E. OANOL: Po deset kron mesečno! Tovariš Fr. Luznar, blagajnik naše Zaveze, je od dne do dne v večjih skrbeh. Izdatki za časopise rastejo, kakor se neprestano dvigajo cene papirju in tiskarskim potrebščinam. Kaže se, da draginja še ni dospela do one višine, kjer se začenja višek vrtoglavosti. Še nas potiskajo in pehajo navzgor. Priznajmo odkritosrčno, da nam stoji v tem eksistenčnem boju našega časopisja tiskarna kavalirsko ob strani. Toliko in toliko prilog ,,Tov." sploh ne zaračuna, pa tudi nekaj tisočakov }e črtala iz lanskega računa. Od nas ne bo obogatela! Vsega pa ne more napraviti zastonj, ker tudi ona rabi denarja ka* kor vsako podjetje, ki mora vsak mesec in vsak teden pošteno in točno plačati svoje osobje. Kar pomnim, smo urejali in reševali vprašanje prispevkov Zavezinega članstva. Tovariš Fran Brinar dobro ve, kako }e ena stran s temeljitimi ugovori in dokazovanji zagovarjala omejitev izdatkov ln nižino članarine, medtem ko }e druga stran prav tako temeljito silila navzgor, češ, da ne smemo z materialnim stiskanjem sami preprečevati ali ovirati razvoja lastne organizacije. Zmeraj se nam je posrečilo dobiti zlato srednjo pot, ki nas je vsaj za kratko dobo postavila v ravnovesje, a ni dokončno nikoli uredila tega vprašanja. In danes stojimo zopet pred gordiSklm vozlom! Izključeno Je, da ga razvozlamo kako drugače nego samo z energičnim in radikalnim zamahom! Sedaj plačujemo letne članarine Zavezi po 60 K, vrhutega po 4, 6, 8 kron svojemu učiteljskemu društvu, kakor ]e že lastni članski prispevek določilo vsako posamezno društvo. Toda tovariš blagajnik Luznar računa in premišlja, a najsi je še tako vesten in natančen, mirno spanje mu krati zla pošast — neizogibni deficit! V tem obupu pripravlja naskok na naše iepe. Kakšen rešilni načrt }e napravil, mi ni znano. Hočem mu pa pomagati, zato ga naj prehitim. Moj predlog se glasi: Vsak član In vsaka članica -Zaveze plača mesečno po 10 kron članarine. Od teh 10 kron dobi Zaveza 9 kron na mesec, okrajnemu učiteljskemu društvu pa ostane mesečno 1 K. Potemtakem dobi Zaveza od vsakega člana in vsake članice letnih 108 kron, na društvo pa odpade (od člana, članice) letnih 12 kron. Zayeza dobi po tenj načrtu toliko dohodkov, da bo brez deficita ali  dolga zmagovala izdatke; društvom pa bo tudi dovolj sredstev na razpolago.1 Predlog imej veljavo od 1. januarja 1920. Plačevanje naj si vsakdo prostovoljno uredi: ali plača vso letno članarino cbenem (120 K), ali pa jo plačuje mesečno (nn 10 K). 2e vplačano članarino ie dopolniti za tekoče leto tako, da pokrijemo zastanke za prve tri mesece, oziroma poravnamo razliko med že plačano staro članarino in med novimi prispevki. Zavezin blagajnik, društveni blag*xjniki in vsi v Zavezi udruženi učitelji in učitel]ice naj preračunajo, bodo li izhajali s takimi dohodki in bodo li zmogli te izdatke. Preverjen sem, da pridejo vsi do pozitivnih zaključkov. Kaj pa }e danes 10 kron? Posameznik lahko zmaga to breme brez mrmranja in škode, skupno pa se nateče lepa vsota. Bodimo sami sebi najbližji in najboljši! Ne jadikujmo, ne tožimo, ne odlašaimo, ampak pokiimo na delo! Cimprej odšteješ novce, tem hitreje preboliš izdatek! Menim namreč, da sl vsi osvojfte ta predlog brez formalnega sklepanja na se}i upravnega odbora in na zborovanju delegacije. Kako pa naj skliče vodstvo upravni odbor na sejo, ako nima sredstev, da z njimi pokrije potne stroške? Plačujmo v zmislu tega predloga! Uverjen sem, da ne bosta ugovarjala niti upravni odbor niti delegacija, ampak bosta predlog naknadno odobrila — zlasti zato, ker bosta stala pred dovršenim dejanjem! 1 Ako Zavezl alt društvu kaj ostanc, mo- ramo biti tega le vesell. Ali nl mnogo bolie, če razpolaga organlzacila z rezervo, nego pa če sc mora boriti s primanjkljajl? Načrti bodočnosti so takl, da jih brcz materialnlh sredstev ne bomo mogll udejstvfti! — Op. pis.