Neznanje
ali neodgovornost?
CM 175 organizacij zdmženega dela. ki hodo v I juMjani iz\-ajalc proizvodno delo za učcnce srednjega usmerjenega izobraievanja. jih je v naši občini samo 17.
To šlevilo pa je premajhno. so menili na izvršnem svelu občine. zato je nujno proučiti. kje so še možnosti. Prcdvsem moramo vključiti znanstveno raziskovalne inštitute. puzabiti nc smemo ludi obrtnikov.
Možnosti za razširitev spiska 17 organizacij so. pa vendar se zdi. da se organizacije z vscmi štirimi otepajo tega. kot pravijo. dodatnega dcla in ne nazadnje ludi stroškov. Ž obrtniki ni nič holje. V prejšnjem sistemu izobraževanja m> namreč od vajencev nekaj imcli. ludi poccni delovno silo. ki je delala in hila na razpolago celih šest mesecev. Danes pa je Ireba z učenci skleniti štipendijsko pogodbo in počakati. da se izšolajo.
Vsaka mrvost ima seveda dobre in slabe stra-ni. Najležje pri tem pa je. da se morao pri uvajanju novega odreči slarcmu. Vedno je bilo lako. Vedno so se našli listi. ki niso boteli razvoja, napredka. Morda pri uvajanju usmer-jenega izobraževanja ne gre za »ne-hotcti«. am-pak za »ne-znati. ne-vedeti«. K sreči se ncvc-dnost da odpraviti, seveda z interesom in voljo. Da je srednje usmerjcno izobraževanje nujno.
da jc zanusel dobro prelehtana in dobra. v to ne dvomimo. Da pa ni vse tako. kot bi moralo biti. ni kriv sistem. ampak tisli. ki ga i/vajajo ali holje rečeno, ki ga ne i/vajajo.
Ne krivimo lorej »te nove pogrunlavščine«. kot nekateri imenujej« usmcrjcno izobraževa-nje. ampak poglejmo. kaj simi storili, da bi jo izpeljali. uvedli v učenčev vsakdan.
In od proizvtKlncga dela je v vcliki mcn odvi-scn start m>vega sislema izobraževanja. taksne-ga. ki ga v naši družbi potrebujemo.
Kako. da organizacije združenega dcla nc uvidijo. da proizvodno dclo ni le nova nak>ga in dolžni»t. ampak jc ludi možnosl, da izbirajo in si izbercjo svoj bodoči kadcr. ga celo oHikujejo in usmerjajo? Ne gre namreč za to, da sc morajo ntroci naučili. na primer. kako sc naredi vijak. tcmveč. da v času proizvodnega dela spoznajo. kjc se ta vijak naredi. v kakšnem delovnem okolju. da spuznajo vsebino združenega dcla. i>blike in načine samoupravnega dogovarjanja. delegatskcga odločanja. da spoznajo vsako-dnevni ulrip življenja v dclovncm okolju
Vse lo pa bi> bodoči delavcc lahko spoznal lc v dclovni organizaciji. i>b sodelovanju vseh de-lavtvv. nc lc inštruktorjev oziroma izvajalcev proizvodnega dcla. ki so za učcnce najholj od-govorni.
N.L.Č.