Razkrinkani komunistični
načrti v Argentini

On vasfo pian de fomento agrario argenfino

Hace algunos dias se realizo en Buenos Aires la primera reunidn de inspec-
tores del Banco de la Nacion Argentina. En esta oportunidad, los referidos fun-
cionarios recibieron instrucciones precisas acerca de la campana a desarrollar en
cumplimiento de las directivas que emanan del mensaje que el GENERAL PERON
dirigio a todos los agricultores del pais el 5 del corriente mes, tendiendo a una
mayor y mejor produccion en el agro argentino.

Entre los distintos puntos que comprende el plan a ponerse en practica en
tal sentido, se destaca la necesidad de asegurar la mas amplia colaboracion con
el presidente de la Republica en su obra de engrandecimiento de la Nacion y
de elevacion del nivel de vida del pueblo. Se procura asimismo, concretar una
labor coordinada de los ministerios afines a la produccion agropecuaria, a los
efectos de realizar conjunta y eficientemente la politica agraria justicialista.

Las instrucciones que recibieron los inspectores del Banco de la Nacion pre-
ven, ademas, una garantia de lograr el margen minimo de utilidad al productor,
de acuerdo con los precios remunerativos ya anticipados. Este margen sera am-
pliado con la distribucion de las ganancias que deje la comercializacion externa
de las cosechas.

Esta seguridad sera refirmada mediante una mayor y mejor produccion a
lograrse con la aplicacion de los adelantos tecnicos ya estudiados por los orga-
nismos respectivos del Estado, que permitiran mas utilidad con menos costo.
Para ello, se facilitara la importacion de la maquinaria agricola necesaria cuyas
divisas, por un monto de 600.000.000 de pesos, ya han sido dispuestas por el
Banco Central.

Las altas autoridades de la institucion bancaria destacan asimismo la aten-
cion preferente que debe darse a las cooperativas agrarias, asi como la impor-
tancia de la venta directa al productor de semillas seleccionadas, a precio de fo¬
ni ento.

Pero el impulso de mayor aliento a nuestro fomento agrario, estara dado
con la aplicacion concreta del anuncio incluido en el Mensaje de la Victoria,
leido por el GENERAL PERON ante la Asamblea Legislativa del 1? de mayo
ultimo, referente a la capacitacion de la industria argentina para fabricar, den-
tro de breve tiempo, una parte substancial de la maquinaria agricola que
necesite.

Obsežen načrt za pospeševanje argentinskega poijedeljstva

Te dni je bila v Buenos Airesu prva konferenca vseh inšpektorjev Narodne
banke. Na njej so vsi ti visoki funkcionarji Narodne banke dobili navodila za
izvedbo vseh ukrepov, ki jih je za zboljšanje argentinskega poijedeljstva napo-
\edal GENERAL PERON v svojem zadnjem govoru poljedeljcem dne 5. t. m.

Za dosego tega cilja so na sestanku povdarjali potrebo po tesnem sodelo¬
vanju s predsednikom republike te ustanove in vseh v poštev prihajajočih mini¬
strstev. Navodila previdevajo dosego vseh koristi, ki jih bodo od modernizirane
poljedeljske proizvodnje imeli poljedeljci, ko bodo na eni strani z manjšim tru¬
dom dosegli lahko večji in boljši pridelek. Poleg dobre cene bodo kmetje dobili
še kot nagrado ves dobiček, ki ga bo država dosegla pri prodaji žita. Da bo mo¬
goče vse to doseči je Narodna banka že odobrila deviz za 600 miljonov Pesov za
nakup potrebnih poljedeljskih strojev.

Važno vlogo pri izvedbi teh načrtov bodo igrale poljedeljske zadruge, ki bo¬
do prodajale direktno poljedeljcem najboljša semena po nizkih cenah.

Postavljene cilje bo pa argentinsko poljedeljstvo doseglo z uresničitvijo vseh
predlogov iz Poslanice Zmage predsednika republike GENERALA PERONA za¬
konodajnima zbornicama dne 1. maja t. 1. Eden od teh predvideva tudi usposob-
ljenje argentinske industrije za izdelovanje potrebnih poljedeljskih stbojeV
doma.

Kar so sejali, to žanjejo

Komunisti dobro vedo, kakoj malo pri¬
vlačen je rdeči režim za one, ki ga mora¬
jo okušati na lastni koži. Množice odraslih
ki so doživljale blagodati "reakcionar¬
nih” časov, se vedno bolj željno ozira¬
jo nazaj in čakajo dneva, ko se bodo
razmere obrnile. Zato komunizem z nji¬
mi ne računa. Nevarne, to se pravi,
zmožne in vplivne ljudi spravi s poti,
povprečno maso pa steroriziva, da si ne
upa odpreti ust. Vso silo pa obme v
vzgojo mladine. Računa popolnoma pra¬
vilno. V dveh desetletjih bo stari rod
izhiral, mladina pa bo dorasla v družin¬
ske očete in matere. To mladino je tre¬
ba prepojiti s komunističnim duhom, pa
bo bitka dobljena.

če kaj, je bila vzgoja slovenske mla¬
dine od prvega dne Titovega režima sto¬
odstotno komunistična. Mladino so od¬
tegnili vplivu družine in Cerkve. Vzgo¬
jo so postavili na brezbožne temelje, ki
s triki, lažmi in neznanstvenimi fraza¬
mi ubija v mladih srcih vero v nadna¬
ravno. Kot dobri psihologi so mladino
pahnili v nemoralnost, dobro vedoč, da
je moralna pokvarjenost predpogoj za
ukoreninjenje komunistične ideologije.

Življenje nas uči, da je slabo vzgoje¬
na mladina bič, ki tepe pred vsem sla¬
be vzgojitelje: starše, če so jo zagreši¬
li starši — in družbo, če jo je zakrivi¬
la družba.

Šest let zločinske vzgoje v Sloveniji
že kaže svoje sadove. V ljubljanskem
časopisju beremo dolge članke, ki opi¬
sujejo vzgojno katastrofo na slovenskih
srednjih šolah. Naj navedemo le nekaj
poraznih ugotovitev: Ob sklepu šolske¬
ga polletja je bilo na slovenskih sred¬
njih šolah 51.980 dijakov. Od teh je
9551 dijakov imelo ob polletju tri do
deset slabih ocen, 13912 pa eno ali dve
slabi oceni. Poleg tega pa je bilo zara¬
di lenobe izključenih 395, zaradi nedo¬
stojnega vedenja pa 34 dijakov. Poleg
teh slabih rezultatov pa ljubljanski tisk
navaja še druge rane: nezdravo izživ¬
ljanje; plesi in zabave študentov po noč¬
nih lokalih; pijančevanje, tako, da je vi¬
deti pijane srednješolce po cestah v po¬
znih nočnih urah; moralne zablode mla¬
dine itd. Ministrstvo je razglasilo naj¬
strožje kazni za te razvade, prepoveda¬
lo mladini obisk plesišč, razen plesov
v šoli za najvišja dva razreda, prepove¬
dalo obisk kinopredstav brez odobritve
šolskih oblasti in uvedlo legalno uro, ko
morajo biti dijaki doma. Poleg teh po¬
licijskih ukrepov želi rdeči tisk bolj te¬
snega sodelovanja med starši iri šolo —
potem, ko so staršem vzeli otroke in
jih skvarili! — in večje skrbi profesor¬
jev za dijake izven učnih ur — potem,
ko so profesorjem vzeli avtoriteto v šo¬
li!

Nihče pa se ne dotakne glavnega
vzroka: pomanjkanja verske; in moralne
vzgoje. Cerkveni nauk o nadnaravnem
cilju človeka je rdeča modrost nadome¬
stila z materialistično hipotezo, da se
je človek razvil iz živali, vero v Boga
nadomešča z vero v rdeče malike, kr¬
ščansko moralo proglaša za preživelo
staro šaro, prektično krščansko življe¬
nje pa za reakcijo. Kaj se potem rde¬
či vzgojitelji čudijo, če poživaljena
mladina živi živalsko življenje?

Rdeči člankar pravi: Vedenje naše
srednješolske mladine mora biti naša
skupna skrb. Res je tako! Skrbi one
tam doma, ki jih tepe bič, katerega so
si spletli sami, pa ne morejo najti po-
h iz zagate, ker jo iščejo na zmoten
način, skrbi pa tudi nas svobodne Slo¬
vence, ki vemo, da se bo komunizem
zrušil prej ali slej, ostal pa bo mladi
slovenski rod, duševno in telesno po¬
kvarjen, ki ga bo treba z velikanskim
trudom in veliko ljubeznijo privesti na
Pravo slovensko pot.

Argentinsko časopisje je bilo v zad¬
njem tednu polno poročil o vodilnem ko¬
munističnem akademiku Erneste Mario
Bravo, s katerim je komunistična stran¬
ka v Argentini hotela doseči svoje zlo¬
činske cilje, kar se ji pa ni posrečilo.
Sedaj so komunisti razkrinkani pred
vso javnostjo kot temni elementi, ki so
hoteli v republiki povzročiti nemir in
nerede ter ljudstvo nahujskati proti ob¬
lastem.

Za dosego tega cilja so najprej na
buenosaireškem vseučilišču v zadnjem
času začeli komunistični akademiki iz¬
rabljati sleherno priliko za svojo pro¬
pagando in za nemire. To je trajalo ta¬
ko dolgo, dokler vseučiliška oblast ni
odločno nastopila proti tem izgrednikom
in prepovedala na vseuciliških tleh vsa¬
ko politično izigravanje, ki s študijem
nima nobene zveze. V teh akcijah je
igral glavno vlogo Ernesto Mario Bra¬
vo, ki je že 17. maja nenadoma izgi¬
nil s svojega stanovanja. Komunisti so
takoj zagnali krik, da ga je aretirala
policija in nato tako mučila, da je v
policijskih zaporih umrl. Policija je pa
objavila poročilo, da Ernesta Maria
Brava ni med aretiranci in da ne ve kje
je ter da ga išče. Kljub temu so komu¬
nisti po mestu širili še naprej letake,
da ga je policija ubila in hujskala lju¬
di predvsem pa diiaštvo proti oblas¬
tem. Tako je primer tega ko¬
munističnega borca postajal ved¬
no tajinstvenejši. Komunisti so s svo¬
jo propagando dne 13. junija spravili
nekaj svojih aktivistov, med katerimi
je bilo, kakor povsod precej Židov, pred
kongres, v katerem je zasedala poslan¬
ska zbornica. Policijske oblasti so ko¬
munistične agitatorje, ki so nosili ve¬
like napise s komunističnimi gesli za
mir, proti vojni, proti Severni Ameriki,
ves čas pa vpili, da je treba spraviti
pred sodišče morilce akademika Brava.
pozvale naj se razidejo. Ker poziv ni
zalegel, so organi javne varnosti od¬
ločno nastopili ter so pri tem aretirali
vse glavne agitatorje.

Istega dne t. j. 13. junija zvečer,
ko so komunisti pred kongresom vpili
“z morilcem Brava pred sodišče” se je po
srečnem naključju pojasnil tudi slučaj

V nedeljo dne 17. junija so bile v
Franciji volitve za nov parlament. Po
letu 1946 so bile to spet prve velike vo¬
litve. Tedaj so iz volitev izšli komuni¬
sti kot najmočnejša stranka, ko so do¬
bili v parlamentu 183 poslanskih mest.
V času, ko to pišemo, je znana razdeli¬
tev 600 poslanskih mest od 627, kolikor
jih bo imel novi parlament in sice r  so
dobili: komunisti 100 mandatov, de

Gaulleova stranka 111 mandatov, socia¬
listi 100 mandatov, ljudski republikan¬
ci (Bidaultova stranka) 78 mandatov,
radikali in njih zavezniki 86 mandatov,
zmerni konservativci 102 mandata in
razne skupine 21 mandatov. Določiti je
treba še izid za 27 mandatov, kar pa
splošne slike o položaju strank v no¬
vem parlamentu ne more več mnogo
spremeniti.

Kakor vsake volitve, tako so tudi te
volitve prinesle zanimivo presenečenje:
okrepile so namreč sredino parlamenta,
to je tiste skupine, ki gredo od zmer¬
nih konservativcev do socialistov in ki
so od 1. 1947 sestavljele vse francoske
vlade. Te stranke sredine ohranjajo v
novem parlamentu približno isto števi¬
lo glasov, opozicija bo imela okrog 200
glasov, kakor je to bilo v prejšnjem
parlamentu (komunisti 100 in de Gau-
lleovi poslanci 111). Ker je tokrat de
Gaulleova stranka prvič nastopila pri
volitvah, so računali, da bo ljudskim
republikancem, radikalom in zmernim
konservativcem ta nova stranka odvze¬
la toliko mandatov, da bi skupno s kom.
stranko ta opozicija dveh ekstremnih
strank štela nad 300 mandatov, nakar
bi res nastal v parlamentu nemogoč po¬

tega komunističnega aktivista. Ko je
inšpekcijski policijski avtomobil vozil po
mestnem predelu Villa Devoto, so poli¬
cijski organi iz njega opazili na ulici
tri sumljive tipe. Ko so jih pozvali naj
se ustavijo, so se spustili v beg ter
pričeli streljati v policijski avtomobil.
Policija je odgovorila ter se ji je po¬
srečilo aretirati enega od osumljencev.
Na zaslišanju se je izkazalo, da je pa¬
del policiji v roke sam Ernesto Mario
Bravo, za katerega so komunisti trdili,
da ga je policija že prej imela v rokah
in ga ubila. Po prvih zaslišanjih na poli¬
ciji so policijske oblasti Brava takoj
izročile preizkovalnemu sodniku, ki vo¬
di sedaj ves proces dalje.

Tako se bili pred vso javnostjo raz¬
krinkani zločinski komunistični načrti,
ki so gotovo tudi sami skrili Brava m
bi ga bili pozneje tudi ubili, ker je to
zahteval njihov interes, zločin pa pod¬
taknili policiji in nato hujskali ljudstvo
dalje na upor proti oblastem.

Odkritje teh komunističnih naklepov
je povzročilo silno ogorčenje po vsej
republiki, številne delavske organizaci¬
je — predvsem Glavna delavska zve¬
za—, razne socialne, kulturne in gospo¬
darske ustanove, vsa protikomunistična
akademska društva obe veji Peronistič-
ne stranke, ves protikomunistični tisk,
so objavili protestne izjave in opozorila-
vsem komunistom in vsem tistim, ki jim
nudijo podporo, da se naj vsi zaveda¬
jo, da bo delavstvo in ves narod z njim
znal braniti vse pridobitve, ki jih je bil
deležen od vlade socialne pravičnosti
pred slehernim sovražnikom in če bo
treba tudi z orožjem in bo za .vse čase
pometel s tistimi, ki bi skušali narod
pahniti v' nesrečo. Odločno obsodbo ko¬
munističnih načrtov za organiziranje
neredov in nemirov v republiki bosta
izrekli tudi obe zakonodajni zbornici na
prvih sejah, ki bodo te dni.

Komunisti so pa pred vso javnostjo
razgaljeni kot plačanci komunističnih
mednarodnih centrov, kot njihovi hlap¬
ci, ki s poštenim in narodnozavednim
argentinskim narodom nimajo nič
skupnega in so samo madež na njego¬
vem narodnem telesu.

ležaj in bi bilo treba misliti na bližnje
volitve, ki bi po de Gaulleovih načrtih
morale odločiti o tem, ali naj se fran¬
coska ustava spremeni tako, da se od¬
pravi dosedanje število političnih
strank. Toda de Gaulle je tokrat prejel
premalo glasov, da bi mogel onemogo¬
čiti vlado sredinskih strank.

Drugo presenečenje pa je to, da so
komunisti nazadovali skoraj za polovi¬
co. Nazadovanje števila mandatov je si¬
cer mnogo večje, kakor pa je število od¬
danih glasov, kajti kom. stranka je še
vedno prejela 4 in pol miljona glasov,
med tem, ko jih je v 1. 1946 prejela 5
in pol miljona. Matematika novega vo¬
lilnega zakona jih je v parlamentu po¬
tisnila daleč nazaj. Pa ne samo novi
volilni zakon, tudi razmerja oddanih
glasov kažejo, da so komunisti v Fran¬
ciji nazadovali mnogo bolj, kakor pa je
to bilo pri zadnjih občinskih volitvah v
Italiji, kjer so kom. prejeli 6 c /c  glasov
več, kakor pa v letu 1948. Najmočnej¬
ši so francoski komunisti bili v Pari¬
zu in v okrajih okoli prestolnice. Ta
premoč traja že več ko 30 let. Tokrat
pa so komunisti v Parizu izgubili 4 man¬
date med tem, ko jih je de Gaulle dobil
11 več, kakor pa pri zadnjih volitvah.

Za mednarodno politiko pomeni izid
francoski volitev, da bo francoska vla¬
da poslej še bolj odločno na strani sku¬
pine držav, ki so se povezale v atlant¬
sko obrambno zvezo. Razgovori na kon¬
ferenci štirih v Parizu so se zavlačeva¬
li, da bi izid volitev povedal, kako moč¬
ni so še komunisti v Franciji. Ako se¬
daj sovjetska vlada svojih dosedanjih
pogojev za konferenco štirih ne spre-

Podinornice, vohuni

Vse te štorije so si silovito podobne,
dasi se vlečejo skozi zgodovino vseh
držav in narodov že skozi stoletja. Di¬
plomati, oficirji in strokovnjaki se za
trenotek posvetijo v blesku svetovne
aktualnosti in vse se za hip zgrozi, na¬
to pa krene naprej in to nemoteno po
tisti poti, ki končno vodi do pravega
obračuna in tudi do pravega zaželjene-
ga zaključka. Naj so diplomati, oficirji
in aristokrati izdajali za denar ali za
videz bodoče oblasti, kolikor so hoteli,
tisto, kar so si zaželeli, jim je navadno
nazadnje pa le spolzelo skozi prste, ka¬
kor polzi pesek skozi prste tistim, ki
mislijo za hip, da je pesek vendarle vča¬
sih tudi zlato.

Koncem prejšnjega stoletja je v ko¬
šari za smeti v nemški ambasadi v Pa¬
rizu čistilka (ki je bila sevedg, v službi
francoske protišpionaže), našla kos po¬

meni, tedaj je konec pariških razgovo¬
rov zelo blizu. — V francoski notranji
politiki pa se označuje novi položaj
zelo jasno po gesti, ki jo je na dan vo¬
litev predsednik republike Auriol storil
napram bivšemu maršalu Petainu, ko je
njegovo dosmrtno ječo spremenil v bi¬
vanje v vojaški bolnišnici ali pa v kaki
drugi bolnišnici, kakor bi to terjala bo¬
lezen bivšega maršala. — S tem ni dana
nikaka odveza nad tem, kar so nekateri
francoski politiki storili, da prebijejo
dobo nemške okupacije, pač pa je s tem
odvrnjena tista miselnost, ki so jo do_
sedaj oblikovali komunisti, ko so trdili,
da je treba dobo okupacije obsojati zla¬
sti zaradi tega, ker so mnogi začeli o-
pozarjati na izdajstvo komunizma in
so se proti komunizmu tudi že začeli
boriti.

in raketna letala...

pisanega papirja, na katerem so bile
tajnosti francoskega štaba. Na papirju
je bil podpis francoskega polkovnika
Dreyfusa. Podpis na dokumentu so s so¬
delovanjem barona Esterhazyja pona¬
redili v nemški ambasadi sami in —
papir tudi namenoma vrgli v koš, da bi
služkinja le hitro “dokument’’ dostavi¬
la svojim zvezam. — Sledil je proces,
ki ga je sprožil sam tedaj največji fran¬
coski pisatelj Zola, ko je zagrmel v
svet svoj “J’accuse — obtožujem” in v
francoskem javnem mnenje se je začelo
čiščenje, ki je pretresalo osnove vojaš¬
kim, javnim in celo verskim ustanovam.
Preteklo je več ko 10 let, da se je ugo¬
tovilo, da je vse bila le mahinacija
nemške špionaže, ki je hotela s takim
procesom pretresti osnove vse francos¬
ke politike in spodbiti sleherno vero v
moč francoske oborožene sile za slučaj
konflikta. Rezultat: za vohune kaj ne¬
gativen, ker se je francoska politika o-
boroževanja proti Nemčiji še povečala.

Pred prvo svetovno vojno je imel
Dunaj vohunsko afero, ki je bila zanj
po svoje tipična. V glavnem stanu je
sedel “Hauptmann Redi”, ki pa je že
nekaj let pošiljal ruski špionaži prepise
vseh avstrijskih načrtov. Vršil pa je to
kar lepo po pošti in je po pošti tudi pre¬
jemal denar za svoje delo. Vsak mesec
je ruski agent na rusko — avstrijski
meji oddal drobno pisemce z denarjem
(takrat je denar bil varen celo v kuver¬
tah) na avstrijski obmejni pošti na na¬
slov “poštno ležeče” na dunajsko glav¬
no pošto in Hauptamnn Redi je točno
vsak mesec to plačo tudi lepo dvigal.
Nekoč so pa po dolgem; času na Dunaju
le ugotovili, da imajo v ruskem štabu

(Nadaljevanje na 4. strani)

Poravnajte

zaostalo naročnino
za lansko leto

PORAZ KOMUNISTOV V FRANCIJI

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 21. VI, 1951

Nageljcek  j

gospodu Poldetu

Te dni sem brskala med domačimi fo¬
tografijami in na dnu predala je oble¬
žala ena.

Skupina fantov pod borovci. Na vzvi¬
šenem prostoru med njimi stoji moški
širokih ramen. Fotograf ga je zadel
prav v hrbet in je slika čudna: videti
je, da je bila sneta z govornikom kot
središčem. Zakaj neki sneta od zadaj ?
— Obrnem sliko; zadaj v kotu je prav
na drobno napisano: Vitovlje, 1937. 15.
avgusta.

Praznik Vnebovzetja. Kamenita cer¬
kvica z močnim obzidjem na skalo
zgrajenim, je posvečena Mariji Vnebo¬
vzetja. Pod njo zelena Vipavska dolina,
za kraškimi griči se blesti morje, nad
njo Trnovski gozd in spodaj na desni
Gorica s Sočo.

Romarji so že odšli, cerkovnik je
skrbno zaklenil samotno svetišče. Med
odirajočimi mladci je nekdo zavriskal,
da je odmevalo od skal. Za cerkvijo pod
borovci pa je ostala skupina mladih
mož. Danes so se spet po tolikem času
sestali. Zgodaj zjutraj so se pomešali
med romarje in tako ukanili domače ka-
rabinerje. Dornberški pevci so polglasno
zapeli “Triglav moj dom’’, nato so u-
tihnili in prisluhnili, kajti Polde je bil
med njimi. Skrbno zakrit in pomešan
med romarji je prišel med nje in zdaj
jim je govoril o zadnjih svetovnih do¬
godkih, o domačen položaju, odgovarjal
na vprašanja in pomagal reševati doma¬
če incidente z oblastmi. Položaj v deželi
se je vedno slabšal. Ječe so se polnile.
Poleg tega so ljudi skrbele domačije,
zadolžene zaradi visokih davkov. Neka¬
teri so prodali kar je še zemlje ostalo in
se preselili v Jugoslavijo — v svobodo.
Takrat so oblasti naselile na prodano
posestvo številno italijansko družino in
ji nudile močno denarno podporo.

“Tudi jaz mislim prodati’’, se je ogla¬
sil gospodar velike kmetije. “Rad bi
živel v svobodi. Žal mi je otrok!’ ’
“Fantje bodite trezni! Ne dajajte zemlje
tujcu. Narod, ki nima svoje zemlje, bo po¬
ginil. Potrpite, morda ni tako daleč od¬
rešenje. Prepričujte ljudi naj ohranijo
domove. Le tako bomo nekoč lahko re¬
šili Primoi-sko.” Polde je govoril poča¬
si, trdno. Z dobrimi očmi jih je gledal
in so mu verjeli. Spet jim je vlil novega
optimizma, spet dal zavest skupnosti in
velike odgovornosti. Zaupali so mu, ker
so vedeli, da jih ima nesebično rad, da
tudi sam trpi z njimi.

Polde je pripadal k majhni skupini
kulturnih mož na Primorskem, o kate- t
lih slovenska zgodovina ne bo pisala,
kajti teh “dvajset let” na mrtvi straži
je prekrila udarnejša doba, vidna zu¬
nanjih velikih dogodkov in sprememb.
Bil je eden od tistih “ljudi iz pozablje¬
nih dveh desetletij”, ki je bil priprav¬
ljen odreči se vsemu lastnemu in biti su¬
ženj ljudstvu. Biti pripravljen, ne samo
materialno ostati na tleh (Ah, kako so
tam preko meje marsikateri napačno
gledali na njih položaj in nato pozablja¬
li na to!) tudi osebno so se morali od¬
reči svojim karieram, študijem, vsakim
osebnim načrtom, mnogi tudi prav pri¬
mitivnim potrebam, kakor recimo osno¬
vati si lastno družino. In morda kar je
bilo najhuje: žrtvovati ne samo svoje
bodočnosti, ampak tudi bodočnost svojih
otrok.

Vsi smo ga imeli radi, posebno jaz,
ker je bil zvest prijatelj naše družine.
Bil je mož jasnih načel, zato vedno mi¬
ren in vdan pred vsakim udarcem. Ni
bil diplomat, ni se vmešaval v zaplete¬
na odnose z oblastmi, toda vedel je, kje
je njegovo mesto, in imel je nekaj, kar
je mnogim našim ljudem v politiki manj¬
kalo: gledal je na dogodke z neke per¬
spektive, v času. Moj mož je večkrat
dejal o njem: Zlato srce in izredno zre¬
lo in široko politično obzorje.

Bil je zaprt. Ne bi se mogla spomniti
kolikokrat in to po različnih ječah. Na¬
jino prijateljstvo se je pričelo tisti dan,
ko sem odhajala na Liparske otoke.
Prav tisti dan'je prišel iz rimskih ječ
—Regina Coeli — kjer je preživel ne¬
kaj mesečev. Nisva si mogla stisniti
rok, ker so bile njegove zaradi ozeblin
vse obvezane, toda v njegovih dobrih
očeh se je nekaj zasvetlikalo, ko je de¬
jal: Všeč mi je, da tako korajžno odha¬
jate. Bog z vama obema! — Ko sva se
z možem vrnila, je bil pri nas stalen
gost. Pri vsaki družinski slavnosti je
bil navzoč in ker ni imel svojega tople¬
ga ognjišča, je tudi vse božične veče¬
re preživel med nami. Ampak vedno sa¬
mo do enajste ure. Takrat se je odpra¬
vil v Podgoro k slovenski polnočnici.
Ko so otroci že tekali po hiši, je prihajal

TEDNA V TEDEN

IZ

Iz svobodnega svetu

USA: Na konferenci ameriških vo¬
jaških atašejev v Frankfurtu, kjer so
razpravljali o vojaškem položaju na
področju od Londona do Moskve in od
Osla do Kaira, so "ugotovili, da letos na
tem področju vojne še ne bo.”

General MacArthur je pričel v USA
z novo kampanjo proti Trumanovi admi¬
nistraciji. V državi Texas je imel pre¬
tekli teden pet govorov, v katerih je
poudarjal, da je ameriška politika zgra¬
jena na strahu in neodločnosti in da od¬
govorni ameriški krogi širijo mnenje,
da “smo slabotni in da nismo priprav¬
ljeni na obrambo. Ne more biti boljše¬
ga vabila za sovjetski napad, kakor po¬
manjkanje samozaupanja med ameri¬
škim narodom. Ne mislimo pa samo na
zunanji napad, pač pa se ozrimo tudi v
svoj notranji položaj in se pripravimo
na napad, ki lahko pride od znotraj. Ta
bi imel hujše posledice za USA, kakor
kateri koli drugi. Sedanja administraci¬
ja pozablja na notranjo komunistično
nevarnost.' Iz nerazumljivih razlogov
pa zraven skuša narodu zakriti resnico”.

Rep. .senator MacCarthy je v bučnem
govoru v senatu obtožil generala Mar¬
shalla, da je „namenoma popuščal so¬
vjetom na konferencah v Jalti Tehera¬
nu in Potsdamu. “Marshallova krivda
je, da je Roosevelt pristal na sovjetske
zahteve, ki so Evropo in ves svet po¬
gnale v napetost in možnost nove voj¬
ne.” Izjavil je tudi, da je Marshallova
krivda, da se “zavezniške čete niso iz¬
krcale na Balkanu, kakor je to zahteval
Churchill in je zato vsa jugovzhodna
Evropa padla na milost in nemilost v
oblast komunizma. Marshall je vodil
Stalinovo politiko.”

Ameriška KP je izdala proglas, v ka¬
terem trdi, da “se bo borila za svoj ob¬
stanek v USA, ker ima pravico, da se
bori za dobro svojih članov in vseh lju¬
di — črnih in belih —• ter bo zato Zavr¬
la vsak poskus, da bi jo spravili v pod¬
zemlje, bo pa tudi istočasno ščitila svo¬
ja člane in svoje organizacije.”

Stavka pristaniških delavcev v USA
je zajela skoro vsa vzhodna ameriška
pristanišča ter stoji v teh nad 650 nato¬
vorjenih ladij, ki čakajo na izpraznitev.
Stavka nad 60.000 pristaniških delavcev,
zaradi odklonilnega stališča ladijskih
družb za sklenitev nove dveletne delov¬
ne pogodbe.

CHILE: Komunisti so nahujskali de¬
lavstvo na stavke v bakrenih rudnikih
Choquicamota, Potrerillos, Sevell in
Caletenes. Notranji minister je izjavil,
da so čilski komunisti dobili naročilo za

uprizoritev teh stavk od zunaj ter jih
sedaj hočejo razširiti tudi na ostale rud¬
nike.

ANGLIJA: Predstavniki dvanajstih

evropskih držav, članic Atlatskega ob¬
rambnega pakta, so podpisali mednarod¬
no pogodbo, po kateri bo lahko vrhovni
poveljnik vseh oboroženih sil te obramb¬
ne zaveze Eisenhower prestavljal obo¬
rožene oddelke ene države v drugo, ka¬
kor bo pač zahtevala potreba in to že v
mirnem času.

Aunerin Bevan, bivši minister za delo
v Attleejevi vladi in vodja levega krila
laburistične stranke, je napovedal nov
napad na sedanjo vlado radi njene no¬
tranje, zunanje in oboroževalne politike.
Napad bo s svojimi tovariši izvedel na
letošnjem kongresu delavske stranke.
Bewan zahteva tudi razpust sed. parla¬
menta in razpis novih volitev.

NEMČIJA: Medzavezniška komisija
v zahodni Nemčiji je izdelala načrt, po
katerem bi vojska zahodne nemške re¬
publike štela 250.000 mož. Oborožena bo
s tanki, topništvom in letalstvom. Ko¬
misija je ta predlog poslala v prouče¬
vanje in odobritev svojim vjadam.

V drugi svetovni vojni je padlo 743
nemških generalov in admiralov. Med
temi je bilo 14 generalfeldmaršalov. V
prvi svetovni vojni je padlo samo 63 ge¬
neralov, po bolnišnicah so pa umrli 104.

ITALIJA: Kancler zahodne nemške
republike dr. Adenauer je prispel na u-
raden obisk v Rim. Imel je več razgovo¬
rov s predsednikom vlade De Gasperi-
jem in zun. min. grofom Sforza o bodo¬
čem sodelovanju obeh držav na politič¬
nem, gospodarskem in kulturnem pod¬
ročju ter o zadržanju obeh držav v ev¬
ropskem svetu. Dr. Adenauer je povabil
na obisk v Nemčijo tudi De Gasperija,
ki je njegovo ponudbo sprejel. Dr. Ade¬
nauerja bo v Vatikanu sprejel v avdien¬
co tudi papež Pij XII.

VATIKAN: Papež Pij XII je izdal en¬
cikliko “Evangeli Proeconi”, v kateri go¬
vori o delovanju in uspehih katoliških
misionarjev. V encikliki je tudi znova
odločno obsodil mednarodni komunizem
in njegovo lažnivo propagando.

PERZIJA: Pogajanja med predstav¬
niki perzijske vlade in petrolejske druž¬
be Anglo-Iranian Oil Company so se po
izjavi predstavnika perzijske vlade raz¬
bila. Perzijska vlada je od omenjene an¬
gleške petrolejske družbe zahtevala iz¬
ročitev 75% vseh dohodkov, ki jih je
družba imela od 20. marca t. I. dalje.
Zahteva je bila ultimativna. Predstavni¬
ki družbe je niso mogli sprejeti, nakar
je perzijska vlada sporočila, da bo za¬
sedla Vse petrolejsko področje, ki ga je
izrabljala angleška petrolejska družba.

Za ta primer je angleška vlada napove¬
dala evakuacijo 2.500 angleških stro-
kovjakov, ki so bili zaposleni pri tej
družbi. Za izvedbo tega načrta so An¬
gleži poslali večje kontingente vojske v
Irak, ki so v strogi pripravnosti. Angl.
vlada je pa odpoklicala svojo delegacijo.

železno zaveso

TITOVA JUGOSLAVIJA: Kakor smo
že poročali v zadnji številki, so radi
stalnih nalivov vse reke, predvsem pa
Sava in Drava, tako narasle, da so po¬
vzročile velike poplave, ki so uničile ves
pridelek na polju. Poplava Save je bila
tolika, da je narasla voda na več mestih
razrušila avtomobilsko cesto med Za¬
grebom in Beogradom.

V Zagrebu so nedavno imeli zopet
proces. Komunisti so na zatožno klop
postavili vicerektorja katoliške bogo¬
slovne fakultete Josipa Galaca, vseuč.
profesorja in 13 akademikov, ki da so se
zakleli, da bodo z vsemi silami delali na
zrušenju Tita in njegovega komunistič¬
nega režima. Galac je bil obsojen na 6
let zapora, akademiki so pa dobili za¬
porne kazni od 10 do 13 let.

KOMUNISTI NA KOREJI
PREHAJAJO ZNOVA V NAPAD

Amerikanci so na korejskem bojišču
po zavzetju širokih predelov “jeklene¬
ga trikotnika” okupirali v preteklem
tednu tudi prestolnico severne Koreje
Pyongyang in s tankovskimi oddelki
prodrli dalje proti severu. Zaradi sploš¬
ne utrditve zavzetega področja je po¬
veljstvo čez dva dni odredilo ponovno
izpraznitev mesta, nakar so vanj takoj
vkorakale močne komunistične edinice
Prav tako so se v ponedeljek vsule na
področje trikotnika nove rdeče čete ter
so znova prisilile Amerikance na umik.
Ameriško vrhovno poveljstvo pričakuje
sedaj novo ofenzivo, ki naj bi jo rdeči
pričeli za obletnico 25. junija.

Največje enote so komunisti sedaj
zbrali tik nad 38. vzporednikom sever¬
no od Seula in na srednjem delu bojišča
40 km severno od 38. vzporednika pri
Kumsongu. S teh položajev imajo ko¬
munisti možnost hitrih prodorov proti
Seulu in vzdolž reke Pukhan, ki pred¬
stavlja invazijsko pot v južno Korejo.

Hude borbe so se ves teden odigrava¬
le na srednjem bojišču severovzhodno
od Chorwona in Kumhve.

Ameriške veletrdnjave so izvedle po
izpraznitvi Pyongyanga strahovit na¬
pad na mesto z rušilnimi in tempirani¬
mi bombami. Po komunističnih poročilih
so porušile nad 120 javnih poslopij.

vedno z bonboni v žepu. Tako so se na¬
vadili na to, da je bil njegov sprejem
vedno precej glasen. Še zdaj ga vidim,
kako se je do solz nasmejal, ko ga je
moj najmlajši prvič pozdravil z “Dan,
g-opot Klempel!” Nagradil ga je z no¬
vimi sladkorčki, kakor tudi sestrici, ki
sta se trudili z bratčevo pravilno izgo¬
vorjavo.

Na' dan, ko se je vrnil iz ječe — in
takih dni jei bilo veliko — je vedno ve¬
čerjal z nami. Bil je miren in nasmejan
kakor bi se vračal s prijetnega potova¬
nja. Ko je nekoč tako po štirih mese¬
cih spet sedel pri naši mizi, je dejal:
“Tokrat so pa bili" z menoj zelo ljubez-
njivi: dali so mi celico v prvem nad¬
stropju in skozi špranjo v oknu sem
iahko videl sončni vzhod na Trnovskem
gozdu in cerkev na Sv. Gori.’’

V letih, ko se je slovenski inteligent
onemogočil pri fašističnih oblasteh že
samo s. tem, da je šel med ljudstvo, je
Polde bil navzoč pri vsakem slovenskem
pogrebu, tudi pri neznanih in najskrom-
nejših ljudeh. Pogreb je bil edina pri¬
ložnost, kjer si se mogel najti z ljudmi,
ne da bi Questura stopila' na prste. Ne¬
koliko tolažilnih besed žalujočim, čisto
kratek pozdrav z znanci, potem pa po
Vsem mestu z odkrito glavo v sprevo¬
du. In ljudje so vedeli, da naposled le
še ni prav tako obupno, dokler imajo
med seboj ljudi, ki jim vedno stoje ob
strani.

Ko je fašistična mladež nekoč udrla
V Travniško cerkev med slovensko mi¬
sijonsko pridigo, potrgala električne
žice, nasula med ljudi kihalnega praška
in na glas psovala patra Zdravljiča,
je Polde mirno stal sredi cerkve do kon¬
ca. In vsakdo je vedel, da bo naslednji
Večer stal na istem mestu. V najhujših
dneh, ko je morda pogovor na cesti bil
dovolj, da si za pol leta zginil v kakšno
ječo južne Italije, se ni bal nikdar pose¬
deti s slovenskimi' fanti za mizo. Njego¬
ve optimistične besede in zrel nasvet so

Vedno pomirile razburjena srca.

Kaj dela Polde? — je marsikdo spra¬
ševal. Vedno sedi v gostilni pri Jelenu.
Res je! Vsak dan je sedel vsaj nekaj ur
tam. Bil je tam na hrani, zato so vsi
duhovniki in deželani vedeli, kje ga;
morejo stalno najti. Tako so prihajali,
se posvetovali, iskali poguma in se vra¬
čali domov z upanjem na boljše čase.
Vedeli so, da je moder mož in — jih
ima rad. Vedeli so, da z njimi deli vse
trpljenje, da skromno živi, da pozna
razmere po širokem svetu — zato so mu
verjeli in sprejemali njegove nasvete.
Tako je Polde pri kozarcu opojnega
“brica” ali okusnega “Vipavca” “vezal”
vso deželo.

Ko je dosegel petdeset let, so ga pri¬
jatelji na predvečer obiskali in prinesli
raznih dobrot. Ker je ob koncu ostalo
veliko slaščic, je povabil za naslednji
dan otroke svojih prijateljev, da bodo
vse pozobali. Naslednjega dne nas je
bilo zbranih pet gospa z otroki. Polde
je bil vesel, nalival nam je sladkega
“maraschina”, medtem ko so mali po¬
zobali. Okrasile smo mu sobo z nageiji.
Bil je videti med cvetjem kakor obože¬
vani pevec po končani predstavi.

Naslednjega jutra, sem odprla vrata
“kvesturinu” (civilni policiji). Izročil
mi je bel listič. Tako pogosto se je to
godilo, da sem ga pustila na moževi
mizi in sem se kar začudila, ko stopi
opoldne mož v sobo: “Draga moja go¬
spa! To je pa za vas. Kdaj ste se pa vi
zamerili gospodu kvestorju? Bila sem
prepričana, da so se zmotili, zato sem
šla popoldne prav z mirnim srcem na
kvesturo. Ko tako dolgo čakam, me je
pa le začelo skrbeti. Dolgih in zvitih
vprašanj bi se le zbala, sem si priznala
in kar v hipu mi je začelo srce močne¬
je biti. Naposled me le pokliče sluga in
znašla sem se v veliki sobi političnega
komisarja, človeka, ki nas je prav mrzil.
Spogledala sva se, videla sem, kako me
ceni s pogledom, nato mi je prav pri¬

jazno ponudil stol. Aha, dolga stvar bo
to.

“Povejte mi, kakšno je razmerje med
vami in pospodom Kemperlom?” se je
oglasil.

Nisem se mogla premagati. Zasmeja¬
la sem se prav na glas in vstala. Koraj¬
ža se mi je vrnila.

“Tako... kako bi to povedala... Ne¬
kako tako kakor med stricem in neča¬
kinjo.”

Stisnil je ustnice in užaljeno pogle¬
dal. “Torej ste imeli včeraj pri njem
sestanek vse njegove nečakinje?”. Raz¬
ložila sm mu na kratko in resno dogo¬
dek prejšnjega dne in poudarila kako
je Polde povabil otroke na sladkorčke.
Ko sem končala, je bil nekoliko v za¬
dregi, a je pred odhodom rekel:

“Gospa, vam mora biti gotovo znano,
da ne maramo skupinskih sestankov,
In tega se morate tudi držati!” Zvečer
se je Polde prav od srca nasmejal.

Na predvečer našega odhoda v Ar¬
gentino, se je pripeljal iz Trsta. V hi¬
ši je vladal velik nered in razburjenje.
Ljudje so prihajali in odhajali. Malo
besed, veliko solza. Tudi gospod Polde
je bil tih. Trčila sva s kozarcem Vipav¬
ca. Dolg je bil njegov pogled, kakor bi
hotel pregledati vse, kar smo skupaj
preživeli, dober je bil njegov pogled,
ker smo si vedno medseboj pomagali in
— žalosten, ker je bil zadnji. Skoraj
sram ga je bilo, ko si je obrisal solzo.
Tudi meni je beseda zastala in upam. da
je v mojem pogledu videl vso hvalež¬
nost, ki sem mu jo bila dolžna, kot zve¬
stemu prijatelju in vodilnemu primor¬
skemu Slovencu, skromnemu in požr¬
tvovalnemu, ki je ostal na ladji, tudi ko
se je potapljala. Oklenil se je zadnje
rešilne deske — preselil se je v Trst —
v upanju, da bo še kaj dobrega doprine¬
sel za našo strgano domačijo.

Zato bi rada položila na njegov grob
šopek rdečih nageljev z roženkravtom
in rožmarinom. K—eva.

ARGENTINA

Dia de la Bandera — Dan zastave
je včeraj praznovala vsa republika s
številnimi proslavami, o katerih bo¬
mo poročali v prihodnji številki.

Na praznik Neodvisnosti Argenti¬
ne dne 9. julija bo v Buenos Airesu
kakor običajno tudi letos velika vo¬
jaška parada, na kateri bodo nasto¬
pile vse vrste argentinskih oboroženih
sil. Na proslavi bo sodelovalo tudi
nad 300 vojaških letal, med katerimi
bodo lovci in najtežji bombniki ter
letala na raketni pogon.

V Buenos Airesu bo Asistencia Pu¬
hlica — Rešilna postaja — dobila no¬
ve najmodernejše prostore v devet
nadstropni palači, ki jo bodo posta¬
vili ob Avdi 9 de Julio med ulicama
Sarmiento in Cangallo.

V planinskem delu Galdengaray
blizu Bahie Blance se je pred dnevi
radi megle in dežja zadelo v skalo
sanitetno prevozno letalo, v katerem
je bilo poleg bolnika, ki je potoval
iz Neuquena v Buenos Aires, še 7
drugih potnikov, med katerimi sta
bila tudi dva zdravnika. Vsi potniki
so našli smrt pod razvalinami letala.

V provinci Buenos Aires bodo le¬
tošnje zimske šolske počitnice od 10.
do 23. julija.

V Buenos Airesu imamo zopet
krasno pomladansko odnosno celo po¬
letno vreme in to sedaj ob koncu je¬
seni in nastopu zimske dobe. Po zad¬
njem deževju se je temperatura od
28,stopinj C občutno znižala ter je
v 24 urah padla kar na 3 stopinje nad
ničlo, nato se je naslednje dni začela
zopet dvigati ter je v zadnjih dneh
zopet dosegla nad dvajset stopinj.
Dnevi so sončni in topli. Ljudje,
predvsem srednji in nižji sloji, so jih
kar veseli, ker bodo tako odpadli raz¬
ni izdatki za zimske plašče, z njimi
pa niso niti najmanj zadovoljni tr¬
govci s kožuhovino in krznarska in¬
dustrija, ki ima letos radi tako to¬
plega vremena zelo slabo sezono.
Prestolniško časopisje poroča, da v
Buenos Airesu in na precejšnjem
področju republike že 50 let ni bilo
takega vremena. Iz južnih provinc pa
že prihajajo poročila, da v tamošnjih
predelih že nastopa mrzlejše vreme
in da se mraz vedno bolj pomika pro¬
ti severnim provincam. Tako je pri¬
čakovati, da bo kmalu zima le dala
občutiti, da ima tudi ona svoj čas.

Dr. Guillermo Spangenberg, drž.
podtajnik v zunanjem ministrstvu, je
podal ostavko. Zunanji minister je
imenoval za njegovega začasnega
naslednika ravnatelja političnega od¬
delka v tem ministrstvu dr. Carlosa
Vittone-a.

Socialna ustanova Eva Peron je
te dni izplačala plače za dolžne me¬
sece vsemu uredniškemu, upravnemu
in tiskarniškemu osebju prejšnjega
tiskarskega podjetja “La Prensa”, ki
je, kakor znano, po sklepu parlamen¬
tu in senata podržavljeno.

Senat je na eni svojih zadnjih sej
sprejel resolucijo, s katero v vsem
odobrava zunanjo politiko predsedni¬
ka generala Perona.

Hranilne vloge v Poštni hranilnici
so v zadnjem času dosegle višino
1.500,000.000 Pesov.

Senat je sprejel zakonski predlog
o spopolnitvi določil v zakonu o zašči¬
ti državnih meja.

Za pomožnega škofa v La Plati je
imenovan Msgr. Dr. Enrique Rau.

Glavno ravnateljstvo za kulturo v
prosvetnem ministrstvu je v prosto¬
rih Cabilda na Plaza de Mayo odprlo
zgodovinsko razstavo knjige.

Za Estonce je bila prejšnja ne¬
delja dan žalosti. Ta dan je bila nam¬
reč obletnica, ko so sovjeti leta 1940
zasedli Estonsko. Estonci so tega
dne imeli v Buenos Airesu mašo za
osvoboditev svoje domovine. Istega
dne so se te žalostne obletnice spo¬
minjali tudi tuk. Letonci in Litvanci.

Nacionalni področji Chaco in La
Pampa bosta kmalu postali provinci.
To je sporočil predsednik republike
general Peron številnemu odposlan¬
stvu iz obeh nacionalnih področij, ki
ga je za tb prišlo prosit v Buenos
Aires. Ob tej priliki je gral Peron
naglašal vso skrb, ki jo je zvezna
vlada nacionalnim področjem posveti¬
la že v svojem prvem petletnem go¬
spodarskem načrtu. Chaco trenutno
nima večjih problemov, Patagonija
bo pa imela svojo bodočnost v in¬
dustriji, ker bo vsa Patagonija po
izjavi grala Perona postala argentin¬
sko industrijsko središče.

Buenos Aires, 21. VI. 1951

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

ilovice Lz Slovenije^

prebežnik nam piše...

Prebegi iz Titovine v Trst, Gorico a-
li na Koroško so na dnevnem redu.
Eden od številnih prebežnikov, ki se mu
je posrečilo pobegniti v svobodni svet,
nam je iz Evrope poslal pismo, iz ka¬
terega med drugim povzemamo naled-
nje podatke: “Gotovo ste slišali, da je
jugoslovanska vlada jzdala vrsto gc^
spodarskih ukrepov in črtala iz sezna¬
ma obvezne oddaje nekatera živila kot
meso, krompir, mleko itd. Ta ukrep v
praksi v življenju in gospodarstvu kme¬
tov ne bo pomenil dosti, ali pa celo nič.
Vse dosedanje spremembe, ki so jih ko¬
munisti doma izdali na gospodarskem
področju so imele za posledico samo po¬
slabšanje gospodarskega položaja in so
tako kmetje, kakor delavci padali ved¬
no v še hujšo revščino. Na prostem tr¬
gu se je sedaj res pojavilo nekaj več
blaga, toda cene so tako visoke, da ga
nihče ne more kupiti. Par čevljev stane
sedaj že 10.000 dinarjev in 1 m blaga
za moško obleko 12.000 dinarjev. Komu¬
nisti sami pravijo, da je zmanjšanje
obveznih oddaj samo poizkus, če bo se¬
daj prišlo več blaga na trg. Če se to ne
bo zgodilo, bodo obvezno oddajo znova
uvedli.

Ameriška pomoč nima prav nobenega
učinka. V Sežani so dobili ameriško mo¬
ko v prosti prodaji n. pr. samo tisti
kmetje, ki imajo v zalogi vino za prosto
prodajo. To se pravi z drugimi beseda¬
mi samo tisti kmetje, ki imajo dobre
zveze s komunistično partijo, da jim
ni bilo treba oddati vsega vina. Tako
Titovci zlorabljajo ameriško pomoč.

Spričo takega položaja so razmere
doma vedno težje. Ljudje se ne boje
vojne in si jo naravnost žele, čeprav si
pri tem ne delajo nobenih utvar. Dobro
se zavedajo kaka nesreča zn narod je
vojna. Toda ljudje doma si samo od nje
pričakujejo zrušitev sedanje komuni¬
stične diktature. Vojska sama je slabo
oborožena. Ko so v zadnjem času vpok¬
licali nekaj več vojaških obveznikov na
orožne vaje, so imeli isti vaje z lese¬
nimi puškami. Vojska, s katero se Ti¬
to tako baha v svet, ni zanesljiva. V
njej  so tri skupine in sicer: 1.) Titovci,
2.)  kominformovci in 3.) pristaši zahod¬
nih demokracij. Med oficirji so v večini
kominformovci, ki so se sedaj potuhni¬
li, med moštvom pa imajo veliko večino
pristaši Zahodnih demokracij. Za vse
te je Tito ostal enak komunist, kakor
je bil in nihče ni pripravljen se boriti
za to, da bi reševal njegovo glavo in
glave njegovih krvnikov in da bi tako
pomaga! še naprej vzdrževati komuni¬
stično diktaturo manjšine nad ogromno
večino naroda.’’

Umrli so: V Ljubljani: Ivan Kočevar,
Metod Kopitar, Marija Velkavrh, roj.
Oven, Josip Eučar, gimn, prof, v p.,
Alojzija Logar, roj. Bredi, France Ur¬
šič, Marija Starman, ing. Boris Černe,
Marija Korošec, roj. Fink, Ančna Ko¬
zin Fabian, roj. Strniša, Vilko Rudolf,

Filip Naglič, Jožica Martinek, roj. Pet¬
rovčič, Franc Kenk, Joža Bezlaj, učit. v
p., Ivan Kenič, Anton Trtnik, Suzana
Hrovat, Rudolf Lebič, Ana Rebolj, vdo¬
va Klemenc, roj. Mole, Rudolf Zore ter
Franc Jenko v 'Šemniku, Marija Stupar,
roj. Lukane v Črnučah, Frančiška Do¬
linšek — Krieger v Krškem, Aleksan¬
der Pfeifer v Laškem, Katarina Trošt,
roj. Knez, Franc Goričan v Novi cerkvi,
Ivan Mlaker, žpk. v p., starosta lavant.
duhovnikov v Cirkovcih, Marija Novak
v Zagorju, Marija Gorše, roj. Zajc v
Zajčjem vrhu pri Črnomlju, Janko Kra¬
jec, prof. v p. v Novem mestu, Mari¬
ja Špenko, roj. Vode v Podgori pri Do¬
lu, Jerica Kranjc, roj. Švigelj v Borov¬
nici, Hilda Dobriha, roj. Sadnik, učit.
v p. pri Sv. Pavlu, Karolina Košmrl, roj.
Bartol v Loškem potoku, Tončka Novak
v Braslovčah, Ludvik štelcer v Kranj¬
ski gori, Marija Šega, roj. Hudolin v
Sodražici, p. Gratus Kostanjšek v Ma¬
riboru, Janko Tesovnik v Stožicah, Te¬
rezija Ziherl v Mokronogu, Jože Grego¬
rič, pos. na Vogrskem, Ivanka Zupan,
roj. Sila v Trebnjem, Tončka Debevc v
Borovnici, Marija — Milka Ahtik na
Pobrežju in Martin Fortuna v Kranju.

V Ljubljani nemeravajo razširiti ti¬
volski park tudi na prostor pod Cekino-
vim gradom in na šišenski hrib. Ves
park bo sestavljala vrsta krogov, ki jih
bodo vezale poti z osrednjim sprehaja¬
liščem in obema drevoredoma. V novem
Tivoliju bodo postavili tudi postopje za
parlament, za katerega je napravil načr¬
te arhitekt Plečnik.

Sredi gozdov ostaja idrijski rudnik
skorajda brez jamskega lesa’’ se prito¬
žuje ljb. Poročevalec nad delavci v
gozdovih ,ki da niso izpolnili svoje na¬
loge in tako idrijski rudnik nikoli ni
dobival zadosti lesa in so večkrat mora¬
li uporabljati še mokrega. Delavci v
gozdovih so pa odgovarjali na pritožbe,
da “v slabem vremenu se ne da delati”.

Kropo, domovino umetnega kovaštva,
nameravajo spremeniti v urarsko indu¬
strijo. Novi urarski obrat so uredili v
nekdanji Pirčevi žebljarni v Lipnici.
Prvih 1000 stenskih ur so zaenkrat se¬
stavili še in delov, ki so jih kupili v
Avstriji. Na ta način so izvežbali doma¬
če delavce za to novo industrijo. Pro¬
izvodnjo ur nameravajo izvesti v veli¬
kem obsegu ter bodo izdelovali poleg
stenskih ur se ure za kuhinje, sobe in
pisarniške prostore ter budilke. Vse
dele, razen mehanizma za nihalo, bodo
izdelovali v Lipnici, dokler ne bodo u-
svojili proizvodnje tudi tega dela.

V Ljubljani so v sredini marca pro¬
dajali radič, špinačo in motovilec po
120 din. Za radie so zahtevali celo 180
din, cena zelju v glavah je poskočila na
40 do 50 din. Solato iz Dalmacije so
prodajali po 100 din, mast in slanino so
Hrvatje držali po 600 din, domačini pa
550 din. Stičenska zadruga je prodajala
piščance po 280 do 300 din komad, li¬
ter luščenih orehov po 200 din, skuta po

150 kg, maslo po 600 din. Na trgu je
bilo celo nekaj grozdja po 200 din 1 kg.

V Celju so v istem času bile naslednje
cene: Krompir (socialistični sektor) 18
din in (privatni sektor) 20 din, fižol 55
din in 80 din, olje bučno 500 in 550 din,
suhe meso 320 in 350 din, klobase 400
in 450 din, surovo maslo 450 in 500 kin,
jajca 8,50 in 10 din,bela moka 175 in 190
din, koruzna moka 65 in 70 din, ajdova
moka 110 in 130 din, mleta paprika
628 in 700 din.

Na mariborskem trgu je pa bilo na
prodaj: jabolka po 60 din kg, fige 220
din, krhlji 240, solata 60 do 70 din, ra¬
dič 120 din, motovilec 100 do 120 din,
rdeča pesa 20 din, črna redkev 10 do 15
din, zimska koleraba 15 do 20 din, cve¬
tača 50 do 60 din, špinača 50 do 60 din,
fižol 60 do 80 din, kislo zelje 35 do 45
din, zeljnate glave 40 do 50 din, čebu¬
la 180 din, čebulček 380 do 500 din, be¬
la moka 170 din, enotna pšenična moka
120 din, ržena moka 110 din, ajdova mo¬
ka 130 din, prosena kaša 110 din, ajdo¬
va kaša 140 din, ješpren 120 din, jajca
9 do 10 din, mleko 35 do 40 din, smeta¬
na 125 do 150 din, sir 100 do 160 din,
surovo maslo 550 do 600 din, olje 550do
GOO din, svinjska mast 450 din, zaseka
400 din, suho svinjsko meso 300 do 400
din, prekajena slanina 450 do 550 din,
klobasa 400 do 450 din, ;  sladkor 450 din,
orehi 120 do 140 din, orehova
jedrca 400 din in domače žganje
400 din. Tržnica zadružnega sklada je
prodajala slanino brez kože po 380 din,
pri mestnem podjetju “Živila” pa je bi¬
la po 400 din kg.

Pri republiških min. za ljudsko zdrav¬
je bodo ustanovili svete za farmacevta

sko službo. Njihova naloga bo razprav¬
ljanje o vodstvu lekarn, o medicinski
proizvodnji ter o pravilnem razdelje¬
vanju zdravil in za pravilno razdelitev
farmacevtskega kadra.

V Sloveniji je bilo v zadnjem času
več prometnih nesreč. Največ avtomo¬
bilskih, od katerih so nekatere zahteva¬
le tudi več smrtnih žrtev. Spočetka so
mislili, da jih povzročajo “sovražniki
sed. ljudske oblasti”, pa so se končno le
prepričali, da so jih zakrivljali pijani
šoferji. Sodišče je take šoferje strogo
kaznovalo, n. pr. Maksa Brgleza na 18
let zapora, Slavka Šalamona pa na
smrt z ustrelitvijo. Pa tudi to še ni
zaleglo. Zato so začeli povsod na poziv
oblasti odpuščati: vse šoferje, ki so vda¬
ni pijači.

Kvaliteto sedanjih izdelkov doma po¬
pisuje A. B. v Poročevalcu takole: V
trgovini Na-Ma v Cankarjevi ulici v
Ljubljani sem kupila dve otroški lopat¬
ki; bili sta lično izdelani in plačala
sem samo po 20 din za eno. Toda že
čez pol ure sem razočarana obstala,,
ko sem v popolnoma zviti pločevini spo¬
znala prejšnjo lopatico. Ko jo je namreč
otrok zasadil v zrahljano'in od dežja na¬
močeno mehko prst, se je skrivila kot
lepenka, potem, pa jo je s svojimi drob¬
nimi prstki lahko oblikoval po mili vo¬
lji. Res kratkotrajno veselje pripravlja¬
jo našim malčkom izdelovalci takih
igrač, čudno se mi zdi samo, da trgovi¬
na tako blago prevzame in da odgovor¬
ni forumi tako malo store, da bi igrač¬
ke na sploh — če že ne morejo biti raz¬
košne — bile vsaj nekoliko bolj trpež¬
ne.

Slovenci v Argentini

Buenos Aires

DRUŠTVO SLOVENCEV sklicuje
za nedeljo dne 1. julija 1951 skup¬
ščino vseh, ki so vpisali deleže za
ustanovitev bodoče gospodarske
družbe za NAŠ DOM in PRISTAVA
MORON. Skupščina se bo vršila v
dvorani Salezijanske dvorane na u-
lici Belgrano po slovenski maši ob
II. uri.

Skupščini lahko prisostvujejo tudi
oni, ki doslej še niso vpisali deležev,
pa jih še nameravajo.

Na skupščini bo Gospodarski od¬
sek D. S. poročal o dosedanjem de¬
lu in o bodočih načrtih.

Začasna potrdila o deležih je pri¬
nesti s seboj. Kdor se osebno ne mo¬
re udeležiti, naj svoje potrdilo izroči
svojemu prijatelju, da ga bo mogel
na skupščini zastopati.

PRIJATELJSKI SESTANEK
VIČANOV

Vičani in prijatelji viške fare, ki žive
v prestolnici in na področju Velikega
Buenos Airesa, so se na povabilo šolske¬
ga nadzornika g. Albina Petelina zbrali
prejšnjo nedeljo ter so proslavili domače
farno žegnanje sv. Antona Padovanske-
ga.

Popoldne ob štirih je bila najprej
cerkvena pobožnost v farni cerkvi v Ra-

mos Mejia, nato se je pa nad 30 Vičanov
in njihovih prijateljev zbralo v restavra¬
ciji “Ilirija”, kjer so ob dobrem prigriz¬
ku in pijači v veselem razpoloženju pre¬
bili nedeljski popoldan.

hanus

Na župnijskem prostoru gospoda Ja¬
neza Hladnika v Lanusu bo 20, 24, 29 in
30 junija ter 1. julija zopet živahno
vrvenje. Vse te dneve bodo najrazličnej¬
še prireditve, katerih čisti dobiček bo šel
v sklad za kritje stroškov za povečanje
kapele. Prireditve so v omenjenih dne¬
vih od 17 do 23 ure, vstopnina je pa sa¬
mo 20 ctv. Vsakikrat je tudi kinopred-
stava. Dne 21, 22 in 23 junija bo pa
tridnevnica kot priprava za vse tiste,
ki dosedaj še niso opravili velikonočne¬
ga obhajila. Vsakikrat bo ob osmih zve¬
čer govoril sloviti argentinski cerkveni
govornik Pbro. dr. Rodolfo Carboni.

Društvo Slovenska krajina je imelo
preteklo nedeljo družabni asado. Ob tej
priliki so člani društva in povabljeni
gostje ugotovili velik napredek gradbe¬
nih del pri postavitvi lastnega društve¬
nega doma. Udeležba na asadu je bila
precejšnja.

Slovenska krajina bo v kratkem na
istem prostoru priredila tudi običajne
vsakoletne prekmurske koline.

NA PALAH LETA 1941

G. Leo Bradaška, letalski major biv.
kr. jugoslov. vojske, je bralcem “Svo¬
bodne Slovenije” v zadnjih dveh podlist¬
kih lepo popisal junaštvo slovenskih vo¬
jaških letalcev pri obrambi Beograda ob
prvih navalih nemških bombnikov na
cvetno nedeljo leta 1941.

Vtis tega ustrahovalnega napada, ki
je bil izvršen z vso silovitostjo in brez¬
srčnostjo, je bil na vse prebivalstvo
strahoten. Celi mestni predeli so bili
izravnani z  zemeljsko površino, zopet
drugi so bili zaviti v goste oblake črne¬
ga dima, ki so se valili dalje po uli¬
cah, se dvigali v zrak ter so jih grozot¬
no rezali visoki pasovi plamena, po u-
licah in pod razvalinami na tisoče in
tisoče mrličev. In med temi je bil tudi
minister dr. Franc Kulovec, tedanji
predsednik SLS, ki je padel od bombe
zadet že pri prvem letalskem napadu
ob sedmih zjutraj, ko je iz vile, katero
mu je odstopil v uporabo neki češki in-
zinir pred svojim odhodom iz Beograda
na Bližnji Vzhod vstopal v zaklonišče.
Njegova vila na Dedinju je imela od
privatnikov izredno dobro zaklonišče:
močno betonirano in zgrajeno v viju¬
gah v hrib. Dr. Kulovec je našel smrt
'v  začetku rova. Debelo betonsko ploščo
je pritisk od eksplozije bombe dvignil
ter se je nato sesula in pokopala pod
sabo dr. Kulovca.

In prav tedaj, ko je padel dr. Franc
Kulovec v zaklonišču na Dedinju, je v

drugem delu mesta našel enako smrt
tudi njegov kabinetni šef iz ministr¬
stva Slavko Mencinger z ženo in otro¬
kom.

Prvi nemški letalski napad na Beo¬
grad je vse presenetil. Kar so Nemci ho¬
teli doseči, so dosegli: razbili so jugo¬
slovansko živčno središče in povzročili
zmedo. Ljudje, ki so preživeli prve le¬
talske napade, so začeli v trumah za¬
puščati mesto. *;>

Za primer vojne so imela vsa ministr¬
stva že prej določene kraje v notranjo¬
sti Srbije, v katere bi se preselila iz
Beograda. Za najvažnejši arhiv so bili !
pripravljeni tudi posebni zaboji in do¬
ločena vozila za njihov prevoz. Za ve¬
čino ministrstev je bila določena Vr-
njačka banja in pa kraji okoli Užic,

Tedanja jugoslovanska vlada z gene¬
ralom Simovičem na čelu, v kateri je
po tragični dr. Kulovčevi smrti ostal od
Slovencev g. dr. Miha Krek sam, se je
po prvem letalskem napadu na Beograd
zbrala za Avalo, od tu je pa potem, ko-
je izdala navodila in ukrepe, ki jih je
zahtevalo vojno stanje, v katerem se
je znašla država, odšla dalje v notran¬
jost Srbije, Posamezni resorni ministri
so se zadržali v krajih, ki so bili dolo¬
čeni za njihova ministrstva, predsed¬
nik genenal Simovič, podpredsednik vla¬
de g. dr. Maček, g. minister dr. Miha
Krek in še drugi so se pa naselili v po¬
slopju neke kmetijske šole blizu Užic.

Sem so prihajali na seje in sestanke tu¬
di ministri iz drugih krajev.

V Užicah se je vlada nameravala za¬
držati dalj časa. Ker so se pa vojni
dogodki razvijali tako nepričakovano
hitro in je sovražnik začel vdirati na
državno področje z vseh strani, se je
vlada odločila, da se bo prestavila na
Pale nad Sarajevom. V Užicah se je
od ostalih članov vlade poslovil pod¬
predsednik vlade g. dr. Maček in se je
z avtomobilom odpeljal s svojim sprem¬
stvom domov proti Zagrebu. Ostali čla¬
ni so se pa podali na pot proti Palam.
Dolga kolona ministrskih in privatnih
avtomobilov se je vila po serpentinasti
cesti po visokih planinskih predelih. V
drugih časih in razmerah bi bila to pre¬
lepa izletniška tura. Sedaj je pa bila
mučna in nervozna. Šoferji so nervozno
poganjali svoja vozila v planine, samo.
da bi prej prispeli na cilj. Vreme je bi¬
lo pusto, megleno m v višjih predelih je
še ležal sneg. Vsem je bilo prav tako,
ker so vedeli da ob takem vremenu le¬
tala ne morejo nastopati v planinskem
svetu brez velikih rizikov. Na Pale je
vsa avtomobilska kolona prispela v ve¬
černih urah še istega dne. Ministri in
njihovo spremstvo so se razmestili po
posameznih hišah.

Silno težki so bili tisti dnevi. Polni
negotovosti ter vznemirljivih novic. Po
deževnih dnevih in snežnih zametih in
ostrem mrazu se je nad planinsko po¬
krajino spustila težka megla. Po glav¬
ni cesti so se po sneženi brozgi vozili a-
li pa gazili do gležnjev po blatu mi¬

nistri, višji častniki, diplomatski pred- [
stavniki zahodnih držav, višji uradniki
iz posameznih ministrstev ter ostali ci¬
vilisti.

G. dr. Kreka so napori tedanjih dni
docela izčrpali. Težko bolan je obležal v
postelji. Iz neke nizke in mrzle privat¬
ne hišice so ga prepeljali v samostan¬
sko hišo nekih hrvatskih sester, ki so
ga rade sprejele v oskrbo, zdravniki so
pa takoj začeli z zdravljenjem. V tej
hiši se je že prej nastanilo ministrovo
slovensko spremstvo, kasneje so pa tja
prišli tudi vsi ostali ministri.

Kot omenjeno je po ragični smrti dr.
Kulovca ostal od Slovencev v vladi le g.
dr. Miha Krek. Vsi ostali člani vlade,
predstavniki raznih političnih strank
so ga avtomatično začeli smatrati kot
predsavnika SLS in Slovencev sploh:
v vladi in to ne samo kot dolgoletnega
člana raznih jugoslovanskih kabinetov,
ampak tudi radi dejstva, da je bil g.
dr. Krek že iz časov Aleksandrove dik¬
tature, predvsem pa v letih po 1935
intimni politični sodelavec pok dr. Ko¬
rošca. Zato so k njemu prihajali v nje¬
govo sobico k sestram ostali ministri
in so imeli pri njem večkrat tudi seje.
G. dr. Krek je bil težko bolan in ni mogel
zapustiti postelje. Ležal je v sobici v
prvem nadstropju in je trpel hude bole¬
či. Bil je tudi v silnih skrbeh radi po¬
manjkanja slehernih zvez z Ljubljano.
Kot tedanji njegov osebni tajnik je na¬
stopal g. dr. Ciril Žebot, tedanji urad¬
nik Narodne banke v Beogradu. V Pa¬
le je tedaj prispel tudi g. Franc Snoj

Naša pristava

V četrti številki letošnje Svobod¬
ne Slovenije smo dne 25. januarja
sporočili naU javnosti, da je Dru¬
štvo Slovencev začelo akcijo za na¬
šo lastno skupno streho. Objavili
smo smernice, ki jih je zasnoval
pripravljalni odbor in ki jih je u-
svojilo Društvo Slovencev, kakor
so jih odobrila nato tudi vsa osta¬
la društva, ustanovljena od naših
novonaseljencev. Tudi pozn e j e
smo vedno zasledovali delo Gospo¬
darskega odseka, ki je vodil pri¬
pravljalna dela in zbiral denarna
sredstva za ostvaritev zastavljenih
ciljev. Naša javnost je večinoma
dobrohotno sledila prizadevanju
gospodarskega odseka, vendar se
je slišalo tudi mnogo prigovorov
in bojazen izražajočih dvomov o
uspehu akcije. Sem ter tja se je
cula celo kaka opazka, ki je imela
škodoželjen namen.

Gospodarski odsek je delal tiho
in vztrajno. Šel je po začrtani po¬
ti: Najprej zbrati dovolj denarja,
nato pa plačati PRISTAVO in
oskrbeti listino za prepis lastninske
pravice. Treba je bilo prebroditi
nešteto težav v enem in drugem
pogledu. Nestrpneži so včasih kar
dvomili, ali se ne bo vse skupaj
izgubilo v pesku. .. Toda previd¬
no in vztrajno delo vedno rodi u-
speh!

Danes lahko vsej'naši javnosti
sporočimo veselo novico: PRI¬
STAVA V MORON V JE NAŠA!
V soboto dne 16. junija so namreč
zastopniki gospodarskega odseka
podpisali definitivno kupno pogod¬
bo, s katero se prenaša lastninska
pravica na zastopnike naše bodoče
gospodarske družbe.

Prvi del prve od zastavljenih
nalog je s tem dosežen. Postavili
smo si tvarni temelj, na katerega
bomo polagoma gradili naš skupni
dom. V ta namen pa bo treba še
mnogo truda in denarja. Premaj¬
hna je še četa onih, ki so doslej
dejansko sodelovali. Vzdramimo se
še ostali in poprimimo! Vpisujmo
in plačujmo deleže, da bo naša
skupna lastna streha čimpreje do¬
vršena!

Ta dogodek  — podpis kupne po¬
godbe  — je tako važen mejnik v
našem- bivanju v Argentini, da ne
smemo molče mimo njega. Kakor
smo koncem navedenega članka
klicali, tako tudi sedaj vnovič kli¬
čemo vsem, ki so dobre volje:  Slož¬
no in vztrajno vsi na delo in uspeh
ne bo izostal!

Poravnajte naročnino

Naročajte in širite
Svobodno Slovenijo

[ki je med Beogradom in Palami med
potjo kot predsednik Jugoslovanske:
gasilske zveze pregledoval delovanje
gasilskih čet v večjih krajih. V Palah
je na predlog g. dr. Kreka postal mi¬
nister brez listnice.

G. dr. Krek je bil vidno vesel, ko se
jo nekaterim slovenskim kulturnim de¬
lavcem posrečilo priti iz Slovenije pre¬
ko Sarajeva do Pal. Posebno je bil ve¬
sel prihoda pok. dr. Lamberta Ehrlicha,
ki je nosil s seboj ves slovenski doku¬
mentarni arhiv, ker je bil določen, da
z g. dr. Krekom in ostalo vlado odpotu¬
je v inozemstvo in tam uveljavlja pra¬
vice slovenskega naroda.

Vsa ta slovenska družina se je vsako
jutro zbirala pri dr. Ehrlichovi maši in
pri večerni molitvi v sestrski kapeli,
nato pa še v sobici g. ministra dr.
Kreka. Pok. dr. Ehrlich je navadno mo¬
lil rožni venec in prosil božjega var¬
stva nad slovenskim narodom. V svo¬
jo molitev je vpletal tudi prošnjo Bo¬
gu, da bi povrnil zdravje g. dr. Kreku
kot predstavniku Slovencev, ki je v ta¬
ko kritičnem času stopil na to odgovor¬
no mesto, na katerega so ga pozneje v
njegovi odsotnosti potrdili doma pred¬
stavniki socialnih, gospodarskih in ver¬
skih ustanov ter strankini zaupniki, po¬
slanci in senatorji. Pok. dr. Ehrlich je
tc prosil iskreno, ker je vso tragiko,
ki je zadela narod, občutil v globino
srca in se zavedal, kaj bi Slovenci iz¬
gubili, če g. dr. Krek tedaj ne bi bil
ozdravel, ali da se mu vsaj ne bi zbolj¬
šalo toliko zdravstveno stanje, da je

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 21. VI. 1951

SLOVENCI

P O SVETU

Avstrija

Sedanje življenje v spittalskem
taborišču.

Po daljšem mirovanju je, zopet ožive¬
lo prosvetno delo med Slovenci, ki smo
se kar vživeli v tuk. razmere. Precej je
takih, ki se ne morejo, še več pa takih,
la se nočejo seliti preko morja. Obojih
skupaj je toliko, da si lahko uredimo
znosno življenje v tej deželi.

Od januarja t. 1. dalje smo imeli do
Velike noči redna tedenska prosvetna
predavanja, na katerih smo se seznanja¬
li z delom in življenjem naših velikih
mož kot so bili: Prešeren, Baraga, dr.
Anton B. Jeglič, dr. Janez Ev. Krek,
dr. Anton Korošec. Obravnavali smo
tudi zanimivosti sveta. Po veliki noči
smo ustanovili Slovensko prosvetno
društvo, ki si je naložilo kot prvo na¬
logo postavitev društvene dvorane, kaj¬
ti dosedanja velika dvorana se je minu¬
lo zimo ravno nad odrom pod težo sne¬
ga zrušila in je postala neuporabna. V
ta namen so člani društva s prostovolj¬
nim delom v treh tednih preuredili biv.
gimnazijsko barako in v njej postavili
nov oder. V njej so člani društva dne
29. aprila igrali svojo prvo igro. “V
Ljubljano jo dajmo”. Igro so nato na
praznik Kristusovega vnebohoda pono¬
vili. Na binkoštno soboto in nedeljo je
bila na sporedu veseloigra “Teta na
konju”. Tej igri je 27. maja sledila
ljudska igra “Gospod mora biti”. Dvo¬
rana je bila obakrat razprodana.

Tudi knjižnico smo si na novo uredi¬
li in zlasti mladina pridno sega po slo¬
vanskem branju.

Telovska procesija je bila ob lepem
senčnem vremenu. Bila ja sicer krajša,
kakor prejšnja leta, vendar je ubrano
slovenske petje in pritrkavanje med
procesijo v nas pričaralo razpoloženje,
kakor da bi bili doma.

Taborišče so v zadnjem času zapustili
in odšli:

V Jugoslavijo 30. marca: Cecilija Ku¬
kovec in Jerica Kokolj.

V USA 4 aprila: Edvard in Ana

Draksler, dne 11. aprila pa Marija Križ¬
man in Jakob Zupančič.

V Kanado 9 aprila: Marija, Angela in
Lojze Oražem ter Franc Mihelič, dne
16 aprila pa Ignacij, Ivanka, Janez in
Ignacij ml. Bolta.

V Avstralijo dne 4. aprila Dušan
Drnovšek.

V Venezuelo istega dne Ing. Ivan
Pance.

V Anglijo dne 13. aprila: Ciril, Mari¬
ja, Marija ml. in Helena Benedičič.

DRUŠTVENI OGLASNIK

SEZNAM KNJIG DRUŠTVENE

KNJIŽNICE

15. nadaljevanje.

84. Dom in svet. Letnik ID. Leto 1927.
640

85. Dom in svet. Letnik ILV. Leto 1932
645, 645a

86. Dorfler Peter — Pucelj Janez:
Mutasti greh. (Povest) 158

87. Dornik Ivan: Polje-črtica. 72, 72a,
72b, 72c

88. Dovič I. M.: Izkoriščevalci. (Dogod-
bice). 52, 52a

89. Dovič J. M.: Kovač in njegov sin
(Povest). 59, 59a, 59b

90. Dovič I. M.: Pod rimskim orlom
61331. II

91. Drekonja Cirila: Beg iz življenja in
drugi spisi. 1.689

92. Družinske večernice Družbe sv. Mo¬
horja v Celovcu. Leto 1948 (Razne
pesmice in povesti). 1.082

93. Dular Jože: Ljudje ob Krki. 450,
450a

94. Dular Jože: Sponsa restitit 97

95. Erjavec Franc: Hudo brezno ali
gozdarjev rejenec. Ni vse zlato kar
se sveti. Izgubljeni mož. Eno noč
na Kumu. Mravlja. 2.770

96. Fatur Lea: 'Vislavina odpoved. (Po¬
vest iz druge švedsko-poljske voj¬
ske). 66

97. Fatur Lea: Za Adrijo (povest).
622jI.II

98. Federer Henrik — prof. Mirko Av¬
senak: Papež in cesar na vasi,

507|50S

99. Finžgar Franc Šaleški: Fant ti tega
v ' ne razumeš. Kronika gospoda Urba¬
na. Prerokbe zore. 630

100. Finžgar Franc Šaleški: Gospod Hu¬
dournik. 1.055

101. ) Finžgar Franc Šaleški Konjička

bom kupil. (Gospodarska zgod¬
ba). 69, 69a, 69b.

102. ) Finžgar Franc Šaleški: Polom.

632, 632a.

103. ) Finžgar Franc Šaleški: Pod svo¬

bodnim soncem (Povest davnih
dedov). 224|225.

104. ) Finžgar Franc Šaleški: Pod svo¬

bodnim soncem. 2751, 2752.

105. ) Finžgar Fran Šaleški: Strici.

(Povest). 80, 80a, 80b.

106. ) Finžgar Franc Šaleški: Strici.

(Kmečka zgodba). 1.565 n-d.

107. ) Fogazzaio Antonio: Delan Ja¬

nez: Pesnikova skrivnost 449.

108. ) Frank Bruno: Baron Trenk. 840.

109. ) Funtek Anton: Luči 3.752.

110. ) Funtek Anton: Za hčer. 739.

111. ) Gogolj Mikolaj Vasiljevič: Ukra¬

jinske povesti. 442.

112. ) Golar Cvetko: Lenčica in zmaj.

Lovec Klemen. 1.519.

113. ) Colar Cvetko: Tesar Aleš. 1.518,

1.518a.

114. ) Corenjec Lavoslav: Požar v pre¬

riji. 35.

115. ) Gorenjec Leopold: Resnica ima

svojo moč. 35.

116. ) Govekar Franc: Olga. 2.287.

117. ) Gregorc Pankracij: Brez volje

1.515.

118. ) Gregorc Pankracij: Grajski lo¬

vec. 49, 49a, 49b.

119. ) Griese Friedrich-Fran Bradač:

Zima (Roman). 1.230.

120. ) Grivški F.: Vozniki (Povest).

1.652a-b. (

121. ) Haggard H. Rider: Dekle z bise¬

ri. (Povest iz prve dobe krščan¬
stva). 408, 408a.

122. ) Haggard H. Rider: —■ Anton An-

žič: Družina v ledeni dobi. (Zgod¬
ba o početkih človeštva). 411.

124. ) Handel-Mazzetti-Enrica: Štefana

(Roman I.-II. del) 495, 496.

125. ) Hasek Jaroslav: Sovražniki alko¬

hola praznujejo Silvestrov večer.
1676.

POMOČ ORIJŽIMM V SLOVENIJI

Bogata izbira paketov

z vsemi potrebnimi živili

in ostalimi koristnimi predmeti

Zahtevajte cenike! — EUROPLATA

POZOS 129-1.  nadstropje BUENOS AIRES

Kotiček domovine ti pričara

jPMAVA FOTiPtiUAFIJA SLOVENIJE

Veliko izbiro lepih

pravih fotografij Slovenije

v obliki razglednic in povečanih slik ima zopet na razpolago

SANTERIA Y PAPELERIA "SANTA JULIA"
Victor Martinez  39 — Buenos Aires

lahko nastopil nadaljevanje naporne po¬
ti iz Pal proti Črni gori in potem dalje
v inozemstvo, kjer je preživel vsa voj¬
na leta pri zahodnih zaveznikih.

Vse tiste dni so bile Pale zavite v
meglo. Nekajkrat je tudi znova začelo
snežiti in bril je mrzel veter. Vsi smo
se držali sestrske hiše in nismo zaha¬
jali nikamor drugam. Radi slabega vre¬
mena smo bili vsi varni pred letalskimi
napadi. Na Veliko nedeljo zjutraj so
nam dobre sestre pripravile tudi žegen.
Same so si napravile precejšnje živil¬
ske zaloge, toda zaloga se je radi toli¬
kega števila ljudi vidno manjšala. Vla¬
da je seveda oskrbo za vse plačevala in
tudi obljubila, da jim bo vso zalogo ži¬
vil radi njihove naklonjenosti še spopol-
nila z živili iz vojaških skladišč. Če
se je to zgodilo, ali ne, ne vem. Dejstvo
je samo to, da so vse te hrvatske sestre
partizani med komunistično revolucijo
strahotno mučili, jih nato vse poklali,
njihovo hišo in ostala gospodarska po~
lopja pa požgali.

Komaj smo na Veliko nedeljo povžili
zaju(trek, se je začela dvigati meglaj
in v zlatem soncu so se prikazali v
vsem srebrnem blesku vrhovi okoliških
planin. In kmalu zatem so začele Pale
preletavati prve jate italijanskih bomb¬
nikov in so začele bombardirati Sara¬
jevo in bližnje zdravilišče Ilidže, ker so
mislili, da se v njem mudi vlada. Vsi
smo se razbežali v gozdove, ki so bili
že polni vojske. Posamezni oddelki sc
bili iz Srbije, drugi pa iz Bosne.

Dogodki so si tedaj sledili z veliko
naglico. Hrvatje so proglasili svojo
državo, Nemcem in Italijanom je bila
tako odprta pot za hitro zasedanje po¬
sameznih državnih pokrajin, zopet

drugje pa ni bilo mogoče vzdržati silo¬
vitega in nadmočnega sovražnika, ki si
je utiral pot vedno globlje na državno
področje ob spremljavi bombarderskih
oddelkov in tankovskih enot.

Spričo takega položaja je vlada mora¬
la misliti na odhod iz Pal, ker bi ji
drugače bila presekana nadalnja pot
Odhod je bil določen za veliki pone¬
deljek zjutraj. Posamezni ministri so si
zato na veliko nedeljo popoldne priprav¬
ljali prtljago za potovanje.

Na Veliko nedeljo zvečer smo bili
vsi zopet zbrani ob dr. Krekovi bolniš¬
ki postelji. Pomenili in dogovorili smo
se o vsem. Tako oni, ki so bili določeni,
da pojdejo z g. dr. Krekom v inozem¬
stvo — g. dr. Krek je storil vse, da bi
spravil čim več ljudi ven — kakor tu¬
di oni, ki so se po dogovoru vračali
domov. Slednji so dobili posebne listine
za vse vojaške in civilne oblasti, podpi¬
sane od obeh slovenskih ministrov, za
tem pa še od predsednika vlade, vojne¬
ga in notranjega ministra. Od oseb pa,
ki so bili določeni, da potujejo z mini¬
strom v inozemstvo sta bila predvsem
pok. dr. Ehrlich, dr. Ciril Žebot, dr. Ti¬
ne Debeljak, dr. Engelbert Besednjak
z gospo, Mirko Javornik in drugi.

Na velikonočni ponedeljek smo bili
z ministrom g. dr. Krekom zadnjič sku¬
paj, Dr. Krek je vstal. Držal se je po
koncu z veliko težavo. Vsi smo bili v sestr¬
ski kapeli še pri skupni maši, katero je
zopet opravil pok. dr. Ehrlich, nato pri
zajutreku, nakar smo se poslovili. Ka¬
ko je bilo potem na poti od Pal do Nik-
šiča in dogodke v Nikšiču bomo obja¬
vili v prihodnjem podlistku, ki ga je
napisal g. dr. T. D.

J. Kr.

POIZVEDBE

Kdor ve za naslov ali ima, sploh kake
podatke o Aleksandru Zidarju, katerega
zadnji naslov je bil Be Denis Papin 23,
ehez P. Loew, La Cabucelle, Mai-seille,
Francija, naj bo tako dober in jih naj
sporoči njegovemu bratrancu Antonu
Zidarju, Mercadito “Triglav”, Calle A.
Elflein, SC. de Bariloche, Rio Negro,
ali Društvu Slovencev.

Marija Turk poizveduje za svojim
bratom Martinom Turkom, ki je delal
na Barrio Evita, To je bil njegov zad¬
nji naslov. Morebitne vesti sporočite na
naslov Franc Kuntarič, St. Elisabeth
Hospital, Humboldt, Sašk, Canada.

Maks Kramberger, c|o Roy Baldwin,
R. R. 1 Eden, - Ont. Canada, bi rad zve¬
del za naslov svojega domačina Alojzi¬
ja Tašnerja od Sv. Jurija v Slovenskih
goricah. Kdor ve zanj, ali ima kakršne¬
koli podatke o njem, naj bo tako dober
in naj vse sporoči g. Krambergerju na
gornji naslov v Kanado.

Tričlanska družina brez otrok po¬
trebuje hišno pomočnico brez pranja
perila. Plača $ 180 Pesov, lastna so¬
ba in hrana. Pismene ponudbe na
Miloš Stranic, Saavedra 261, Lomas
de Zamora, Provinca Buenos Aires.

Nov chalet se odda v najem 10 mi¬
nut od žel. postaje Merlo. 4 sobe, ve¬
lik vrt. Najemnina $ 500.— Pojasni¬
la Larrazabal 3799. Capital. (Col. 15,
236, 144, 141)

Družina velikega dobrotnika Slo¬
vencev v Buenos Airesu potrebuje
pestunjo. Plača zelo dobra. Zglasiti
se v pisarni Društva Slovencev.

Frizerski salon "Vena"

PRVI SLOVENSKI V BS. AIRESU

se vljudno priporoča vsem gospem in
gospodičnam za cenjeni obisk.
Trajna in vodna ondulacija, kakor
tudi druga dela po Vaši želji in oku¬
su. Cene solidne.

Obiščite nas v

Calle  ERCILLA 6120

Iz Liniersa pridete s colectivom štev.
15 v petih minutah

VILI-VENA POTOČNIK

Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires

NOVICE IZ SLOVENIJE

Silne neurje v Sloveniji. Letos še v
Sloveniji niso imeli lepega vremena. Že
tri mesece je sam dež, mrzlo in silne ne¬
vihte. Nenadoma pridejo plohe m po¬
vzročajo stalne poplave. Koncem maja
je bila na Štajerskem toča, ki je imela
1 kg težke ledene kepe. Uničila je vse
žito in vse posevke ter so morali ljudje
po tej strašni nevihti polja kratkomalo
pokositi. Ta strašna nevihta je prišla ob
desetih ponoči. Reke in potoki stalno ze¬
lo naraščajo, krompir je zgnil in voda ne
upade, da bi ljudje mogli kaj drugega
posejati. Ljudje so nesrečni in zbegani,
ker je lani uničila vse suša, letos pa gro¬
zi lakota radi stalnih neviht in povodnji.

Iz izjave predsednika komisije za iz¬
redni uvoz živil (ameriška pomoč!) Lju¬
be Babiča posnemamo naslednje podat¬
ke:: Od prvih 69 miljonov podpore so

63.400.000 dolarjev porabili za nakup

603.000 ton živil, žal, tako pravi Babič,
niso mogli dobiti zahtevane količine ni¬
ti sladkor, niti za maščobe in še pri
drugih stvareh so morali delati precej¬
šnje zamenjave v višini nabavk. čeprav
so dobave brezplačne, jih vlada spora¬
zumno z am. vlado prodaja po “nižjih
enotnih cenah” in so vsi dohodki raz¬
vidni iz knjig komisije za uvoz. Dohod¬
ke bodo uporabili za “zdravstvene so-
sialno-humanitarne namene”, kakor to
določa sporazum z USA.

V zadevi ČARE paketov pa je isti
Babič dejal dobesedno: “Vse te količine
(5.000 ton surovega masla, 12.000 ton
jajc v prahu'in 21.000 ton mleka v pra¬
hu), vredno okrog 35 miljonov dolarjev,
vse dobavljeno od ČARE) bodo posla¬
ne brezplačno. Mi moramo plačati samo
stroške prevoza od Združenih držav A-
merike do naše države, kakor tudi vse
stroške razvažanja in manipulacije v
državi. Razdeljevanje teh prehranbenih
predmetov bo potekalo po posebnem na¬
vodilu — v duhu pogodbe — določenim
kategorijam potrošnikov, kakor so: bol¬
nišnice, bolniki doma, otroci, ki niso za¬
jeti s programom UNICEF, invalidi,
študenti, manj premožni državljani in
hudo prizadeta poročja pasivnih kra¬
jev.” Tako Babič.

“Ljudska pravica” z dne 31. marca
pa o delitvi živil iz ČARE paketov pri¬
naša naslednjo pritožbo in ugotovitev:
“Količine živil od organizacije ČARE
ne zadoščajo, da bi z njimi zadovolji¬

li vsem potrebam prebivalstva. Prav za¬
to pa bi bilo potrebno tameljito preso¬
janje, da dobijo živila res najpotreb¬
nejši, predvsem tisti, ki nimajo denar¬
ja. Pd vseh okrajih in mestih so bile o-
snovane posebne komisije, ki so posa¬
mično presojale kdo ima pravico do na¬
kazila. Naloge komisij niso lahke. S
sodelovanjem množičnih oz. političnih
organizacij, socialnega skrbstva in
zdravstva, pa se ob pravilni presoji naj¬
lažje ugotovi upravičenost posamezni-
kcv”.

Gornji dopis potrjuje samo to, kar
smo mi že davno trdili, da bo razdelje¬
vanje te pomoči pristransko, ako jo bo¬
do imele v rokah komunistične organi¬
zacije. Tudi nasvet, ki ga daje članek,
naj se ugotovi upravičenost s sodelo¬
vanjem množičnih oz. političnih organi¬
zacij, ne bo zalegel, dokler bodo imele
pri razdeljevanju glavno besedo “poli¬
tične! organizacije”, ki so samo poslušno
orodje komunističnega režima.

OBVESTILA

Profesor dr. Ahčin Ivan je napisal
knjigo “OB JUBILEJU”, ki je pravi
katekizem katoliškega socialnega nau¬
ka. Kot priročnik trajne vrednosti bo
knjiga dobro služila vsem, ki se trudijo
za lepšo bodočnost našega naroda in
boljše življenje krščansko urejene druž¬
be. Zato ta knjiga nujno spada v vsako
knjižno zbirko — tako mladine kakor
družine in noben sodoben javni delavec
naj ne bo brez nje.

Broširana knjiga stane 8.— $, v usnje
vezana 18.— Naročila po pošti spreje¬
ma:

Jonke Jose General Piran 1074 Mar¬
tinez FCNGBM. Knjigo “OB JUBILE¬
JU” lahko dobite tudi v Dušnopastir-
ski pisarni Victor Martinez 50 Capital,
pri fotografu Lojzu Erjavcu Ramos
Mejia, — Jesihu Maksu Carapachay, —
Rotu Zdenku Lanus in Romanu Pavlu v
kolportaži.

CERKVENI OGLASNIK

ROMANJE V LURDES bo v nedeljo
24. junija ob pol štirih popoldne.

Dohod: Iz Bs. Airesa vozi s Constitu-
ciona omnibus 169, ki na višini postaja-
i lišča Jose M. Moreno zavije z Rivada-
j via na Acoyte. Iz Liniersa vozijo kolek-
| tivi 4, 19, 143.

ČASA B 0 Y U

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

1/2 kvadre Cabildo 2300

Nudimo veliko izbiro ur vodilnih švicarskih znamk, avtomatične in an-
timagnetične, najmodernejših oblik in vse z garancijo.

Nakit najmodernejše izdelave — svetinjice zlate 18 krt po izredno
ugodnih cenah.

POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO.
Našim strankam nudimo tudi možnost odplačevanja na obroke.
(Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa
lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338,
1. nadstr. dto. 5.)

Podmornice, v©huiii iia rakelna letala...

(Nadaljevanje s 1. strani)

vse avstrijske tajnosti. Opazili so tudi,
da prihajajo redna pisma 'z obmejne po¬
šte na dunajsko glavno pošto. Začeli so
opazovati, pa brez hude vneme: detek¬
tiv dunajske policije je hodil ob koncu
meseca več dni na oddelek za “poštno
ležeče” s svojo “halbkano”, dežnikom
pod pazduho in gumijastimi petami, ča¬
kat tistega, ki prihaja po tisto pismo z
ruske meje. Toda tisti dan, ko je prišel
Redi, je detektiv moral ravno za vogal
k dunajski “šestici” na golaž in vrček
piva. (Oh zlati časi, ko je Dunaj imel
take zvezde na polju svoje “pp.”) Pošt¬
ni uradnik na oddelku za “poštno leže¬
če” pa se je detektiva usmilil in rekel
naslovniku, da naj pride čez četrt ure.
Teh četrt ure je bilo za stotnika Redla
tako usodnih, da je bil čez dve uri taisti
stotnik Redi v svojem uradu ria gene¬
ralnem štabu že mrtev. Še tako veliki
gospodje so bili dunajski generali, da
hiti procesa niso dovolili proti Redlu...

V Angliji so sodili za atomsko špiona-
žo drja Klausa Fuchsa, ker je sovjetom
1. 1944 izročil skrivnosti atomske bom¬
be. Sodili so ga seveda šele v letu 1950...
In “ubogi” Fuchs se je zagovarjal, da je
človek z dvojno naravo, nekaj takega
kot mož iz štorije “Dr. Jekhil and Hy-
de.” In to storijo lahko vsakdo gleda v
kinu, kadar pride v njegovo predmestje
(El hombre y la bestia) (vsekakor je
ta film boljši, kakor pa oni z “grozota¬
mi” Frankensteina, ker ima tudi svojo
posebno literarno vrednost). Ker angle¬
ški sodni psihiatri v to niso dovolj verje¬
li, so rekli, da je Fuchs “shizofrenik”
in ga obsodili samo na zaporno kazen.
Kmalu so imeli Angleži že drugo smo¬

lo: nikdo prav ne ve, zakaj je bilo tako
hitro omenjeno, da je angleška podmor¬
nica “Afray”, ki je izginila pred tedni
in je tako dolgo niso našli — šele pred
dobrim tednom so objavili, da so ugoto¬
vili mesto, na katerem 'se je ponesreči¬
la, odšla nekam v rusko pristanišče in to
s 75 častniki in posadko. Niso še potihni¬
li ti glasovi, pa sta iz Anglije spet od¬
šla dva visoka diplomatska uradnika ne¬
kam proti vzhodu. Maclean in Burgess
sta bila iz visoke angleške družbe in
tako premožna, da nista živela od plače
v uradu, ampak od svojih posebnih vi¬
rov. .. Tudi za Macleana trde, da je
imel še pred kratkim krizo “shizofreni¬
je”, Burgess pa je bil s komunisti že od
leta 1945, pa to je danes manj ”obte-
žilno”, kakor pa je “shizofrenija...”

Vse te slučaje nudi danes svet, ki se
poslužuje vuhunstva, ki odvaža pod¬
mornice, atomske skrivnosti in pa ra¬
ketne lovce. Vse to privlači Moskva na¬
se. Danes se te bolezni pogosto imenu¬
jejo “shizofrenija” ali pa “zdvojenost
človeške narave”, bolezni, ki niso nove.
Le'v dobi Dreyfusa je Francija straho¬
vito reagirala, dočim so na Dunaju ge¬
nerali Redla kar hitro pokopali brez
reakcij.. . Bolezni so bile in jih orga¬
nizem, ki je odporen, tudi prenese; to¬
da niti v Angliji, pa  tudi v USA ni ti¬
stega vala, ki bi bil tolikšen, ki bi za¬
varoval narod pred “zgodbami o pod¬
mornicah, vohunih in raketnih lovcih” s
tako silo, kakor je to nujno. “Shizofre¬
nija”, dvojnost Jeckila in Hydea” in pa
“vera v zvestobo komunista” so lahko
predmet policijskih romanov in pa film¬
ske industrije, ne pa temelji tiste poli¬
tike. ki tiče rešiho narod pred katastro¬
fo.