98 KRONIKA SPLOŠNI PREGLED L. St.: BELETRISTIČHE DROBTIKE O LJUBLJANSKEM POTRESU L 1895. Ljubljanski Zvon je v 5. številki z dne 1. maja 1895 o velikonočnem potresu prinesel le kratek listek, ker niso utegnili dati »jedrnatega sestavka o katastrofi«. Opozorili so le čitatelje na Jesenkovo razpravo »Zemeljski potresi« LZ I. 1881, 6. štev. in pa Deidlov podlistek »O naravi velikonedeljskega potresa« v »Slovenskem Narodu« z dne 23. aprila. Številka šesta z dne 1. junija pa se lahko imenuje »potresna številka«. Na naslovni strani stoji pesem glavnega Zvonovega pesnika Josipa Stritarja »Slovenska Lizbona«. Pesnik je zapel Slovencem v tolažbo in pomoč elegijo »liki Tirtej Spartan ceni«. »Slovenec nima sreče; blagoslova nebo ne dela ne rosi njegova.« Pesem ima osem kitic po šest vrstic. V duhu in z izrazi kot jih poznamo pri Stritarju (Turki na Slevnici itd.) prikazuje strahoto noči ob potresu. Najlepše bo pač ono mesto, kjer pravi, da je na spomlad ravno priletela lastovka z juga, poiskala svoje gnezdo, ga našla razdrtega ter žalostno zopet odletela. Velika nesreča je zadela Slovence, ko je uničila njihovo kulturno središče. Druga krajša pesem »Kje si ti, država?« tako rekoč bolj zahteva kot prosi nujne pomoči od države. Tretja »Po konci ulavet- bodri rojake, da po krutem udarcu zopet zbero svoje sile in si zgrade lepšo Ljubljano. »Pogum! sam sebi zvest Slovenec bodi, In stal ne bodeš zadnji mej narodi,« V prozi je Stritar objavil nadalje »Dies irae, dies iff«.'«. neke vrste žalno pesem Jeremijevo, kot se poje na Veliki petek. Nesrečno Ljubljano primerja v prispodobi mravljišču, če se vanj dregne s palico, S primeri iz rimske zgodovine zopet bodri rojake na vstajenje v nov gospodarski in duhovni razcvit. Listek v isti številki je prinesel obenem nekaj podatkov k objavljenim pesmim. Pravi, da se list kot »mesečnik-zabavnik« ne bavi z dnevnimi vprašanji, objavlja pa Stritarjeve žalostinke zato, da se z dnevniki ne bi izgubile. Pesnik je namreč pesmi objavil že v dnevniku in jih je Zvon z dovoljenjem samo ponatisnil, »Slovensko Lizbono« je Stritar sam prosto prevedel na nemški jezik z naslovom »Laibachz. Ta prevod je Neue Freie Presse prinesla 24, aprila, t. j. dan prej ko slovensko pesem Slovenski Narod. Nemška pesem je vzpodbudila Stritarjeve učence v četrtem razredu dunajske gimnazije v Josefstadtu, da so nabrati za Ljubljano 53 gld. Slovenski prevod nemške pesmi »Laibach« je prinesel dnevnik »Slovenec« 25. aprila. »Slovensko Lizbono« so Hrvatje prevedli in »Hrvatska« je 29. aprila objavila prevod. Čehom je »Slovensko Lizbono« prevedel Gustav Dorfl z naslovom »Pomozte, bratfi!« in jo obenem z laskavo črtico o Stritarju objavil v Vestniku 11. maja. Vse te prevode je Zvon tudi ponatisnil. V šesti številki je važna literarna notica tudi okrožnica Goriške tiskarne. Z njo se najavlja, da bodo 15. junija izšle Funtkove »Izbrane pesmi« kot 38. in 39. snopič »Slovanske knjižnice« za ceno 50 krajcarjev, čisti dobiček - na okrog 200 gld preračunjeno - bo namenjen Ljubljani v pomoč. Knjiga bo posvečena Ljubljani, kakor pove uvodna pesem. V julijski številki Zvona piše listek, da je knjiga res izšla in jo priporoča. Prva Funtkova pesem »Ljubljani v prosvetot proslavlja »genija bratoljublja«, ki je v teh težkih časih objel brate. »Ne Ljubljani razdejani, ki jo stri je zemlje gnev -Ne, obnovljeni Ljubljani Posvečen je vsak ta spev! -Druga Funtkova pesem je posvečena »Njegovemu Veličanstvu cesarja Frančišku Jožefu I. ob Njega prihodu v Ljubljano dne 7. maja J895. leta.* Funtkovi pesmi se odlikujeta po izklesanem jeziku in tekočih verzih. Dom in Svet je v 10. številki 1895 prinesel poleg poročila (v 9. in 10. štev.) tudi pesem Antona Hribarja »Ne obupuj, Ljubljana bela!« — Pesem ima 11 kitic po sedem vrstic in se odlikuje po lepih primernih, tekočih verzih in celotni miselni zgradbi. »Ne obupuj mi, saj iz podrtije Navadoma življenje zaljše klije, I sijon bo slovenski zopet vstal.« V številki 14. istega leta je Anton Hribar priobčil Se pesem »Najlepši bisera, v spomin cesarjevega obiska v Ljubljani 7. maju. Ta letnik je objavil tudi mnogo originalnih slik in risb o potresu. V broširanem izvodu Dom in Sveta iz 1. 1896, sem slučajno našel na platnicah sedme Številke »Pesem od potresa v Ljubljani«. Pesem je posebnost, ker je tako rekoč ljudska, skoraj gotovo edina ljudska pesem o potresu 1895. Zapel jo je Martin Koler, cerkvenik pri podružnici sv. Martina v župniji zagraški na Dolenjskem, star 62 let. Uredništvu Doma in Sveta jo je poslal njegov sotrudnik I. St. Ker pesem vsebuje narodnega duha in mišljenje ljudstva, bi je bilo škoda, če bi se s platnicami vred izgubila. Najbolje ho, da se v celoti ponatisne in tako »t me pozabljenju. PESEM OD POTRESA V LJUBLJANI i. Tisoč, osemsto pet In devetdeset piše se let, Ko tresel se je svet. — O velikinoči - - o polnoči — Dost' ljudi se prebudi. Hitro gori vstajajo In urno Juč napravljajo: »Bog nas var' nocoj to noč, Prišla je nebeška moč!« Vsi hribi in doline, Gozdi in planine, In tud' mesta in vasi — Potres, potres — o polnoči! Ljubljana se je zazibala, Kakor da b' na morju stala. Oh, Ljubljanci so zavpili: »Večni Bog čez nas se usmili!« KRONIKA 99 3. V Ljubljani fantje in deklici In gospodje ino b'rici Vpili so na glas: »Bog se usmili nas!« V Ljubljani je bil res velik strah, Po celem mest' je neslo prah. Stolpi so se nagibali, Dimniki pa dol padali. Oh, Ljubljana so vpili: »Kam se bomo zdaj umaknili'?« Saj veste, kaj je teater, To je en pregrešen mater. Not je dosti lepih reči, Pa se nič Boga ne časti. Le teater zapustite, Pravi spet kristjani bodite! Kdor se neče dat' krstit' Mora pa iz Ljubljane it'. Potlej boste imeli mir Po dnevu in zvečer. V Ljubljani so otroci vpili: »Kam nas boste umaknili? Tukaj not ni za obstati? Nujte nas drugam kam dejati!« Star's! hitro so vstajali, Otroke svoje so pobrali: »Kam pa vendar hoc'mo iti, Ker pred Bogom se ni skriti.« »Pojd'mo vendar ven na polje, Morda bo od zunaj bolje; Ce Ljubljana se zdrobi, Bomo ostali še živi.« - Kako bolniki so v špitalu vpili: »Boste kam drugam nas premaknili? Tukaj ni več za obstati, Xujte kam drugam nas dejati!« »»Ne bomo vas drugam devali, Tukaj not' boste ostali, Bog se bo že usmilil vas,1 Da bo nehal spet potres.«« 10. V Ljubljani je tud' dosti greha, Praznih bajk in tudi smeha; V Ljubljani pa tud' marsikdo goij'fi, Oštir tu d' drago hrano ima. Ali — usmili se Bogu — Štacunarji glih taku. Pek tud' majhne zemlje peče, Pa mu nihče nič ne reče, Da berača bolj golj'fa, Sam pa dobro brano ima. 11. Stoji, stoji Ljubljana, Ki je zdavnej že narejana, Not je dost' ljudi, — Oh, Ljubljan'ca naj stoji! Če Ljubljana bi se pogreznila, Kol'ka škoda bi se st'rila, Noter je toliko blaga, Noben človek ne ve, koliko velja. Za Gorenjsko in Dolenjsko blago se dobi Le dvejeh notri ni reči! Ljubljanski grad se je tako tresel, Kakor da b' ga veter nesel. Al' restantje so vpili, (Pa tud' norci so tulili); »Oh, odprite nam, Da se umaknemo kam drugam!« »»Ne bomo ne vam vrat odprli, Ljudje ste bil' po svet' in trli! Menda je zavoljo vas Zdaj v Ljubljani tolišen potres! Ljubljana je že dosti let, Pa takega potresa ni bilo pred.«« 7. V Ljubljani so lepe cerkvice Molijo not gospe in d'vice, Pa tud' fantje in deklici, Gospodje ino b'rici. V te cerkvice gredo, Al' molijo prav slabo. Naj bi se rajši skupaj zbrali, Pa v te cerkve se podali, Not bi prav lepo molili, Da jih Bog se vendar usmili. Pa se rajš' skupaj zbero In tje v teater gredo. 1 Ta rima je po tamkajšnji govorici pravilna knjigo seveda ni. 12. Jeden je šel v Ljubljano, Da b' nožnico rad za brano, En ravšelj za bolhe Da se vse čist* polove. Ljubljanski možje naj bi se zmenili, Na rotovž skupaj bi stopili, Pogovorili se tako, Da bi za vse prav dobro šlo: Iz Ljubljane morajo golj'fije preč, In potresa ne bo nikdar več 13. To pesem sem zložil jaz sam, Pa jo vam na znanje dam, Da boste ved'li dosti let, Da je potres bil popred. Ko me že na svet' ne bo, Pa jo pojte prav lepo! DROBNE VESTI Zaščiteni nagrobni spomeniki na pokopališču pri Sv. Krištofu. Mestni svet v Ljubljani je na svoji II. redni seji dne 13. marca t. L in na temelju začasnega pravilnika o zaščiti izkopnin ter zgodovinskih in umetniških spomenikov na predlog kulturnega odseka sklenil, da se vzamejo v varstvo sledeči nagrobni spomeniki pri Sv, Krištofu in sicer: Ambrož, Smole, Alva Tvrdy, Mar. Magd. Pleiweis, župan Burgar, NoUi, Flajšman, Hudabiunig, Ghrobat, Kersnik, Bernhard, Amal. Verbič, Gudurič, Mat. 100 KRONIKA Hribar, Kam. Mašek, dr. Val. Zamik, Jan, Verhovc, Leop. Belar, Anton Medved, Goršič, Valeria, G vek, dr. Ladiufc, J. Jerič, Luka Jeran, Ig. Tavčar, Klofutar, dr, Jarc, Mat. Prelesnik. Svetličič, Slekovec, Metelko, Gogala. Zlatoust Pogačar, Frane Karun, prof. Marn, pnsl. Klun. Vogel, Kadilnik in Jakob ASešovec. — Poškodovanje ali odvzem teh spomenikov je strogo prepovedan. — L/T. - št. 9459/35. Ustanovitev Mestnega muzeja je sklenil ljubljanski mestni svet na svoji II. redni seji dne 13. marca t. I,, št. 9464/35. — Mestni muzej se namesti v zato kupljeni bivši Auersper-govi palači na Napoleonovem trgu. Muzejske zbirke se namestijo zaenkrat v pritličju in v II. nadstropju, v I. nadstropju pa se names te začasno poleg kulturnega oddelka se šol skop ros ve In i in eksek\icijski. SEZNAM PUBLIKACIJ kater« j* prejel mestni statistični urad od 1. januarja do 31. junija 1934 v zameno Nemške: Deutsche statistische Gesellschalt: Deutsches Statislisches Zentralblalt, 1933, 1- 12, 1934, št. 1—2. Magistratsabteilung fiir Statistik, Wien: Mitteilungen aus . Statistik und Verwaltung der Stadt Wien, 1931, št. 10 —12, 1932. št. 4—12, 1933, št. 1—12. Magistratsabteilung fiir Statistik, Wien: Statistisches Jahr-buch der Stadt Wien, 1929, št. L—II. Magistratsabteilung fiir Statistik, Wien: Statistiscbes Ta-sehenhuch fiir Wien, 1926—27; 1929—32. Komunalstat. Amt in Linz: Statist. Vierteljahresberiehte der Stadt Linz, 1932, st. i, 2, 3, 1933, št. 3. Statistiscbes Amt der Stadt Berlin: Statistisches Jahrbuch, 1933. Statistisches Amt der Stadt Berlin: Kleines Berliner Taschenbuch (Berlin in Zahlen), 1933. Statistisches Amt der Stadt Miincben: Die Quellen des Miinchener Wirtschaftslebens. Hamburgisches Stat Landesamt: Aus Hamburg s Verwaltung und Wirtschaft, 1933, št, 1—12, 1934, št. 1—3. Hamburgisches Stat. Landesamt: Statistisches Jahrbuch fur die Freie und Hansestadt Hamburg, 1932/1933, Statistisches Amt in Leipzig: Monatsberichte des Statisti-schen Amtes, 1933, št. 1—12, 1934, št. 1- 3. Ratsverkehrsamt der Stadt Leipzig: Leipzig in Wort u. Bild, 1928. Dr. B. Bretholz: Die Pfarrkirche St. Jakob in Briinn, 1901. Statistisches Amt der Stadt NiJrnberg: Statistisches Jahrbuch, 1930, 1931, 1932. Statistisches Amt der Stadt Breslau: Statistiscbes Jahrbuch, 1931. Statistisches Amt der Stadt Breslau: Kleines Statistisches Taschenbuch, 1932. Statistisches Amt der Stadt Dresden: Dresdner Statistik, 1933, št. 1—12. Statistisches Amt der Stadt Dresden: Dresden in Zahlen, 1932. Statistisches Amt der Stadt Dresden: Die Verwaltung der Stadt Dresden, 1932. Statistisches Amt der Stadt Frankfurt a./M,: Statistische Jahresubersichten der Stadt Frankfurt a./M., 1927/28, 1928/29, 1929/30, 1930/31, 1931/32, 1932/33. Statistisches Amt der Stadt Frankfurt a./M.: Bevolkerung und Wirtschaftszahlen, 31 brošur. Statistisches Amt der Stadt Frankfurt a./M.: Tabellarische Obersichten betreffend den Zivilstand der Stadt Frankfurt a./M., 1928, 1929, 1930, 1931, 1932, 1933. Stadt Freiburg: »Schauinslandbahn« - Festschrift, 1930. Prof. Dr. P. P. Albert: Freiburg im Urteil der Jahrhun- derte, 1924. Prof. Dr. J. Sauer: Alt-Freiburg. H. E. Busse: Freiburg in der Breisgau. 1929. Amt fiir Wirtschaft und Statistik der Stadt Ludwigshafen am Rhein: Ludwigshafener Wirtschaftszahlen, 1934, št. 1, 2, 3. Stat. u. Wahtamt der Stadt Koln: Monatsbericht des Sta- tistisehen u. Wahlamtes der Stadt Koln, 1933. št. 11, 12, 1934, št. 1, 2, 3, 4. Stat. u. Wahlamt der Stadt Koln: Statistisches Jahrbuch der Stadt Koln. 1933. Statistisches Biiro der Stadt Wiesbaden: Monatsbericht des Statistischen Biiros der Stadt Wiesbaden (Jahres- Zusammenstellung), 1933. Stat. Landesamt der Freien Stadt Danzig: Danziger Stat. Mitteilungen, 1933, št. 1^-4, 1934, št. 1. Stat. Landesamt der Freien Stadt Danzig: Danziger Stat. Taschenbuch. 1933. Portugalske : Joaquim Lettao, Inspector das Bibliotecas, Arquio e Mu-seus Municipalis de Lisboa: Anais das Bibliotecas, Ar-quivo e Museus Municipais, 1931, 1932, 1933, N<*. 1—10. Romun .tke : Munieipiul Bucuresti: Buletinul Statistic Lunar, 1931, št. 1—12, 1932, Št. 1—12, 1933, št. 1—8. Primaria Municipiului Bucuresti: Anuarul Statistic, 1924 do 1930. Španske: Ayuntamiento de Madrid: Bolctin del Ayuntamiento de Madrid, 1934, št. 1937—1952, 1954—1955. Italijanske: Governatorato di Roma, llfficio di Statistic«: Bollettino Statistico della citta di Roma, december 1933, januar 1934. tstitvto d'Arte e di Storia del Gomvne di Siena: Bvlletti- no Senese di Storia Patria, 1934. Fasc. I. Gura del Gomune di Trieste: Rivista Mensile della Citta di Trieste, 1934, št. 1—4. Cura del Gomune di Venezia: Rivista di Venezia, januar- april 1934. POPRAVEK Popravek: Na str. 40 beri v naslovu pravilno: Ijana pred potresom in po potresu! Ljub- »Kroniko*!. izduju Mestna občina ljubljanska. Za izdajateljico in uredništvo odgovoren mestni arhivar in tiskovni referent Lojze Slanovec, za upravo in inseratni del odgovoren Pavel Debevec. Tiska Učiteljska tiskarna, zanjo odgovoren France Štrukelj. - Ponatis člankov in slik dovoljen samo z dovoljenjem uredništva. Rokopisi se ne vračajo. »Kronikam izhaja i krat na leto in stane za vse leto Din 60'—, za pol leta Din W—, za četrt leta Din 15'—. Za inozemstvo Din 100'—. Posamezna štev. velja Din 30'—. Naroča se: Mestno načelstvo, kulturni oddelek, Ljubljana.