ŽENSKI	LETO XYI. / OKTORFR
/ ST. 10
Najvažnejše dolžnosti današnje slovenske
matere.
Pri vsalcem. narodu, pa najsi živi- v. äe taio ugodni razmerah, , ima žena - prevažne dolžnosH iem bol, ]üi ima žena malega_ naroda, ki ie Izpostavljen večnim bojem, in torej ne more toei škode pogrešati nobene glave, nohene roke s^Ia ^ '	«ta™ ali
Ker pa se temeljito- prerojenje naroda mora začeti že v korenini, drn-lhe, to je v rodbini žato ima žena kot mati in prva vzgojiteljica bodočega pokolenja, kakor tudi kot moževa dru-žica nad vse važno in vzvišeno nalogo. Dobra mati labko vcepi že'majhnemu.-detetu ljubezen Ilo svojega naroda in polagoma živo zanimanje za vse, kar smo Slovcnci kdaj imeli svojega kar imamo m za kar se nam je boriti še posebno dan«, da ostane naSe in se okrepi ter pomnoži, bpoštovati m ljubiti sebe, svoj. rod, svojo ožjo in širšo domovino, svoj , jezik mora znati predvsem mati sama, potem bo znala naučiti svoje otroke, in uslužbence, da bodo zvesti mej in narodu.	' i. .
Znan izrek se glasi:- Uči se od neprijatelja! Poglejmo k svojim najbližjim sosedom, kaj in kako delajo; posnemajmo jih v njihovem vztrajnem ter do zadnje pike smotreno zasnovanem delu v.svoj prid! Složno se zdmžujejo in-se zavzemajo ne le za lasthi napredek, nego tudi za nadvlado. IC nam prihajajo in nam obetajo zlate gradove; toda zavedajmo se, da iz svilenih niti sladldh obetov spletajo bič, s katerim bodo ople-
Matepinstro
tali po-naših hritih takrat, ko bo prepozno in za nas ne bo več rešitve!
Zato imejmo odprte oči in budna ušesa» Naši pradedje so nam izročUi svoje najsvetejše imetje, SVOJO -domovino, da jo branimo, čuvamo in bogatimo, ¥ oporoki naših dedov je zapisano,-da nam je voditi dalje .-vztrajno in junaško borbo za svoje pravice, za ■ svoj jezik. ..
Zato, matere, zavedajte se, da je všakdo svojega naroda grobokop, ako ne ljubi svoje narodnosti,- ah morda celo pobira stopinje za tujci, hvalisa m govori v tujem, rieslcvanskera jez-iku čita le -tuje knjige, kupuje tuje umetne'in obrtne izdelke, nosi tujo modo ter podpira s svojim vphvoin in denarjem tuja, priki-ito. sovražna nam podjetja! . . .- Ne nasedajte hujskačem, večnim nezadovoljnežem, ki mislijo in trdijo, -da se ccdi-dragod med in nüekö, da ima vsakdo dovolj zaslužka, pri nas pa da je vse zanič. Res je tudi pri nas bi bilo lahko bolje, toda tako dobro je vendarle, da hodijo sosedje k nam po naš slastni kruh,-mes6, kolače in naše vino in si. vsaj za nekaj časa odpočijejo svoje bedne želodce.
Zato bodimo zadovoljni s tem kar imamo in izkušajmo s složnim delom ter s plemenito na- .-rotoo vzgojo koristiti svojemu ■ narodu. In ravnajmo se po starem- geslu Svoji k svojim ter proč s tujstvpm!
* , ■ , Higijenske obveze, mazila, pudre, ot-liže in vse kar potretrujcte, za dojenčka, -dobite v đrpgeriji <<Danica.» v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 3.
ZdraTstro
Enkrat v tednu sadni dan.
Vsako ■ delo, bodisi telesno bodisi duševno zahteva izpremembe, ako hočemo, da se človek dobro počuti. Stalnemu, enakomernemu poslu morajo slediti premori, počitek. A najmanj enkrat v letu bi moralo tudi človeško telo vsaj za kratek čas — mimogrede — docela izpremeniti način življenja. Ljudje, ki sede vse leto v za-duhhh pisarnah, naj hi v času svojega dopusta hodili po hribih , iii gozdovih, da se telo raz-giblje -in se pljuča temeljito prezračijo. Kdor mora v službi -mnogo stati ali tekati semintja; - paj bi iskal mirnega razvedrila na svežsjm zraku,
da , si odpočije svoje izmučene-noge.
Tudi prebaTOim organom treba privoščiti včasih nekoliko brezdelja aH pa okreniti njihovo delovanje v povsem drugo, Jažjo smer; kajti pre-bavijanje je težko delo. iVIarsikdo ima namreč nelepo navado, da preobremenjuje svoj želodec in čreva, predvsem pa jč prepogostokrat. Tako prebavni organi sploh ne pridejo do miru in počitka, ali kvečj-emu le ponoči. In tu tiči vzrok da tipi na prebavnih motnjah mnogo ljudi, ki so prekoračili jedva 40. leto. -
LaliliO bi se ognili mnogim boleznim pre-baraih organov, a tudi boleznim vobče,-ako bi . uživali več svežega sadja. Prav za prav bj sadje ne. sroTelo manjicati. pri nobenem jedilnem ob- '
65
roku. Ne glede na to pa M morali uvrstiti po enkrat na teden tako imenovani sadni dan, in sicer v jeseni vse dotlej, dokler je sveže sadje v večjih množinali na razpolago. S tem pa ni rečeno, da bi morali ob sadnem dnevu želodec preobtežiti s sadjem. Ne, ako bočeš, da ti bo v korist, uživaj tudi sadje zmerno in s polnim preudarkom.
Kot uvod v sadni dan že predhodni večer ne jej nikakih težkih jedi, marveč samo pečena jabolka z malenkostjo prepečenca. Za prvi zajtrk sadnega dne nastrgaj na strgalniku neolupljena jabolka ali hruške, najkoristnejša so jabolka. Lahko pa primešaš tudi drugo koščičasto sadje, n, pr. breskve, kar je pač v tistem času zrelo. Nastrgati pa treba sadje zato, ker niti najmočnejši zobje ne zmeljejo sadja tako temeljito kakor strgahiilc. Slabo žvečeno sadje pa obleži v želodcu in kvari tek za nadaljnje uživanje svežega sadja. — Dopoldne povžij nekaj sadja, ki ga nudi narava. — Za obed izpij čašo presnega sadnega soka, nakar jej različno sadje, lablto tudi posušene datlje in smokve. Ako pa želiš opoldne na vsak način kaj toplega, segrej previdno sadni sok in jej pečena jabolka. Da z malo ročno stiskahiico iz vsakega svežega sadja lahko iztisnemo sok, je splošno znano. — Popoldanski obrok je sličen jutranjemu, večerja obedu.
Ako se navadiš, da za časa svežega sadja po en dan v tednu uživaš samo sadje, spoznaš ka] kmalu, kako koristen je tak sadni dan, saj vphva pomlajevalno na telo in duh. — Sadna kislma namreč uničuje strupene klice, vitamini, ki jüi je mnogo v sadju, so telesu sploh neobhodno potrebni; rudninske soli, fosfor, sladkor, voda, vse to so snovi, ki pospešujejo prebavo, silijo prebavne organe k večjemu izločanju škodljive navlake v telesu, čistijo kri, izvrstno vplivajo na živčevje itd. Sladkor v sadju pa je seveda tudi redilen.
Posebno bogata dragocenih snovi so sveža jabolka, grozdje, orehi, limone in pomaranče. Predvsem si zapomnimo, da je domače sveže sadje vse več vredno in zdravejše kakor od daleč uvoženo sadje. Izvzete so edino pomaranče in limone. Sadje, ki napravi dolgo pot do nas, je še nedozorelo pobrano z drevja, ker bi sicer ne prišlo nepoškodovano na določeno mesto. Tako sadje je navidezno lepo, a ker je imelo, premalo sonca, se sladkor v njem ni napravil v toliki meri, kakor bi se, ako bi bilo viselo še nekaj dni na drevju. Skratka tako sadje nima toli finega okusa in vonja kakor sadje naravnost z drevesa.
Sadje vsebuje lekovite snovi kakor inalokatero rastlinsko živilo. Kdor se hoče ubraniti revma-tizma, piitike, bolezni na ledicah, prebavnih in drugih motenj, naj uvede vi svoj jedilni list po enkrat tedensko sadni dan. Sedaj v jeseni nas vabijo k temu domača jabolka, naše grozdje, hruške, pozneje se jim pridružijo za izpre-membo še orehi, Id so jako redilni. Kdor ima priliko, pa si privošči teden do deset dni izključno sadno hrano, predvsem jabolka in gro-
zdje z malimi količinami prepečenca ali keksov, a vse to pod nadzorstvom zdravnika.
Za lepšo zunanjost.
Mnogo je žen, ki so s seboj popolnoma za- . dovoljne, še več je pa takih, ki niso nikoli zadovoljne z lastno zmianjostjo, a vendar ničesar ne store, da bi se jim zunanjost poboljšala. Re-signirano vzdihujejo, da pač po rojstvu niso modern tipj da jim ni dana vitkost in prožnost, s kakršno se odlikujejo izvoljenke narave in usode. Vendar se da marsikaj storiti, da ostane žena zdrava in lepa, ako pazi nase, na držo svojega telesa, na uporabo svojih udov in posameznih delov trupa. Ni dovolj, da je žena dobro oblečena in gojena, temveč mora paziti, da se preveč ne zdebeli, da ne postane okorna in težka ali da se preveč ne posuši.
Ali delate grimase? Vedite, da ostavljajo grimase zle posledice na obličju. Nikakor guban-čiti čela, ker ostanejo na koži gube, nikar vlačiti usta postrani, migati z nosora, dvigati obrvi, ker vse se pozna na obrazu trajno in ti je obličje polno gub. Ali se zavedate, da držite usta odprta? Seveda niste videti zato inteligentna. Treba se je včasih kritično pogledati v zrcalu. Ali veste, da imale kratek vrat? A ne od rojstva, temveč od zanikai-nega držanja ramen in glave. Treba je zjutraj vrat razgibati naprej, navzad, na desno in na levo, da se vrat nategne, pa da se ramena posadi v ravno črto. Tudi dvojna brada se da vsaj deloma odpraviti, ako ne držite glave neprestano sklonjene in mimo, temveč jo okretate, rahlo masirate in držite podbradno kožo napeto.
Polovica dijakinj hodi z olrroglimi hrbti, in po vseh dmžinah vpijejo matere na svoje hčere: «Kako pa sediš? Zravnaj se! Saj boš grbasta!» In resnica je, da z okroglim hrbtom ženska ni lepa, pa čeprav je še tako vitka in modno oblečena. Treba je paziti na svojo držo, telovaditi, poslušati opazke staršev, sester, moža in nič zameriti, če vas kdo opozori, da držite desno ramo više od leve, da se vam trebuh preveč pozna in ga treba pritegniti. Hvaležni bodite, ako vam kdo pove, da preveč klatite z rokami, da koračite preveč široko ali majavo kakor raca, da imate navado, kadar sedite, stikati špice čevljev, zaradi česar se vam vse smeje. Ženska mora vedeti, da mora držati nogo kolikor mogoče vzporedno in ravTio. Tudi bokovi ne sme potiskati naprej ali nazaj, temveč jih držati v ravni črti. Navada držati roke prekrižane na trebuliu ali na hrblu povzroča vselej slabo drža-
njs-	....
Skratka, žena naj se opazuje ali naj se pusti opazovati in kritikovati po dobrohotnih sorodnikih, da ne zapade v razvade in napake, ki jo delajo grdo ali smešno. Človek ne sme biti sam s seboj nikoli docela zadovoljen, ker ga lo lahko dela smešnega v očeh drugih; a tudi ne sme biti popolnoma nezadovoljen, ker potem izgubi pogum in vero, da bi se z vztrajnostjo dalo marsikaj popraviti, izboljšati.
,66
-- ------- ^—Samo Nivea vsebuje
«i-.ucerit», izvrstno okrepčevalno sredstvo za tožo. ^'aša Itoža rahi kremo Nivea, da hi bila odporna. Z Niveo negovana in utrjevana koia ostane nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in liladnenm vremenu. Rdeće roke, hrapava in spokana koža Vas naj ne vznemirjajo; začnite Se danes negovati svojo kožo s kremo Nivea!
Pomen masaže za človeško tele.
Življenje našega časa zahteva od ženske zdravo m odporno telo. Modema ženska mora gojiti sport in telovadbo, ki krepita in utrjujeta mišice. Za kulturo telesa je izredne važnosti masaža, ki v zvezi s telovadbo krepi in osvežuje telo.
Ze pri starih Rimljanih in Egipčanih je bila telesna kultura na višku in masaža je bila takrat naravnost dnevma potreba. Zadnje čase je prišla masaža tudi pri nas veliko v rabo Ženska, ki hoče ostati mlada in odporna, se mora pustiti masirati. Naravnost presenetljivi so re-^zultati splošne masaže telesa. Mi.ice, utrjene m poiivljeue potom sistematične masaže telesa se ohranijo elastične, ne olilapijo, koža ostaje' sveža m se telo ne izobliči. Ženske pri 60 letih so lahko videti kakor 301etne, ako vztrajajo pri masaži. Masaža je izvrstno sredstvo za pomir-jevanj^e živcev in za rekonvalescente. Ženskam po 50 letih ni priporočljiva telovadba, ampak samo masaža.
Velikega pomena je medicinska masaža, to masaža pri ncvralgiji, pri ploskih nogah, kl-cnih žilah, pri revmatizmu, išiasu itd.
Vsakomur je znano, koliko težav povzročnjejo ploske noge in krčne žile. To stanje se zmeraj stopnjuje, in vendar kako lahko se da odpra-
viti ta .nadloga z masažo, če se je poslužujemo že takoj v začetku, Koliko otrok, večinoma dc-khce, ima deformirano lirbtenico, tako zvani okrogli hrbet. Ne bomo na tem mestu razpravljali o vzrokih te napake, naj le omenimo, da to nelepo skrivljenje nastopa polagoma in se v začetku jedva opaža, vendar se lahko razvije do visoke stopnje in takrat je težko ozdravljivo. S pravočasno masažo se da ta deformacija popolnoma odpraviti.
Znano je, da jo pravilna, strokovno izvršena masaža izvrstvno pomirjevalno sredstvo za živce. Kakor se športniki puste masirati po vsaki teluni, tako bi se morali pustiti masirati vsi, ki so prenapeti od duševnega dela. Človek vse lažje prenaša duševne napore in velike skrbi, če posveti nekoliko pažnje svojemu telesu: ne pretirano, toda sistematično.
Končno naj omenimo masažo proti debeliiš-nosti in kozmetično masažo. Preveč maščobe, ki ovira delovanje srca in deformira telo, sida odpraviti z močno masažo.
Vsaka moderna ženska bi morala negovati obraz v smislu lepote in estetike in da prepreči predčasno ostarelost. Pravilno izvedena masaža je izvi-stno sredstvo za negovanje obraza.
67
Premočne noge. Noge oMSajno odetele, aio jih preveč -mučimo iii se tako žile od sile nategujejo, ali pa je odebelenje nog; znat obolenja •ožilja. Da postanejo noge spet vitke in prožne, jili je ti-eba povijati v krpe, namočene, v slano vodo; p6vi-lm je oviti še nepremočljivo" platno.. Komur zatekajo noge, jih sme povijati sardo zjutraj preden vstane in so torej otcldine preko noK splabnile. .Gospodinje in sploli vse one, ki mnogo stoje in hodijo, izkažejo pravo doirofo nogam, ako .jih zjutraj povijajo v elastične povoje, da se žUe rie morejo raztegovati. Uspešna . je tudi jutranja masaža s ščetko nepgsredno. ko vstanemo. Noge vtaknemo v mlačno, zelo. osoljeno vodo in krtačimo vsako nogo, zase od stopala navzgor do pregiba ¥ kolenu ali še preko njega. Istočasno drgnemo z'tlnigo ščetko počenši od pete tudi navzgor do pregiba v kolenu. Nato še frotiramo" rtoge z brisačo iz do-
mačega platna takisto od spodaj navzgor — torej vedno proti srcu, nikoli od srca k. okončinam — in si končno ospemo noge še z otroškim pudrom. Največji uspeh dosežemo, če delamo to zjutraj, ko je mišičevje še prožno. Za utrujene noge pa je primerna le mirna iz- . menična t. j-, sedaj vroča, nato takoj mrzla kopel.
Prvovrstno diplomirano maserko v Ljubljani — priporočamo! ■ Naslov pri upravi pod «Maserka».
Za nego obraza, zob, rok in las dobite vse najmodernejše strokovno pripravljene potrebščine, v drogeriji «Danica» v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 5 (ob postajališču , avtobusov).
Žena in družba
Pokaži mi, kako ješ, in povem ti, kdo si.
Mnogo je ljudi, ki' postanejo' vsi nervozni in naravnost slahp volje, ako so povabljeni kam na obed ali na večerjo. Cut imajo, kakor da temu niso dorasli, in že samo dva različna pribora, par različnih kozarcev jim že vzbujajo bojazen; da ga bodo morda kaj .«polomili». A tudi gostje,
-	ki jim sede nasproti", na desni in levi, jih delajo'; nervozne, ■ skratka vse jib draži.
jPa vendar ni niti malo težko, ako ,si vajen tudi doma pb najskromnejšili obedih paziti na splošno, veljake predpise lepega ved'enja in estetike, dobrega' okusa in vzgoje. Zato naj se lepega vedenja za mizo uče otroci doma, kf^r obed in večerja sta jim del šole- za življenje, da ne bo kasneje roganja in igraianja- med tujci._ ^ ,
Gospodar -in gospodinja naj prihajata za mizo vselej čedno oblečena, umita, obuta in počesana-. Iste korektnosti naj naučita tudi'otroke, .zlasti je gledati na to, da si vsak otrok tikoma pred obedom -umije roke i milom in vodo. Vsi člani obitelji naj ^jriKajajo v obednico po možnosti obenem, ne pa šele na opetovano klicanje,- ker to žali pristojnost;
Sedi, za mizo neprisiljeno, in vsaj 10 cm od roba mize; noge drži ravno, ne prekrižane, da, prtič, ki, ga položiš pieko kolen ne pade -vsak
-	trenutek -na tla. Usta briši neopazno in vsako-ki-at,' ko čutiš, da je to potrebno, ne pa morda
, šele na koncu' obeda. Nosi majhne zalogaje v usta, da si ne pomažeš kar polovice obraza. Po končanem obedu doma zloži svoj prtič in ga spravi v svoj obrdć. Ako si v gostih, pa ne zla-, gaj servijete nego jo samo, položi predse na desiio stran mize. Laktov pri jedi ne upiraj ob ploščo mize, marveč drži podlehti do, gleinjev nalahno na mizi, toliko, da se je dotikaš. "VobSe
se drži naravno in, neprisiljeno. , - Ako julie ni takoj na mizo, ije delaj iz dolgega -časa oziroma iz .nesti^mosti kroglic "iz kruha. Kruha ne reži, ampak ga lomi... Za držanje «ice zadoščajo trije prsti: palec, kazalec, sre-. dinec. .NoS držiš, v desnici, vilice v levici, toda
ne s pestjo in pra-irt do rogljev, temveč kakor žlico nalahno s tremi,-prsti. Koža nikdar ne uporabljaj kot, žlico ,in ga v nikakem primeru ne vtikaj v usta.Služi naj edinole za rezanje. Od-rezuj pa vsak košček mesa ili kake druge trde, jedi posebej ž desnico in jih nosi vsakega posebej z--\nlicaini-v levici v usta.
Ne, sklanjaj se preveč nad krožnik, nego nosi , jed s žlico oziroma z vilicami k ustoni. Cmakanje in srkanje, je , silno-neokusno in gre vsem izoinikancem na živce. Zato učimo že majhne-otroke, da jedo lepo in, tijio . .; Pri jedi nikoli ne govori s polnimi usti; pra-v tako -tudi ne sili v soseda, da bi ti odgovarjal. Govorica je v iz-' omikani - družbi - dopustna pri jedi le med po-samezniHii premori; ko je obed v polnem^ tiru, pa naj ,se omeji le na posamezne stavke oziroma krajše pogovore. Sicer se lahko zgodi, da vstanejo gostje lačni od mize in so-primorani v go-- stilni utešiti si , svoj glad, -kar je seveda sramota -za gostiteljico. " Njena naloga je-namreč,' da slo-bi tudi za telesni blagor svojih gostov.
Mnogi, med njimi j« precej žensk, mislijo, da so posebno 'fini in nobel, ako prav malo jedo in se dado siliti in prigovarjati,"Prav pa je ravno nasprotno. Ako gospodinja koga p'ovabi, ji je všeč, če .vidi, da. gostu jedi ugajajo. S tem pa še ni rečeno, da bi se moral najesti za dva dni skupaj. .Torej bodi tudi pri jedi zmeren in umerjen: ne premalo;-a tudi ne preveč! -
Pri obedu ali .na večerji lahko pohvališ gospodinji izvrstno kuhinjo ali gospodarju dobro pijačo, vendar pa ne .govori o tem na dolgo in na široko. Gospe naj nikari.ne razpravljajo o jedilnih receptih in poslih, ker to. gospodov ne zanima.
Ko smo končali s kako jedjo, položimo nož in -vilice drug. poleg drugega na desno stran, krožnika. Ako, se nož in vilice na krožniku križata, pomenja to, da. želimo ie jesti; Strežnik .mora biti naučen, da pristopi in gostu iznova, ponudi.
Najbolj zdravo je, da pijemo šele nä koncu
,68
obeda. S polnilni in mi vedno si . prej otriši usta uporabljaj preveč vidno sili stori to skrivaj. Brslti ikusno. In vendar se
stnimi iistmi s prtiSem. P. zobotrebca: ■
hodijo po ulicah, di botrebcem v ustih, gido navadoj žal;: da tičejo, vzviženi nad svetom.
.ti si pe najdejo popre ■ečkrat
li, ki SE
ne pij;-jedi. ne i; v.-skrajni zobeh je' silno celo. ljudje,. .ki. menađah i .20-srao grajali to jih take stveri
Ako
•sBkim dobro mislečiiji Igodi za miio kaka nezgoda, ne delaj .
iz tega. mnogo besed. Ce se zvrne čaSa. ali zamaže prt, ali poliješ dam s par prisrčnimi ieseđanu oprosti, a in no begaj semintja. ' Mordi ' pošlješ gospodinji ali dotičn dne šopek cvetlic, in stv'ar bo porai prizadeta gospodinja ali druga dami lezgode ne bo uprizarjala tragedi razpolože^nj^a vsega omizja,-
■či
je n
gospe
rila
siiična dama. Pokaži, povem ti, kdo si.
po nt i obleko, se i .ne jadikuj mestu, da naslednjega ana. A. tudi zaradi male ! in ne bo leve ako je
edeS pri mi^
Pannezanova kaša (vlöiek zu juho). Napravi trdo. testo iz 1- rumenjaka, 5 dkg .presnega masla 3 dkg nastrganega parmezana ali kakega drugega trdega" sira, , snega 1 beljaka, potrebne soli; moke^ lu nekoliko temeljnih drobtin. To testo strgaj na strgalniku v male kosmiče, in ko ?e nekoliko ■ osuše, jih zakuhaj nk vreli goveji . jiihi.
Gdrčična mrzla omaka. Ostrgaj dvem žem-Ijam skorjo; razmoči ju v vodi, nakar ju ozmi, primešaj. 2 trda pretlačena rumenjaka, 2 žlici .finega ol^a, žlico goste gorčice, soli po okusu, popra in ščep sladkorja. Razmešaj prav dobro, da bo gladko, in končno dodaj par malih kislili kumaric. Omaka se poda k mesu in k pečenki.
Krompir na ogrski način. — 1 kg sirovega krompirja olupi in zreži na kocke. V 4 dekah masti opraži dva in pol dkg čebule zlatorumeno, primešaj krompir, osoli in posipaj s sladko. a]i po_ okusu s polostro papriko, opraži nalahno, nakar zalij s pol skodelice (osminko litra) vode m pari, da bo mehko. Malo. prej preden daš na mizo, primešaj 4 žlice Hslega mleka, v katerem' SI razmotala .žlico moke, prevri ponovno ter začini s sesekljanim zelenim peteršiljem .ali z zdi-öbljenim kimljem.	' '
Kuhinja
Ogrsk
zelje
■ gla
vodo, kimlja soljo; iztisni, sladki!
. ----papriko. Srednjeveliko
razdeli na. liste, odstrani srednja velika in kocen, ostalo zilje operi in zreži na e, malo širje, kakor za.solato; iztisiii vso osoli, opopraj .in, primešaj tuđi nekoliko drobno zrezano čebulo ter majhen, s itlačen strok- č-esna. Dobro premešaj in Medtem očisti 3 do .5 . svetloramenih' irik, odstrani peščevije in peclje in
zreži paprike na rezance ter jih osoli. Dalje po takni 8 do 10 zreliV äe trdih paradižnikov v krop, odstrani kožico in zreži nato paradižnike na taute rezine, ki jih tudi os.oli. Obloži pri-inerno veliko kozo z ..rezinam; prekajehe sla-nin-e, naloži nanje polovico pripravljenega zelja m nanj polovico paprike in paradižnikov. Eokrij lo z ostalim zeljem, nakar naloži Se drugo polovico paprike in paradižnikov. Zalij končno s par žlicami belega vina in četrt litra vode in pokrij površino z rezinami slanine. Pokrij kozo in jo postavi v vročo pečico, kjer naj se jed eno nro .pari. Potem jo zvrni na plitek in okrogel krožnik ter jo zreži kakor torto ha primerne kose. Daj na mizo s krompirjem.
Ocvrta zelena Zelena se vse premalo, uporablja kot pnkuha, solata ali kot samostoj'na jed: Zelo okusna je ocvrta zflenä. Skuhaj jo v slanem kropu, olupi jo in zreži na pol prsta debe c kolobarčke. Vsakega posebej pomal£-nekoliko osoljeno -omeletno te.št6 in o skupaj na VToči masti aH na olju, kar.-sebno- okusno.
■■je že po
oiu
Pražcne melancane (jajčevec, patližan" melancane, zreži jih na pol prsta debele rezine, ■ osoli jil in opopraj ter jih od vseh strani posipaj z moko, da se popolnoma, osuše. Potem razbeli zadostno množino finega olja. in opraži na njem vs.alt listek melancane. Rezine ne smejo, biti v olju druga na drugi morveč samo druga poleg druge, da se lepo zarumene. Pražene melancane daj na mizo s paradižnikovo omako.
Paradižniki v
dižniie potikaj z ■potegneš kožico i paradižniki
tanke rezino, bdstra paradižnikove rezini
olati. Zrele; a - trenutek v ki njih. Ko si to docela ohladili.
po mož
& trde para-op, da lahko napravila, in jih zreži na
jih pusti pol ^ zloži v steklen niko\nh rezin, sekljanega zele sti-ganega hren itd. Na. vrhu vse z marinad gorčice in pn skegd kisa. Pi
da 1 sklede rrstodi nega peteršilji
1 cedili 5 vodi ili 's obno
teku ene
>t( laj bbd< ki jo v pičlo idižniko
: prav okusna
)pet začimbe, pripravi i oslajeneg. solata J
isti., zrna, zloži in jih osoli; talm odteče. Potem jih er: vrsto paradiž-, rezane čebule, se-ioliko na-paradižnikov
vrsto
Končr . finega milega : šele po
Dblij
.Ija
Zelena paprika za zalogo. — Svetlonimene stroke paprike opeli. osuši in prereži -čez pol da lahko iztrebiš peščevje. Potem jih' zreži na rezance in jih zmerno osoli in jih pusti pokrite rz nr, nakar jih. nalahno ožini in naloži v manjše kozarce. Medtem za^Ti dve tretjini dobrega vinskega kisa in tretjino vode, ä dodaj tadi majhno celo čebulo, pol lovoi-jevega lističa in primemo količino soli. Ko je tekočina vrela 10 minut, vlij še-vročo na vloženo jiaprikö, in ko se ohladi, nalij po vrhu za prst visoko namiznega olja ali stopljenega loja, ki se hitro strdi ter obvaruje papriko zraka. Potem kozarce zaveži 5 celofantnim papirjem. Tako pripravljeno papriko uporabljamo za solato. Ako bi bila prekisla, jo treba pred uporabo nekoliko vodeniti.
,69
Nadevani zrezki. 60 đkg teletine od sterna ircži na dlan velike in pol prsta debele irezke, potolči jih, da bodo reline praV tanlie, in pičlo nasoli. Na polovico vsake rezine položi očiSčeno sardelo, rezino bohinjskega ali liakega drugega sira in tri liapre: zgani meso tako, da poliriješ z drugo polovico zrezka in zapni z zobotrehcem. Povaljaj talso pripravljene zrezke v moki, raz-tepenem jajcu in drohtinah in jih oci-ri na masti, maslu ali olju. Daj jih z melano solato na mizo.
Klobasice v pečici. Pripravi približno pol Itg sveže svinjine od pleča eli viratenine; odstrani kožice in kosti ter vse, kar je žilastega. Loči špeh od mesa in sesekljaj ali zmelji v stroju vsako zase, da ho prav drobno. Ako bi bila se-kanica premalo mastna, dodaj äe nekoliko zre-zanega oziroma zmletega Spelia. Osoli, opopraj, dodaj tudi sesekljane čebule in prašek muäkato-vega oreška ter prav dobro zmešaj. Medtem operi v topli vodi kos prašičje mrežice, razreži jo na primerne pravokolnike, položi na vsak pravokolnik veliko žlico sekanice, oblikuj podolgovato klobasico, zavij jo v pravokotno pečico. Te klobasice zloži na razbeljeno mrežo ah na plitek pekač in jih peci 20 do 25 minut brez masti. Obrni jih, da se povsod enako zarumene, a posušiti se ne smejo. Scn-iraj jih s krompirjem, zeljem in gorčico. Namesto pečice lahlm uporabljaš tudi s slanim kropom poparjene zel-nate liste.
Jajčni kolač. Razmotaj pel jajec s kozarcem kisle smetane, soljo in dvema žlicama moke in vlij to T ponev na razbeljeno mast ali na presno maslo. Ko se kolač zarumeni na eni strani, ga obrni ter ga speci še na drugi strani. Daj ga s solato ali s kako drugo prikuho na mizo.
Nadevan jajčni kolač. Ostrgaj žemljo in jo namoči v mleku; v ponvi pa razgrej masla, pri-deni čebule, sesekljanega zelenega peteršilja in pozneje ožeto žemljo ter par žlic sladke ali kisle smetane. Ko se to ohladi, primešaj štin rumenjake, štirih beljakov sneg in osoli, kolikor je potrebno. Medtem pripravi sledeči nadev: sesekljaj precej drobno zrezane pečene ali kuhane teletine ter jo duši na presnem maslu, poštupaj to z žličico moke, prideni dušenih gob, kuhanega graha, karfijole, kar pač imaš, ter sesekljanega zelenega peteršilja, zalij samo toliko, da bo gosto, in prevri. Potem deni v namazan kalup vrsto pripravljenega jajčnega testa, a vrhu njega mesni nadev, pa zopet jajčno
testo itd. tako dolgo, da bo kalup malo manj kot poln. Postavi ga v pečico in speci kolač. Daj ga s solato ali s kako drugo prikuho na mizo.
Z mlekom parjeni praženec. Četrt litra (skodelico) presejane pšenične moke razmogtaj z d\ema rumenjakoma, četrt litra mrzlega mleka, dvema žlicama sladkorja, nekoliko soli in nastrganimi olupki četrt limone. Nato vtepi v trd sneg dveh beljakov še žlico sladkorja in ga primešaj pripravljenemu redkemu testu. Vlij ga na pekač ali v kozo, v kateri si razbelila 5—6 dkg mašti ali masla ali vsakega polovico. Potresi povrhu 5—6 dkg rozin, ki jih prej povaljaj v moki, in speči praženec, da bo lepo rumen, nakar ga raztrgaj z dvema vilicama na manjše koščke. Potem ga polij povsod enakomerno z osminko litra (pol skodelice) iielega mleka in postavi pekač nazaj v pečico, da se praženec še nekaj časa pari in popije vse mleko; nato ga posipaj s sladkorjem in ga daj z malinovčevo polivko na mizo.
Medenjak. Zavri četrt kg medu s četrt kg sladkorja, odstavi in primešaj 12 dkg oluplje-nih sesekljanih mandljev, cimeta, ingverja in zmletih dišečih klinCkov, vsakega pol kavne žličke, nastrgane olupke cele limone, 4 žlice ruma, 5 dkg drobno sesekljanega citronata, prav toliko arancinija (posladkorjenih pomarantaih olupkov) in naposled prav dobro primešaj še 30 dkg pšenične moke. Testo postavi preko noči na hlad. Naslednjega dne pogneti vanj še 50 dkg moke, kateri si primešala -IH zavitka pe-civnega praška, tako da dobiš srednje mehko testo. Ako je premehko, lahko vgneteš še nekoliko moke; če bi bilo pretrdo, pa ma!o_ belega vina ali vode. Kazvaljaj testo na deski, posipani z moko in izreži iz njega razne oblike, ki jih zloži na namazan, z moko posipan pekač, poraaži jih z beljakom, v katerem si razmešala kavno žličko sladkorja in speci pecivo v precej vroči pečici, da se nekoliko zarumeni. Za otroke lahko izrežeš oblike različnih živali.
Pomarančni piškoti. Mešaj dva rumenjaka, 1 celo jajce in 10 dkg sladltorja, da se zgosti. Potem dodaj sok in nastrgane olupke pomaranče, 5 dkg moke, 5 dkg zmletih orehov in trd sneg treh beljakov. Majhen, podolgovat peicač za piškote namaži s presnim maslom, poštupaj z drobtinami, vlij vanj ter razravnaj testo. Peci ga malo nad pol ure v pečici. Ko_ se ohladi, zreži na piškote, ki jih osuši v pečici.
Praktična naTodila
Shranjevanje sadja.
Zimsko sadje, ki je edino trpežno, se tem bolje ohrani, čim dlje ga pustimo v jeseni na drevju. Obiramo ga šele v oktobru; milejša slana in mraz 1—2 stopinji Celzija pod ničlo zimskemu sadju niti najmanj ne škoduje.
Razume se, da treba sadje, ki si ga hočemo ohranit tja do pomladi in še kasneje, skrbno obirati, nikalior pa ga ne smemo tresti. ' Vsak
sad treba previdno odtrgati s pecljem vred, ker se sicer v pecljevi jamici lahko ram ...
Kdor mora kupovati sadje, a se hoče vseeno za zimo založiti, kar je ob splošni koristnosti sadja zelo potrebno, mora paziti, da ne zamudi prave prilike za nabavo sadja. Tudi mora gledati, da dobi prvovrstno sveže sadje, ki je še vedno razmeroma najcenejše, ker je izdatno in gre razmeroma malo v odpadke. Prezgodno na-
,70

kamuoflor
Specijalni Shampoo zo plavolaske, ne vsebuje alkolijo. Daie lasem čudovit sijal.
brunetaflor
Specijalni Shampoo za temne lase, ne vsebuje alkalijo, daje lasem ču-dovif sija|.
(Otroški lasje
rabijo posebno nego!
že pr! odraslih lasje zelo lahko Izgube svoj sijaj in gibčnost, kako občutljivi so potem šele nežni otroški lasje! Otroški lasje rabijo posebno nežno nego, brez vsake sestavine, ki bi mogla dražiti lase ter jim škodovati.
ELIDA SHAMPOO
r
kupovanje ni priporočljivo, ker v poini jeseni še precej navidezno brezhibnega sadja odgnije.
Shrambo ali Idet za sadje treba vsako jesen nanovo prav do čistega osnaiiti, police s sodo in vročo vodo pomiti ter osušiti; J.e prej pa stene in strop z apnom pobeliti, dobro prezračiti nato pa izžveplati. V ta namen Het dobro zapremo, zabaäemo z vato, cunjami ali slamo vse
špranje in luknjice in zažg-emo sredi Ideti na tleh večjo množino, to je par kilogramov žvepla. Razume se, da morajo biti mod tem časom okna in vrata zaprta. Temu ali onemu je morda enostavneje, ako temeljito pobrizgne stene, strop in^ tla kleti ali shrambe s pomočjo drevesne brizgalnice s petodstotno žvepleno ali bakreno brozgo. Učinek je pa isti. Prostor treba potem
,71
temeljito izsušiti, naiar je uporaben kot shi-amba sadja.
Najlepše se ohrani sadje' olj toploti 1—4 stopinje Celzija nad nićloi Večja toplota in prevelika vlaga dajeta hrano povzročiteljem gnitja in plesni. Zato .je v shrambi za sadjć toplomer na vsak način zelo potreben. Kadar je pričakovati xelo hudega mraza, da bi tudi v kleti lahko zmrzovalo, in bi se toplomer bližal na'10 stopinj Celzija pod ničlo, je treba .za tiste dni zadelati spodnje dele okna s hlevslnm gnoj.em ali pa z listjem;
Gim občutljiveje in dragoceneje je sadje, tem bolj previdno moramo ravnati z njim. Hna jabolka in hruške polagamo na muhe tako, da se ne dotikajo drugo drugega. Sadje naj bo razprostrto po lesah, ki so velike 70 krat 50 in 10 cm visoke J postavimo jih lahko drugo ■vtrh druge. Kjer je dovolj prostora, pa hranijo sadje lahko tudi razloženo po policah. .A v vsakem' primeru je dobro, da je zavit vsak sad posebej v mehak papir. Sadje-.treba spočetka pregledati vsakih deset dni, pozneje bolj poredko.
Ako hranimo sadje v presiohih prostorih, kaj rado uvene; zato treba -tla večkrat poškropiti z vodo. V prevlažne kleti pa opstavljamo posode z negašenim apnom, ki vsrkava vlago. Prepih škoduje . sadjü in povzroča, da vene. Okna . pa lahko odpiranio pri toploti 4—O stopinj Celzija. •
Vzimlienje v zemlji. Kakor repo, korenje ih drugo korenjad, tudi. sadje .Ifihko prezimimo Ha . prostem v zemlji., V ta namen se poslužujemo lesenih sodov.ali zabojev, ki se dobro zapirajo. Najprej treba zaboj • očistiti, osušiti in izžvep-Ijali. Potem; natresemo na dno najmanj 2 cm visoko prav suhega žaganja, ga enakomerno naravnamo, nakar zložimo nanj popolnoma neojjo-' rečne, v svilen papir zavite sadove, in sicer tako, da se ne dotikajo drug • drugega. Vinesne prostorčke izpolnimo z žaganjem.-Vrhu prve vrste natresemo zope.t 2 cm visoko žaganja in naložimo nanj drugo vrsto jabolk oziroma sadja; tako delamOj dokler ni zaboj skoro. poln. -Zadnja \TSta sadja" mora biti pokrita 'z 10 cm visoko plastjo žaganja. Nato pokrijemo še s papirjem in zabijemo zaboj s pokrovom. Položimo ga na debelo lepenko v globoko izkopano jamo na yrtu, toda'ne ppd kapofti; povrhu tudi pokri-• jemo z močno lepenko, nato zagre.bemo s prstjo in napravimo nad zabojem še hribček, da mraz ne pride do sadja. V celem , mora biti vrh za- • boja najmanj pol metra .glo.boko pod zemljo. Ako bi mraz prav zelo pritisnil, pa treba zaboj še bolje zavarovati z rogoznicami in deskami ali s poveznjenim večjim "zabojem. Na ta način se ohrani sadje celo do prihodnjega maja in junija sveže, kakor da je bilo pravkar odtrgano z drevesa. V poštev prihajajo predvsem pozna in trpežna zimska jabolka, kajti hruške že niso tako odporne. '
Vlažna stanovanja se dado precej osušiti, ako postopaš na sledeči način:. Prezrači prav temeljito vsak prostor posebej na. ta način, "da napraviš prepih več ujr..Potem .vlij na'dva in poL kilograma živega apna- en kilogram Tode ter
mešaj med vlivanjem, da se .raztopi. Nato pri-livaj počasi dva in pi Dl kilograma v vodi stopljenega gumija ter naposled dva in pol kilograma - fimeža, a pri tem ves čas inešaj. Mešanica mora biti .«irednjegosta. Ko se nekoliko ohladi, jo' precedi skozi krpo.-Preden jo uporabljaš^ jo zopet • segrej.; če bi. bila pregosta, primešaj' še neko-^-liko fimeža. S to zmesjo namazi s pomočjo .čopiča stene, strop' in tla vsakega vlažnega prostora. Počakaj par dni, da .se vse dobro posuši, nakar daš laliko stanovanje pobeliti o.zironia poslikati in tla pobarvati.
Madeže plesni in tudi drugo nesnago odpravimo s pobeljenih .sten, aio jih di-gnemo s sredico svežega belega kriiha.
'Neznanje ne varuje pred nevarnostjo! Kaj pomaga vzdihovati: «nisem vedel, da imam zobni kamen», Če se začno zobje majati: Zobni kamen vrši •'svoje uničevahio delo na notranji strani zob,pa bi se morali zato pravočasno boriti zoper njega z rednim • čiščenjem s Sargovim Kalodontom. To je v- naši državi edina zobna krema z učinkovitim sulforicin-oleatom, ki' odpravi polagoma' zobni kamen, prepreči .da se ne napravi na novo in pri tem niti najmanj ne škoduje zobni sklenini.
GOSPODINJSTVO IN SODOBNA ME-SCANSKA SLOVENSKA ' KUHINJA. Založila Tiskovna "založba'v Mariboru. Leta 1938.
Ta 604 strani m,očna. knjiga velike , oblike sestoji iz dveh-glavnih delov. Prvi der prinaša na 248 straneh celo . samostojno kuharsko knji^ go z nepregledno vrsto sistematično urejenih reccptov, primernih za; srednje in %'išje meščanske sloje. — Drugi del pa podaja prepotrebni osnovni pouk kuharske umetnosti ter r&zna praktična navodila za delo v hiši ih' izven nje. Dekletom, ki stopajo v" .življenje, nevestam, bo-• dočim in že izučenim kidiaricam, gospodinjskim pomočnicam in gospodinjam, vsem je ta Imjiga potrebna in koristna. Saj podaja v živahno poljudnem. slogu dragocena navodila za" delo v kuhinji, shrambi, stanovanju, pri pranju, za prvo ponaoč v nezgodali in drugo. Daje nam napotke, kako si praktično in lepo opremimo stanovanje, a tudi velekoristne nasvete, na kaj treba misliti pri nakupu hiše, kako se "amortizira, kakšni morajo biti posamezni deli stavb'e, da ustreza vsem sodobnim -zahtevam. Posebnost" zase v tej knjigi je «Domači leksikon»;..na; 108 tiskanih' straneh prinaša razlago tujih, a udomačenih iz-, razov, ki jih mora vsaka žena poznati. Med ■ njimi je tudi «kuharska abeceda» ... Svoj čas so razni agenti preplavljali' deželo s tujejezič-nimi -tovrstnimi knjigami. Sedaj imamo svoje, domače. Segajmo po njih! Pravkar izišla gospodinjska in ku'harska knjiga velja vezana v platna Din 150.—. Samo drugi del za tiste, ki že imajo Imjigo «Za vsak dan» velja 'vezan Din 100.— Plačljivo tudi v Štirih - obrokih z . doplačilom Din 5.—. Naroča se pri Tiskovni založbi -v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26.
72'