2   
Podučne stvari.
Domovina naših poljskih rastlin.
Skor do eno žito in skor noben drug poljski pridelek ni izprva pri nas doma bil. Vse smo dobili iz druzih daljnih krajev sveta.
To naj bi, memogrede rečeno, vsi tisti pomislili, ki se dandanes upirajo vpeljavi kakega novega sadeža z besedami: „to ne bo storilo pri nasa.
Rekli smo zgoraj , da vse nase poljske pridelke smo dobili iz tujih krajev sveta, temu moramo pa zdaj dodati to, da vsak sad, prinesen iz tujega kraja, se nekoliko izvrže po zemlji, podnebji in druzih vremenskih razmerah bo!j ali manj. Tako se je tudi zgodilo z vsemi poljskimi rastlinami, katerih prvotno domovino bomo tukaj na kratko opisali.
Pšenica spada med žita, ki so najbolj razširjena po svetu. Zgodovinsko je dokazano, da so pšenico že leta 2822. pred Kristusovim rojstvom v Kini sejali pod cesarjem Chin-nong-om. Se dandanes se divja nahaja v severni Indiji. Izvržek ste j ara pšenica z resastim klasjem in pa polju zelo nadležna pirnica.
Rž se divja nahaja v Siciliji in v vzhodnih krajih zmernega podnebja. Seje se ozimna in jara rž. Po novejših poročilih so divjo rž našli v deželi Hemšin severne Azij« 5 — 6000 čevljev nad površjem morja; po takeoj je podoba , da je rž doma v vseh krajih zmernega podnebja.
Ječmen je tudi ozimin ali pa jari. Ze v starodavnih časih so ga v Egiptu in Palestini sejali. Njegova domovina je med Beku in Luko r on v planjavah Hvalinskega (Kaspiškega) morja. Ječmen so že pred ržjo bolj omikani narodi sejali, ki je po svetu najbolj razširjen. Ljulika, ki se pogostoma nahaja med ječmenom, je tudi sorodna sorta ječmenova.     š
Oves so začeli kmetovalci še le pozneje 3ejati in to le za krmo živinsko. V goratih krajih Skocije, Sve-dije in Norvegije je oves najvažnejše žito, zato, ker zavoljo mrzlega podnebja druga žita ne zorijo. V naših deželah je devetero izvržkov divje rastočih; tako imenovani „divii oves"   se kosi   za živino kot tečna trava.
Ajde Rimljani in Grki še niso poznali. Prišla je ajda iz južne Rusije; pozneje se je pa po svetu tako zaplodila, da skor povsod, posebno pa v goratih krajih, tudi divja raste.
Lan je ena najstarejih rastlin, ki jo kmetovalci že od nekdaj obdelujejo. Prišel je iz okolice Kavkaza in se je s preseljevanjem ljudstev zaplodil v zahodne kraje.
Raj ž (laško pšeno) so v Kini že leta 2822. pred Kristusovim rojstvom pridelovali; vsakako je verjetno, da je prišel rajž izprva iz vzhodne Indije. Zanimivo je pa tudi to, da rajža, ko je Amerika najdena bila, nikjer tam niso našli, in so ga še le v 16. stoletji začeli pridelovati. V Evropi ga največ pridelujejo na Laškem (od tod tudi slovensko ime „laško pšeno"), Spanjskem in Turškem.
Vin ska trta spada tudi med najstareje sadeže, kajti že sv. pismo govori o njej. Tudi ima vinska trta sanskritsko ime, katero priča o veliki starodavnosti njeni. Vsakako je domovina trte med črnim in hvaiin-skim morjem, kjer se divja trta prav pogostoma nahaja in sicer brez obdelovanja z obilnim in najboijim grozdom. Dozdaj je 1400 različnih trtnih plemen znanih.
Krompir je iz Španije leta 1588. v Italijo, in pozneje po Angležih na Irsko prišel. Domovina krompirjeva je Amerika, kjer so ga na Kordiljerih divjega našli. 1586. I. ga je Angleški admiral' D račke na Angleško prinesel, kjer so ga izprva sadili samo na vrtib. Dolgo se je mislilo, da krompir ni zdrava jed, in še le lakota 30ietne in še bolj 71etne vojske ga je razširila po svetu. Leta 1616. so ga pri kraljevi mizi v Parizu prvikrat jedli,   na Pruskem se je razširil še le 1. 1720.
Zelju (kapusu), kakor tudi ohrovtu, kolerabam in karviolu prvotna domovina je primorje Angleško, Jutlandsko in Seelandsko, kjer še dan danes divje raste.
Konoplja je bila tudi že v starodavnih časih znana, tudi njeno ime se nahaja že v sanskritu.
V   Evropi se v divjem stanu nahajajo: Ogeršica, korenje, detelja, žefran, pesa, hmelj, jagode (rdeče), češnja, jablana in hruška, bodeče grozdiče, ribezelj, grah,  riček, grašica itd.
V  severni Aziji: Vinska trta, sliva, marelica, oljka, laški oreh, dina.
V  južni Aziji: Caj, limona, banana.
V  severni Afriki: Datelj.
V   srednji Afriki: Kava in bombaž (pavola).
V   srednji Ameriki:   Sladkor,  tabak,  kumara, rožeč.
V  južni Ameriki: Kakao in ananas.
      3