centralizirano vodene industrializacije. Menda so bile kar precejšnje kritike s strani slovenskega vodstva; 9. na kakšni stopnji je bila tehnologija, ki jo je dobila Slovenija v tem času, ali je bila sodobna ali zastarela. Nekatera poročila govore, da novi objekti niso bili idealni in sodobni, da so vanje montirali stroje starejšega izvora, zato je bila tudi produktivnost manjša. Imenovanim sedmim govornikom je sledila'dïsknslja. O. Jan$a-Zorn je opozorila na dva problema, ki bi se ju morali v okviru sekcije zavedati. Eno so poročila in ocene v naših zgodovinskih glasilih o tujih dosežkih, tuji literaturi, ki jih zelo manj­ ka, zato naj posamezniki, ki zasledujejo tujo literaturo, pišejo poročila za Zgodovinski časopis, Kroniko itd. Drugi problem so bibliografije o gospodarski zgodovini/Takih bibliografij je zelo malo. Z. Cepič je pripomnil, da imamo za industrializacijo Slove­ nije Vrišerjevo pred leti objavljeno bibliografijo, ki je osnova za vprašanje indu­ strializacije, da pa bi morali vključevati tudi etnologijo, geografijo. D. GuStin pa je bil mnenja, da samo bibliografija gospodarske zgodovine nima pravega smisla, kajti potrebujemo predvsem bibliografijo celotne slovenske zgodovine. Guštin se je dotak­ nil tudi problematike gospodarske zgodovine NOB, ki ima določene posebnosti; opo­ zoril je na dvoje: a) vojna ekonomija — slovenski prostor je bil razbit med več trgov (nemški, italijanski), pojavlja se tudi ekonomija s strani NOB. Ker gre za krat­ ko dobo, bi jo kazalo povezati s predvojno in povojno. Dejstvo je. da se posebejs so­ cialno in gospodarsko zgodovino NOB nihče ne ukvarja, ampak je vse kar nastala občasno in vezano na druge probleme te dobe; b) nastajanje novih gospodarskih sistemov pred koncem vojne in primerjava s tem, kar je bilo izvedeno po vojni. Mnogokje se po Guštinovem mišljenju kaže povratek v naturalno gospodarstvo. F. Kresal je v diskusiji menil, da je skrajni čas, da bi poleg negativnih pojavov pričeli posegati tudi v obravnavanje vsakdanjih razmer v vojnem času, npr. na pod­ ročju kmetijstva, ki se je z vojno in inflacijo mnogokje rešilo dolgov, posestva so se tehnično opremila, marsikje so prišli do elektrike, nabavili so elektromotorje. V ne­ katerih večjih industrijskih obratih (npr. v revirjih) je bila proizvodnja zelo močna. Vemo tudi, kakšen je bil pomen izgradnje Mariborskega otoka za razvoj Kidričevega. Kresal je ooozoril še na spremenjeno strukturo delavstva no spolu, mnogo več je bilo vkliučenlh žensk v proizvodnjo. P. Vođoplvec je naglasil. da je naš skupni interes, da skušamo usmeriti v raziskave gospodarske zgodovine čimveč liudi. zlasti mladih, in сл se med seboi vsklajujemo. Pogovoriti bi se morali o tem. katere teme imajo pred­ nost. Poleg tesa je nakazal še eno rešitev. Menil je namreč, da so bila naša zborova­ nja doslej vedno zelo usmerjena v politično zgodovino, treba pa bi se bilo dogovoriti, da bi vključevali tudi gospodarsko zgodovino, npr. od konca 18. stoletja dalje, o čemer smo nekoč že razmišljali. 622 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 nekoHlr« Ä S J t o ° o z ? r i ' a na problem periodizacije. k! Je ori politični zgodovini vednn h o l l ^ S f L f t ° n p ? T - ^ . a r s k i i n «"ružbeni zgodovini. Povedala je, da se Гп n o v e l o od f p 4 ? Ä a D o d e l i t v i n a , s £ r e 1 S o gospodarsko zgodovino do leta 1941 zelo W k « 1 1 r f V , ^ 1 * ' f e . f a d a l 1 š e p r o c e s e - k ^ e r n i m°So5e delati zareze za m ì Ì A A y f nastavitve novih kadrov za gospodarsko zgodovino pa le w T h n i n r n v S i h i 2 - 0 realni ka ti po nienem v nasledniih petih ali celo desetih danes I Z v rn^WH S-tl' ^ a t ° 2 e Dre41asala. nai bi boli povezali ljudi, ki lih torti n T Z * " ^ d nstitucionalne time z dobro organizacijo. Predlog Je podprla ï n r f e K C ^ - b ' " J î " ° î " ^ 0 r i 6 e t i d 0 2 0 v a r i a « n a nivoju sekcije in i Lih ti L f ! ™ ^ o n . k r e t n o I e nredlaeal« temo industrializaeiia v slovenskih pokra- nnffcr^i- - ? s k u S a i m ° / d r u ž i t i ra^ooložliive sile. F. Gestrin Je predlagal naj bi f f 1 za_ 8 ° ' a n j e e Y ! a 1 d v e h d 0 t r *h mladih raziskovalcev gospodarske zgodovine nS tov?n nr , a^?^?°lr l adK, r az i sk0 ,:a l cev ) DobiIi bî »h lahko tudi tovKta! bi ^ v S n ^ ^ 3 S S 7 ' ГаЈ b i , s L S O e c i a , i z i r a l i o b š t u d i i u zgodovine, predvsem naj miran J ^ d n v î n ^ r ^ • m e . t o t ! 0 : , a h k o P a b î »brali tudi obratno pot, da bi se dioloi S j g ° * ? v j n a . r weçializiral v pravu ali ekonomiji. Glede projekta Gospodarske in £ e ì r , p S S A e S l 0 V . e n c e ^ 4 e n a e . l a s " d a *a 1 e t r e b a Povesiti . Zgodovina prometa E h t « Ä T • l D n p r a v i i e k n i l * a M e r e in denarstvo, vendar bi se vrsta stvari Ä л н , * • r z p o J e d n o , n D r - P r o m e t i n trgovina, ker so za oboje deloma isti viri. ÏÏA^h^î?8 zgodovine na zborovanja slovenskih zgodovinarjev pa ^ А н 1 ^ н 1 1 0 1 , , 1 Л г е ! Љ 1 ^ f ? " " ^ ' 1 ' 6 zgodovine tako, kakor Je pred leti t o n t л Ј ^ ^ p o , ' . t i 6 n e . zgodovine. Pri tem se Je mogoče ozirati tudi na lokalne fak- Л Lu V J L ™ V b o F o v a n i a Poudarek na industriji, bi se lotili industrije, če gre nllhWfh -ГкА^М P ° ^ ° u f- p a ' T r a , h Problemov. Tudi preko lokalnih društev in še da hi S i l 6 ' bilo mogoče usmerjati delo v gospodarsko zgodovino. Dodal Je kaj zan^mTvP« ™ 1 н « 0 1 ^ V T 1 0 0 ^ * 1 t u d L k o Pogledujemo arhive in najdemo ČrLI?- ™ g V P 0 Z 0 r i t i n a t 0 k o l e g e > k i s e s Problematiko ukvarjajo. Tako bi pri­ hranili mnogo dragocenega časa. y V diskusijo je posegel tudi Stane Granda z mislijo, da ni vprašanje, ali se dogo­ varjamo v okviru sekcije ali kako drugače, vendar pa je treba dogovore spoštovati. Obston pa vrsta problemov, med drugimi tudi prostorski, finančni (za daljše delo v tujini) ; po drugi strani pa manjkajo ocene o tem, katera podjetja so v preteklosti dobro delala, kaj je npr. Slovenija izgubila oziroma pridobila, ko Je šla v Jugoslavijo ah o gospodarskem izčrpavanju Štajerske itd. Granđa je opozoril še na dejstvo da se z gospodarsko zgodovino ukvarjajo mnogi nezgodovinarji. Te bi bilo treba usmer­ jati m pri tem bi sekcija lahko prispevala svoje. Dalje je omenil, da so agrarne panoge sprožile vrsto vprašanj kot npr., kaj je kranjsko žito, ker ga ni več, ali kaj je pomenila menjava pasem goveda. Z. Cepič je menil, da ni nujno, da bi na zborovanjih vedno morah obravnavati lokalno problematiko, ampak bi bilo bolje dogovarjati se o obravnav problemov. Sicer pa je predlagal, da bi se sekcija morala sestati vsaj e ? , „ . a k r a t l e t n o ' n a s e s t a n k e pa bi, bilo dobro povabiti tudi zastopnike drugih strok. Najti je treba tudi pot do lokalnih društev, kar bomo najbolje dosegli z oseb­ nimi stiki in zborovanja so lahko priložnost za to. V diskusijo se je vključil še Marjan Drnovšek ter opozoril, da se pri nas z migracijsko problematiko ukvarjajo bolj geo­ grafi, če pa pogledamo svetovno literaturo ,pa gre vedno za interdiscipliniranost Pri nas smo šele na začetku proučevanja izseljeništva in njegovih problemov, vendar se tuđi na tem področju čuti pomanjkanje temeljnih raziskav o gospodarski zgodovini zato Prihaja do stereotipov, prepisovanja, ponavljanja. Opozoril je, da nimamo npr' pravih raziskav o tem, kako so vplivali razni politični pritiski, stavke ipd. na naše izseljeništvo. Ob koncu so udeleženci sestanka sklenili: 1. Sekcija za gospodarsko in družbeno zgodovino naj se sestaja enkrat do dvakrat letno in naj k svojim srečanjem vabi tudi ljudi iz muzejev in arhivov, pa tudi predstavnike drugih strok. 2. Skrbeti je treba za vključevanje mladih v delo pri gospodarski in družbeni zgodovini (preko obeh fakul­ tet pri delu študentov in stažistov). 3. Naslednji sestanek sekcije naj bi bil pogovor o našem delu in medsebojno informiranje o tem, kaj se kje dela (vendar ne o tem kar je že objavljeno). O l g a J a n š a - Z o r n 15. J U G O S L O V A N S K I S I M P O Z I J O P O U K U ZGODOVINE Gornj i Milanovac od 28. do 30. 8. 1990 Osrednja tema simpozija je tokrat obravnavala metodične in metodološke pro­ bleme zgodovine. Aktivna udeležba univerzitetnih profesorjev in najuglednejših meto- dikov je nedvomno vplivala na visoko strokovno raven vsebine, ki je bila posredovana učiteljem zgodovine na XV. jugoslovanskem simpoziju'o pouku zgodovine. Poleg uvod-