Celjski tednik OB OTVORITVI MUZEJA REVOLUCIJE Mladina naj ne pozabi VELIKE ZASLUGE ZA UREDITEV MUZEJA IMA TUDI POKOJNI IVAN KOVACiC-EFENKA V soboto dopoldne so v prenovljenih prostorih bivšega mest- nega magistrata odprli novi Muzej revolucije. Otvoritvi so poleg za- stopnikov delovnih in družbeno političnih organizacij iz okraja pri- sostvovali tudi član Izvršnega komiteja CK ZKJ Franc Leskošek- Luka, predsednik Glavnega odbora zveze združenj borcev NOV Janko Rudolf in drugi. , Otvoritveni govor je imel predsed- nik gradbenega odbora Milan Loštrk, ki je po pozdravnih besedah najprej izrazil zahvalo okrajni in občinski skupščini kakor družbeno političnim forumom in delovnim organizacijam za njihovo pomoč pri izgradnji te po- membne ustanove. Pri tem se je iz- kazal tako projektant ing. arch. Du- šan Samec, ki je poleg nadvse uspeš- ne arhitektonske ureditve prispeval tudi osnutke za notranjo opremo, ka- kor gradbeno podjetje INORAD in seveda vodja NOB oddelka Mestnega muzeja Stane Terčak, ki je dolga leta vestno zbiral in urejeval celotno zgo- dovinsko gradivo revolucionarnega > gibanja na tem področju ter tako u- stvaril izredno bogat prispevek k šir- ši zgodovini NOB. Misel, da bi ustanovili samostojni Muzej revolucije, se je porodila še pred letom 1951, ko se je pokazala potreba, da bi čimprej pričeli zbirati in urejevati prebogato historično gra- divo. Zato je bil že tedaj ustanovljen oddelek NOB, ki ga je vodil Stane Terčak. Toda zaradi izredne aktiv- nosti oddelka se kopičenje gradiva kmalu preraslo prostorne zmogljivo- sti. Tako je po več variantah nazad- nje obveljal predlog pokojnega pred- sednika okrajnega odbora ZB NOV Ivana Kovačiča-Efenke. da bi za bo- doči Muzej revolucije preuredili zgradbo bivšega mestnega magistra- ta. Ideja, ki si je za njeno uresniči- tev tako nesebično prizadeval tudi sam, se je pričela izpolnjevati lani. Težave pa so bile predvsem, ker je zgradba (iz leta 1700) kulturni spome- nik, zaradi česar je morala notranja fizionomija ostati v bistvu nespreme- njena. Pri adaptaciji so bile težave, zlasti v izdelavi novih armiranih stropov, v ohranitvi originalnosti obokov itd. V skladu s tem so stroški celotne adaptacije prerasli predvide- no VM(o in znašajo okrog 110 milijo- nov dinarjev. Od tega sta prispevali 75 milijonov okrajna in 15 milijonov občinska skupščina Celje, ostalo pa delovne in družbene organizacije, za- vodi in ustanove. Ob otvoritvi Muzeja revolucije je govoril tudi predsednik okrajnega združenja ZB NOV Jože Jost. Pouda- ril je pomen otvoritve, posvečene drugemu zasedanju AVNOJ in dnevu JLA, hkrati pa tudi pomen ustanove, ki je velika pridobitev za celotni okraj, saj bo v novih rodovih ohra- njala živi spomin na slavno pretek- lost tega področja. Ko je govoril o zgodovini delavskega gibanja v na- šem okraju, o partijski dejavnosti in prvih vojaških enotah, je Jože Jost podčrtal, da tudi delež celjskega okraja v skupni borbi ni bil majhen. V tem smislu bo novi Muzej revo- lucije opravljal zlasti velike naloge pri vzgoji mladih generacij, hkrati pa bo tudi izvor moči in pobud za naše nadaljnje delo. K ostvaritvi za- misli so poleg pokojnega Ivana Ko- vačiča-Efenke prispevali Franc Le- skošek-Luka. ki je ves čas spremljal urejevanje Muzeja. Milan Loštrk ičot predsednik gradbenega odbora in Sta- ne Terčak kot vodja oddelka. Po končanem govoru je Jože Jost pozval Franca Leskoška-Luko. da odpre novi Muzej, nakar so gostje krenili v prostore. Ob tej priložnosti je bil za udele- žence otvoritve tudi sprejem, ki so ga pripravili predsednik okrajne skupščine Peter Sprajc, komandant celjske garnizije generalni major Franc Rojšek-Jaka in predsednik okrajnega združenja ZB NOV Jože Jost. dhr Nova Ivsebina v novi obliki Na pragu novega leta smo. Vsi se za mlado leto radi pre- novimo in stopamo v novo leto z novimi načrti. Tako je tudi pri nas. Od tistega časa, ko je okrajni odbor SZDL razpravljal in sklepal o reorganizaciji in spre- membi vsebine našega tednika, je preteklo že dva meseca. No- ve zahteve so terjale tudi od nas precej priprav. Medtem' smo našo redakcijo deloma o- krepili z novimi močmi, izdela- li nov vsebinski koncept časo- pisa, istočasno pa potekajo raz- govori o tem, kako bo časopis v bodoče reševal svoje eko- nomske probleme, ki so se z ukinitvijo ugodnosti za časo- pisna podjetja močno spreme- nili. Z novim letom postaja "Celjski tednik« glasilo občin v celjskem okraju, ki bodo na- se prevzele tudi del njegovih materialnih skrbi. Celjski tednik se bo kot eno najmočnejših sredstev družbe- nega obveščanja v celjskem okraiu z novim letom tudi vse- binsko in oblikovno spremenil. . Bralce je doslej motilo izhaja- nje izmenično na osmih in 16. straneh. Tudi nam v redakciji je tak način povzročal pregla- vice. Po novem letu bomo iz- hajali stalno na 12. straneh, po potrebi pa na 16. Z vsebino si bomo v bodoče veliko bolj prizadevali, da bi bil naš list čim bolj pester, za- nimiv, da bi bil dober informa- tor in v zabavo hkrati. To nam bo seveda uspelo le, če bomo razširili krog naših sodelavcev. Bralci ste nas že dolgo časa opozarjali, da v našem listu manjka več zanimivega branja. Zato smo se odločili, da bomo v bodočo poleg zanimive slika- nice ob ^-î vi j ali roman v nada- ljevanju, razne .spomine politi- kov, vojskovodij in podobno. Veliko si obetamo od strani, ki je po.^večena občanom, torej vam bralcem. Tu boste lahko obravnavali vse tiste pereče probleme, ki se vam zdijo vredni javne razgrnitve. O naših načrtih bi se seveda dalo še mnogo napisati. Ven- dar bomo raje kar s prvo šte- vilko in seveda z vsemi nasled- njimi, predstavili naš nov kon- cept vsebinske in oblikovne preobrazbe tednika. Od vaše o- cenitve bodo seveda odvisne ladaljnje spremembe. Zelo vam b >mo hvaležni za sleherni do- brohotni nasvet in tudi kritič- no pripombo. S takimi željami pričakuje uredni.štvo Celjskega tednika novo leto. Zadovoljstvo naših bralcev bo za nas gotovo naj- večje priznanje. UREDNIŠTVO Dr. ZVONIMIR SUŠTERSiC DOCENT MEDICINSKE FAKULTETE Te dni je bil predstojnik kirurške- ga oddelka celjske bolnišnice pri- marij dr. Zvonimir Sušteršič imeno- van za docenta medicinske fakulte- te ljubljanske univerze. To izredno veliko priznanje je razveselilo tudi mnoge sodelavce dr. Sušteršiča. VREMENSKA NAPOVED hidrometeorološke službe Sprva bo v srednji in vzhodni Sloveniji še precej oblačno. V višjih le^ah Gorenjske in na Primgrskem pa bodo nastopile delne razjasnitve. Temperature se bodo rahlo dvignile. Do konca tedna pa bo v splošnem prevladovalo še oblačno vreme, vendar več- jih pedeTin ai prićeko^eti. Na pragu Novega leta Ko ob zaključku leta v mislih pregledujemo naše delo, se veselimo uspehov, ki smo jih dosegli. Ponosni smo nanje. Ni pa prav, da včasih pozabljamo na neuspehe. Tudi delo, ki ni bilo nagrajeno z uspehom, nas uči in nam daje nove pobude, kaj storiti v prihodnje, da bomo svoje težnje uresničili. V letu 1961 smo doživeli veliko prelomnico v našem gospodarstvu, ki je sprostila nove neslutene sile v delovnih kolektivih. Če je potekalo leto 1962 v smeri utrjevanja sistema in novega načina našega gospodar- jenja, so se ta pozitivna stremljenja v letu 1963 še bolj poglabljala. Nedvomno je rast proizvodnosti dela kvaliteta, ki je značilna za go- spodarski razvoj, zlasti za razvoj industrije v preteklem letu. Nenehno stopnjevanje proizvodnosti omogoča, da danes ustvarjamo množico proizvodov, ki nam poleg tega, da že v pretežni meri zadovoljuje doma- či trg, omogočajo tudi vse večjo produjo na tujih trgih. To pa poraja nove probleme, predvsem v pogledu večje rentabilnosti in boljše ekono- mičnosti. Ko že govorimo o našem delu v preteklem letu, ne moremo mimo uspehov, ki smo jih dosegli na področju graditve oziroma obnove v na- ših delovnih organizacijah. Naj omenim le nekatere najvažnejše, kakor gradnjo nekaterih oddelkov celjske Cinkarne, nadaljevanje del v ve- lenjskem Rudniku lignita, novo peč v Steklarni v Rogaški Slatini, nove proizvodne obrate Tovarne gospodinjske opreme v Velenju, nadaljnjo dopolnitev opreme v Tovarni celidoze in papirja »Djuro Salaj« v Vid- mu in še marsikaj drugega. Vpliv teh vlaganj na gospodarsko moč okraja se je v preteklem letu že pokazal. Tudi v letu 1964 predvidevamo nadaljnji industrijski razvoj, ki bo v prihodnosti v veliki meri prispeval h krepitvi material- ne osnovne naših občin. Vsekakor pa bo lo od delovnih kolektivov ter- jalo velikanske napore. Da bi okrepili materialne osnove kmetijstva, smo tudi vanj vložili velika sredstva, ki naj bi s povečanjem obdelovalnih površin in z inten- zivnejšim gospodarjenjem prispevala k boljši preskrbi predvsem indu- strijskih središč in s tem tudi k izboljšanju življenjskih pogojev. Da bi blaginja občanov hitreje rastla, smo tudi terciarnim dejavnostim, zlasti trgovini, posvetili veliko pozornost. Zavedamo se, da je tudi skrb za razvoj dobrih prometnih zvez ena izmed prvih nalog družbeno-poHtičnih skupnosti, ki je važna tako za razvoj proizvodne dejavnosti, kakor tudi za razvoj turizma, ki v našem okrajnem merilu dobiva vedno večjo veljavo. Večja gospodarska aktivnost v letu 1963 terja tudi povečano in po- globljeno dejavnost na področju družbenega standarda in družbenih služb. Zlasti vprašanja novih stanovanj, večje naložbe in prizadevanja za izboljšanje razmer v šolstvu, socialnem varstvu in zdravstvu bodo zahtevala od nas v novem letu še mnogo naporov, če bomo hoteli tu doseči skladni razvoj z drugimi gospodarskimi panogami. Vsekakor je bilo leto 1963 zelo naporno. Toda kljub temu smo naloge, ki smo jih prevzeli nase, ob prizadevanju delovnih kolektivov in vsestranski podpori skupnosti uspešno reševali. Novo leto bo terjalo prav tako velike napore in te zcK'estno sprejemamo ob naših družbenih načrtih. Prizadevati si bomo morali, da se bo proizvodnja v naših de- lovnih organizad j ali že takoj na začetku ugodno razvijala. Odločno jo bomo morali prilagajati potrebam zunanjih trgov in čimveč izvažati. Mnogo naporov pa bodo terjala od nas nova vlaganja. Zlasti v podjetjih širšega pomena, kot so Cinkarna, Železarna v Štorah, Energo-kemo kombiiiat v Velenju in druga. Pri tem seveda ne bomo smeli zapostaviti ostalih gospodarskih panog, zlasti predelovalne industrije. Skrbeti bo prav tako za pospešeni razvoj družbenih služb, ker bo od tega nazad- nje odvisna celotna gospodarska aktivnost. Storiti moramo vse, da se bo življenjska raven občana nenehno višala. S temi mislimi želim ob prehodu v novo leto delovnim kolektivom kakor tudi vsem občanom mnogo osebne sreče in uspehov pri skupni graditvi pristnih in za človeka dostojnih socialističnih odnosov! ^ Predsednik skupščine okraja Celje Peter Sprajc Srečno, veselo in zadovoljno leto 1964, obilo uspehov pri nadaljnjem razvoju naše socialistične družbe želi vsem delovnim ljudem v celjskem okraju Okrajni odbor SZDL ^«lje, 28. decembra 1963 • Leto XV. • Številka 52 *lavhi urednik tone maslo °«>OOVORNI UREDNIK iURE KRASOVEC LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK... UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA: CELJE, TRG V. KONGRESA 5, POSTNI PREDAL 152. TELEFON 24-23. TEKOCi RACUN: 603-11-1-656. LETNA NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. INOZEMSTVO 2400. ßUSlLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJODSTVA OKRAJA CELJE Stran 2; CELJSKI TEDNIK St. 52 — 28. decembra 1963 POGLED PO SVETU TINE OREL Leto 1963 bo gotovo ostalo v analih svetovne zgodovine leto nekaterih pozitivnih spre- memb, ki po osemnajstlet- nem »mirodobnem« nihanju med mirom in vojno pred- stavljajo nove stebre za hišo miru, ki si jo človeštvo tako zelo zeli. V vročem juliju so v Moskvi podpisali sporazum o prepovedi atomskih posku- sov. Ta sporazum ni otajal samo atomske tekme med SZ in ZDA, razgibal je vzhod in zahod k naporom za miro- ljubno reševanje problemov in k akcijam dobrega sosed- stva. Kakor so ze hladno spre- jemali sporazum v Bonnu, ga zavrnili v Pekingu ter Parizu, leto 1963 je preveveval opti- mizem moskovskega poletja. Leto 1963 pa bo zabeleženo tudi kot leto izredne aktivno- sti nevezanih držav, zlasti af- riških, ki so maja v Adis Abe- bi z listino afriške enotnosti zaloputnili vrata neokolonia- lizmu pred nosom. Zahodni Irian je v maju razobesil in- donezijsko zastavo, medtem ko je v Londonu skrojena zveza držav Malezije ostala na precej šibkih nogah, kar se godi povsod, kjer bivši gospo- darji ostajajo zaščitniki in patroni. V Afriki je v začetku leta stopila na pot neodvisno- sti Njasa, proces letošnje de- kolonizacije na črnem konti- nentu pa je zaključila Kenija. V Afriki je ostalo samo še ne- kaj madežev kolonializma, med njimi najbolj udurni so Južno afriška unija, Angola in Rodezija. Papež Janez XXIII., tvorec enciklike »Mir na zemlji« in reformator rimske cerkve, mož, ki je žel spoštovanje tu- di v ateističnih krogih, je po svoji smrti zapustil dovolj močne korenine svoje doktri- ne, ki jo sicer zmerneje, pa vendar vztrajno nadaljuje nov papež Pavel VI. Odmik od stalinizma v ve- čini komunističnih partij je poglobil idejna nasprotja med LR Kitajsko in Sovjetsko zve- zo, ki je tudi kitajsko-sovjet- ska partijska konferenca, ju- lija v Moskvi, ni zgladila. Tu- di na vabila v zadnjem času, da naj bi škodljiv spor spra- vili z dnevnega reda, pri Ki- tajcih ni naletel na razumna tla. Prava uganka pa je še vedno, kaj je pravzaprav glavni cilj obsežnega potova- nja kitajskega premiera po deželah Azije, Afrike in Evro-^ pe. Leto 1963 je leto zatona ne- katerih veličin in leto, ki še ni odgovorilo na ugibanja o »razpoloženju« novih osebno- sti. Februarja je v 1гакгЦ spodneslo generala Kasema, ki ga je nesrečna politika ve- ljala glave. Marca so v Siriji pometli z garnituro konzerva- tivnega dela stranke Baas. Eden največjih škandalov zadnjih let — afera Profu- mo & Keeler — je poleg uspe- ha pri poskusu vključitve v EGS pripomogel Macmillanu k odstopu. Zamenjal ga je sir Douglas—Home, ki se je pred tem moral odpovedati plem- stvu . . . Prav ugoden je bil vetrič, ki je odpihal s kan- clerskega stola v Bonnu sta- rega Konrada, čeprav še nt jasno, če bo »avtor gospodar- skega čudeža« Erhard popra- vil slab vtis, ki ga je delal predhodnik. Spremembe so nastale tudi v Italiji, Grčiji in še marsikje, najbolj bolestna pa je bila v ZDA, kjer je zahrbtno ubiti predsednik Kennedy zapustil svojemu nasledniku Johnso- nu, vsej ameriški politiki in tudi svetu hvaležno oporoko — storiti vse, da bi se ohranil mir. Bogato žetev je v medna- rodnem političnem življenju imela prav Jugoslavija. Šte- vilni stiki in obiski so utrdili prijateljske vezi z mnogimi državami, nekatere pa so bile navezane na novo. V Jugosla- viji smo imeli v gosteh naj- prej bolgarskega ministrske- ga predsednika T. Živkova, za njim smo pozdravili me- hiškega predsednika Lopez Mateosa, nadalje finskega predsednika U. Kekonena, ge- neralnega sekretarja OZN U Tanta, predsednika ZAR A. G. Maserja, predsednika In- donezije A. Sukarna, predsed- nika Liberije Tubmana, sov- jetskega premierja N. S. Hruščova, madžarskega pred- sednika J. Kadar a, etiopskega cesarja Haile Selasija in ru- munskcga predsednika Geor- gi ja Deja. Na poti po ameriškem kon- tinentu se je predsednik re- publike tov. Tito srečal z bra- zilskim predsednikom Esten- soro, mehiškim predsednikom Mateosom in s preminulim predsednikom ZDA J. F. Ke- nnedyem. Ob koncu leta na- stala aktivnost nevezanih de- žel obeta novo konferenco ne- angažiranih držav v prihod- njem letu. Kje bo, to sicer še ne vemo, eno pa vemo za- gotovo, tokrat bo udeleženk neprimerno več kot jih je bi- lo v Beogradu. Na pragu Novega leta smo.\^ Odprta meja in desetine tiso- . čev obiskov tostran in on- stran »zidu« je v tem mrzlem decembru prijeten znak taja- nja politične zmrzali. Toda streli in mrtvi na Cipru pa so opomin, da se bo ta naš stari svet le počasi umiril, da mo- ramo biti potrpežljivi. Kakšno bo leto 1964? Naj bi bilo starega leta še uspeš- nejši naslednik. —ec. S SEJE PREDSEDSTVA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA: Uskladimo rast produktivnosti z dvigom osebnih dohodkov v začetku tega tedna se je prvič po občnem zboru sestalo pred- sedstvo okrajnega sindikalnega sveta. Na seji, kjer so člani pred- sredstva skupaj s predsedniki občinskili sindikalnih svetov razprav Ijali o programu dela okrajnega sind Ukalnega sveta, so imenovali tudi šest komisij: komisijo za gospodarska vprašanja, komisijo za družbene dejavnosti, komisijo za družbeno ekonomsko in strokov- no izobraževanje, organizacijsko komisijo, komisijo za delovna razmerja in rekreacijo ter občasno komisijo za statute in prehod na 42-urm delovni teden. V prjihodnjih nekaj mesecih so pred sindikalnimi organizacijami nedvomno velike naloge. Pri tem ne gre samo za pripravo razprav o sta- tutih delovnih organizacij, temveč tudi za prizadevanja za večjo proiz- vodnjo, hitrejše poglabljanje samo- upravljanja, izipoipolnjevanje siste- ma delitve dohodka itd. Zanimivo je namreč dejstvo, da nekateri pra- vilniki delitve čistega in osebnega dohodka zavirajo rast produktivno- sti, ki sodi med prve naloge delov- nih kolektivov. Pokazalo se je na- mreč, da v preteklem letu v mno- gih delovnih organizacijah osebni dohodki niso rasli v skladu z dvi- gom produktivnosti. Taka delitev je vsekakor nestimulativna in to tem bolj, če dodamo, da so se v tem ob- dobju občutno zvišali tudi življenski stroški. Sindikalne organizacije v delovnih kolektivih bi tem vpraša- njem vsekakor morale posvetiti več pozornosti, sindikalni sveti po obči- nah pa resneje analizirati tudi rast realnega življenjskega standarda. In nedvomno ne bi bilo napak, če bi eventuelno neizpolnitev te postav- ke v družbenem planu obravnavali vsi pristojni činitelji z večjo odgo- vornostjo. Še večjo pozornost pa zasluži skrb za zvišanje osebnih dohodkov tistim zaposlenim, ki zaslužijo zdaj manj kot 25 tisoč dinarjev mesečno. Gle- de na to, da število le-iteh ni veliko- saj v celjskem okraju samo8 odf- stotkov od vseh zaipoislenih prejema nižje( osebne dohodke kot 25.000 dinar- jev — to na prvi pogled ni zahtev- na nalaga, vendar ne bi bilo prav, če bi v delovnih organizacijah to težnjo ure sničevali samo na admi- nistrativen način — tako, da bi spre- menili razmerje med skladi in oseb- nimi dohodki — temveč bi morali akcijo za zvišanje osebnih dohod- kov delavcem z nizkim zaslužkom tesno povezovati z dvigom produk- tivnosti. Verjetno bodo to vprašanje težje reševali Izrazito »ženski de- lovni kolektivi«. Podatki namreč po- vedo, da je v kategoriji zaposlenih, katerih mesečni oseibni dohodki niso večji kot 25 tisoč dinarjev, največ žena. Te številke pa nedvomno ne govorijo v prid trditvi, da je delo proizvajalke povsod pravilno in ena- kovredno ocenjeno. Ti dve nalogi bosta v prihodnjih nekaj meseaih predmet razpravo mnogih sindikalnih organizacij. To pa je tudi prav, saj bo odpravljanje nekaterih takih nepravilnosti, osno- va za boljše delovne rezultate. -ij Z OBČINSKE KONFERENCE ZMS V ŠMARJU Izobrazba - najboljša dota Mladina govori o sebi in terja izo- brazbo, ki je danes ob zavestni lju- bezni do dela in občutju odgovor- nosti največja dediščina, ki jo lah- ko sprejme mladina od staršev in družbe, je poudaril na nedeljski ob- činski konferenci šmarske mladine predsednik Janez OTOREPEC. V uvodnem igovoru je prLkazal izobra- ževanje po končani osnovni šoli in zaposlovanje mladine kot najbolj pereč problem v prizadevanju mla- dinske organizacije šmarske občine. Manjši del mladine nadaljuje šola- nje na drugostopenjskih šolah, del jih s,prejme proizvodnja, del pa jih ostane zaenkrat ла domačijah. Prav tu pa je najtežje omogočiti mladim, da bi зе izoopolnjevali. Učitelji se dosti manj zanimajo za pošolsko mladino, kot so se nekoč, in mladina razpolaga z vsebinsko praznim pro- stim časom. Z razvojem samouprav- ljanja, z vedno večjo soodgovornost- jo vseh občanov za družbeni razvoj in pojave, se veča tudi družbena od- govornost za mladino, ki jo je zlasti še po obveznem šolanju potrebno usposabljati z njeno družbeno vlo- go. Delo in usipehi v nekem podjetju so odraz prizadevnosti in tudi izo- brazlbe, sposobnosti celotnega delov- nega kolektiva, toda marsikje pre- malo .poskrbijo, da bi mlade ljudi pravočasno usposabljali in izobraže- vali. Tu gre predvsem za pestro, ob- likovno različno iziobraževanje, za katero mladi kažejo zanimanje. Me- nimo, da izobraževanje v gospodar- ski organizaciji ne more biti samo možnost, temveč obveza za delovni kolektiv in posameznika. Predsednik občinskega odbora ' ZM.S v Šmarju je opozoril še na to. da v nekate- rih podjetjih kažejo dokaj hladen odnos do mlajših strokovnjakov, zaradi česar si- stematizirana delo>na mestu niso zasedli ljudje z ustrezno izobrazbo, čeprav ne gre zniiikati izkušenj, vendar je prav. da si zla- sti še mlajši naknadno prizadevajo prido- biti ustrezno izobrazbo, če že zasedajo taka delovna mesta. Čudno je to, da v »Oblači- lih« v Rogaški Slatini sploh ne predvideva- jo večje zaposlitve kvalificiranih delavcev, čeprav imajo trenutno v večji meri nekva- lificirane delavce. Mladina opaža tudi to, da se število zaposlenih v nekaterih upra- vah neprestano veča in prevladujejo tudi tu ljudje z nižjo izobrazbo. V kmetijski zadrugi je na vsakih šest delavcev eden v upravi, prav tako v »Oblačilih« in Se neka- terih drugih gospodarskih organizacijah. Šte- vilo uslužbencev bi nedvomno bilo manjše, če bi bili ustrezno usposobljeni. Mladina naj se bori za svojo usposolbjenost, le tako bo lahko prevzela naloge, ki jih pred njo postavlja družba, le tako bo opravičila se- be. To velja tudi za mladino v kmetijstvu, kjer navadno ostajajo tisti, ki niso dosegli popolne izobrazbe, toda to ni prav. Tudi zanje bo potrebno načrtneje poskrbeti za izpopolnjevanje v tečajih in predavanjih. Edino tuko bo mladina zlomila zastarele nazore in uspešneje uvajala to, kar je na- predno in sodobno. Občina bo morala čim- prej zagotoviti, da bodo povsod v šmar- ski občini lahko dosegli osnovno izobraz- bo, kar pa je zdaj težko, ker je v obçini še 18 nerazvitih osnovnih šol. Zaposlovanje, prehrana in stanovanja so večkrat nerešena vprašanja, ko gre za mlade ljudi. Skoraj ni primera, da bi nekoliko manjših podje- tij s skupnimi sredstvi poskrbelo za stano- vanja in poleg družinskih Se vsaj nekaj samskih. To bo potrebno v sedemletnem na- črtu upoštevati. Ni prav. da bi bili mladi delavci izpostavljeni večkrat sebičnemu iz- koriščanju zasebnih stanodajalcev. Možnost zaposlitve pa je zlasti za mlada dekleta naj- slabša. Ce hočemo doseči 42-urni tednik, moramo vedeti, da k temu lahko pripomo- rejo tudi urejene stanovanjske razmere mladih delavcev, da bodo na delo prihajali spočiti. Tako je šmarska mladina kritično pokazala na nekatere probleme in si za- dala prvo nalogo, da se bo izobraževala in po svojih sposobnostih delala, toda obenem si želi tudi ustrezno razvedrilo. OKRAJNA SKUPŠČINA O PROBLEMIH KULTURE Te dni se bo sestala ok- rajna skupščina. Na dnevnem re- du bodo problemi in naloge na področju prosvete, kulture in te- lesne vzgoje ter nekatere tekoče zadeve. Nedvomno je obdobje se- stavljanja statutov komun izred- no primeren čas za obravnavo kulturnih problemov. Pokazalo se je namreč,'da je kultura — to pa velja tudi za telesno kultu- ro — v mnogih statutih obdelana kar mimogrede, kar pa je glede na pomembnost tega področja slabo in nepravilno. Okrajna skupščina bo zato najutrišnji se- ji ocenila dosedanja kulturna pri- zadevanja, hkrati pa več govori- la tudi o nalogah v prihodnjem letu. Tokratna seja pa ima še eno zanimivo točko dnevnega redatto so problemi zdravstvene službe in zdravstvenega varstva. Za toraz-1 pravo sta svet za socialno var- j stvo in zdravstvo okrajne skup-: ščine ter strokovni svet okraj- \ nega zdravstvenega centra v Ce-. Iju pripravila obsežno analizo. PRISRČNA SREČANJA OB DNEVU JUGOSLOVANSKE LJ UDSKE ARMADE Pretekli teden je bila cela vrsta prireditev in prisrčnih srečanj v sklopu praznovanj Dneva Jugoslo- vanske armade in dvajsete obletnice AVNOJ. Pretekli petek so bile skromne to- da prisrčne svečanosti ob sprejemu partizanskih mamic, pripadnikov Juoigoslovanske armade in enainšti- ridesetih partizanskih prvoborcev, nosilcev spomenic, ki sta jih v ime- nu delovnega ljudstva in v imenu Zveze borcevi sprejela predsednik celjske občinske skupščine tovariš Marjan Učakar in predsednik celj- ske občinske organizacije Zveze bor- cev, tovariš Cveto Pelko. Partizanske mamice na sprejemu v mali dvorani Naro dnega doma ' Sprejem 41 partizanskih prvoborcev — nosilcev partizanske spomenice UMESTEN PREDLOG Na zadnji seji šmarske občinske skupščine je odbornik Božo Frajman predlagal, da bi se v Rogaški Slatini pogovorili še pred jubilejno 300-let- nico zdravilišča o negi parkov in goz- dov v kraju. Doslej je za to skrbelo komunalno podjetje, toda dosti boljše bi bilo, da bi parke urejeval delovni kolektiv, ki neposredno gospodari z vrelci in je v ^njegovem interesu kakšno bo zdraviliško okolje. Ne- dvomno bi za to z večjim zanima- njem mislil na estetski videz okolja in to dosti bolj načrtno in dolgoročno urejeval v zvezi z rastjo zdravilišča. Na drugi strani pa bi naj športno kopališče upravljalo združeno gostin- sko podjetje, ker le-to ni rekreacij- ski objekt samo za paciente, temveč izrecno letoviškega značaja. Skupšči- na je predlog sprejela s simpatijami in bodo zadevo dobro proučili. s. SPOMINSKf"DNEVI KRAJEVNI PRAZNIK ZAIjCA 1941 -10 talcev ob IVovem letu Včeraj je Žalec praznoval svoj krajevni praznik, posvečen spo- minu prvih deset talcev, ki jih je okupator 27. decembra 1941 ustrelil v Mariboru. Dogodek je v neposredni zvezi z izdajalsko dejavnostjo Ernesta Divjaka, sprva člana odporniške skupine in kasneje vdanega gestapovskega sodelavca. Že pred tem časom so najvidnejši žalski komunisti aktivno delali proti okupatorju. Glavni organizator za žalski okoliš je bil Vipotnik iz Griž, ob njem pa še Stajner, Verderber, Hofer, Zagode in drugi. Dejavnost je potekala predvsem ob zbiranju orožja, muni- cije, hrane, obleke in drugega, kar so deloma prinašali tudi na zbirno mesto k Verderberju, od tod pa čez Savinjo v gozdove. Po veliki nemški hajki so bile partizanske enote v Zgornji Savinjski dolini dokaj razbite. Član žalske odporniške skupine je bil tudi Ernest Divjak, ki je bil o celotnem delovanju dodobra seznanjen in je užival polno zaupanje tovarišev. Ob razbitju enot NOV so Nemci Divjaka prijeli in ta je stopil v njihovo službo; gestapu je izdal vse, kar je vedel, tudi svoje bivše tovariše. Nemci so jih prijeli in odpeljali najprej v Celje in nato v Maribor, kjer so jih postrelili. Med prvimi desetimi ustreljenimi Žalčani je bil tudi Janko Herman, tekstilni delavec, star komaj 16 let. Pred ustrelitvijo je pisal staršem: »Jutri je moj god in jutri me bodo ustrelili«. =7 — 2в. decembra 1963 ^'^•^______-- CELJSKI TEDNIK Stran 3 Anketa o kadrih v računovodstvih 'ZAHTEVE IZ PRAVILNJKOV VISIJO V ZRAKU # ^^o,TA NL^ZAPOSLENOST V RAČUNOVODSTVIH • ^'^yi KADRI >P0 PREDPISIH« - >STARI KADRI« V ŠOLO! ^ Služba za kadre pri Gospodarski zbornici v Celju je letos no- vembra pripravila anketo o razmerah med knjigovo2 61, namenjene pa so zlasti nabavi novih učno vzgojnih pripomočkov. Ta slučajnu vest je zanimiva tudi še po i drupi plati, namreč po svoji nradni kon- I spiralivnosli. Ker nismo dobili nobeiicpa i vabila, a zadevo vseeno objavljamo, upamo, da ne izdajamo kakšne ekonomsko-prosvet- ne tajne. Tudi v Šmarju banka v ponedeljek se je v obnovljeno poslopje v Šmarju pri Jelšah prese- lila tudi podružnica Narodne banke iz Rogaške Slatine. Tako bodo od- slej vse bančne službe na sedežu združene občine, kar bo omogočilo boljše poslovanje. Otvoritvene slo- vesnosti so se udeležili poleg pred- stavnika bančne službe iz Ljubljane, vsi direktorji celjskih bank ter po- litični in oblastveni predstavniki šmarske občinc. ^ Obvestilo VSE NAŠE CENJENE NAROČNIKE IN BRALCE OBVEŠČAMO DA ZARADI NOVOLETNIH PRAZNIKOV NAŠ LIST NE BO IZ ŠEL NASLEDNJI PETEK, TEMVEČ 10. JANUARJA 1964. LETA PROSIMO ZA DOBROHOTNO RAZUMEVANJE. UREDNIŠTVO IN UPRAVA CELJSKEGA TEDNIKA Pomembni sklepi za razvoj obrti Kot smo že poročali, je bila zadnja seja upravnega odbora gospodarske zbornice za celjski okraj v pr% i vrsti posvečena pro- blematiki obrti v okraja. Na osnovi teme- ljite obravnave široke in pestre problema- tike, so se člani upravnega odbora zbornice seznanili ne samo z resolucijo gospodarske- ga razvoja okraja Celje v 1964. letu, ki med drugim predvideva, da se bo -\rednost obrt- nih storitev in proizvodnje povečala za 17.5 °/o, od tega v družbenem sektorju za 19. v zasebni obrti pa za 4*/«, marveč so sprejeli tudi sklepe, ki jih bo gospodarska zbornicu izvajala na področju obrtne de- javnosti. Tako bo zbornica podpirala vsa prizade- vanja, da bo obrt dobila ustrezno mesto v našem družbenem sistemu s tem. da bo izenačena \ pogojih poslovanja z ostalimi gospodarskim grupacijami. da bo lahko raz- vijala svojo dejavnost tudi izven svojega sedeža in da bo deležna tistih pravic in ugodnosti kot ostale gospbdarskc orgai^iza- cije. Aztrajala bo nadalje na stališču, do bodo skrb za razvoj obrti nosili poleg ob- činskih skupščin tud.i organi drugih uprav- no teritorialnih enot. Razveseljiv je sklep, po katerem bo zbornica naročila izdelavo kompleksne študije razvoja obrti kot ce- lote in tudi potrebne študije o razvoju po- sameznih kritičnih strok, ki bodo lahko slu- žile kot orientacija obrti v posameznih po- dročjih. Posebej bo proučila vse možnosti pravilnega razvoja servisov pri krajevnih skupnostih. Zbornica si bo močno prizade- vala za razvoj vseh, zlasti še tako imeno- vanih deficitarnih strok. Razen tega bo z in- tenzivnim nadaljevanjem procesa dobro premišljenih in ekonomsko upravičenih in- tegracij, kooperacij ter vseh možnih oblik posio>nega sodelovanja prspevala k specia- lizacij obrtnih delovnih organizacij, kpoveča- nju produktivnosti itd. Poleg vsega tega bo zl)ornica svetovala tistim gospodarskim organi- zacijam, ki imajo v svojem sestava tudi obrt- no dejavnost, da naj le to sprostijo tudi za izvrševanje uslug državljanom. Zbornica si bo nadalje prizadevala za uveljavljanje rnakopravnin odnosov pri dodelje>anja de- viznih sredstev za potrebe reprodukcijske- ga materiala iz uvoza in tudi nabavi re- produkcijskega materiala iz domače proiz- vodnje. Nadaljnji sklep zbornice se nanaša na združevanje razdrobljenih investicijskih sredstev, na ustvarjanje enakih delovnih in življenjskih pogojev obrtnih delavcev kot so danes ustvarjeni že v ostalem gospo- darstvu in na čim prejšnje reguliranje po- kojninskega zavarovanja ter izvedbi kredi- tiranja privatnega obrtništva. Dedek Mraz bo obiskal tudi bolne otroke v Brežicah bo dedek Mraz na svo- jem vsakoletnem obhodu otrok po mestnih ulicah, obiskal tudi otroke, ki se zdravijo v bolnišnci. Za praz- novanje in obdaritve malčkov v Bre- žiški občini je vse pripravljeno. Pri- reditve organizira Društvo prijate- ljev mladine in pionirski odredi. Letos so prireditelji naleteli na velitko razumevanje delovnih kolek- tivov, ki so pri^)evali nad tristo ti- soč dinarjev. Za celotno praznova- nje dedka Mraza so prireditelji zbra- li več kot sedemsto tisoč dinarjev. Šolske skupnosti in pionirski od- redi pripravljajo za sprejqm dedka Mraza kulturno zabavne programe. NANI Kozje nekoč in danes v prijetni kotlini pod zelenim Bre- dičem in visokim Veternikom leži trg Kozje. Ta kraj ima veliko zgodovino. Se iz starih, starih časov ima Kozje svoj grb, ki ga še danes lahko vidimo v kozjanski cerkvi. Na grbu je grajski stolp okoli katerega se vije zmaj. Zgodovinska pravljica pripoveduje, da so imeli v gradu mogočnega zma- ja, katerega so lahko nasitili samo s kozami, zato je nastalo ime Kozje. Tudi v času turških pohodov po naši domovini, je zapi.sano, da so se koz- jani hrabro postavili v bran. Vendar najbolj blesteče letnice v zgodovini Kozjega so 1942, 1943, 1944 in 1945. To so leta velike revolucije v naii domovini. V tej dobi Kozje ni spalo. Ze leta 1942 so prvi zavedni domačini polîazali okupatorju, da so ne strinja- jo z njim, zato .so bili odpeljani v ta- borišče. Kozje je bilo važno partizansko središče. V bližnji-^m Bohorju je šu- melo in pozneje vrelo. Sprva prita- jeno, toda vedno glasneje, dokjjer ni- so švigale krogle in granate, da gra- nate 9. septembra 1944, ko .so se par- tizani zakleli, da bodo izgnali okupa- torja iz Kozjega. Nemci .so bili utrje- ni v dveh postojankah, i y bivgem župnišču in žandarmeriji, sedanjem Zdravstvenem domu. Z nadčloveško močjo so partizani navalili na so- vražnika. Dva dni in dve noči je tra- jala borba. Na.ši fantje pa niso od- nehali, temveč končali z zmago in 9. septembra 1944 o.svobodili Kozje. Napol porušeno in požgano naselje je čakalo končne svobode., ko so se domačini spoprijeli z novimi nalo- gami in težavami z obnovo kraja. Himna kozjanskega odreda pa še da- nes zaori med kozjanskimi hribi ob vsaki prireditvi. In kakšno je Kozje danes? Lepo je danes v Kozjem. Pridite, ogledali si boste pred nedavnim odkrit Batičev spomenik. »Kozjansko v boju«, ki je simbol trga. Videli boste novi šest- stanovanjski blok. ki je velika prido- bitev za Kozje. Sprehodili se boste lahko po globoki bister grabenski so- teski ob idiličnem Krofelnovem mli- nu in zavili po uglajeni stezi v hrib do ruševin starega gradu, kjer boste med mladimi iglavci zadihali čisti zdravi gorski zrak. Ko večerna zarja rahlo prekrije kotlino, boste v miru in tišini prisluhnili zapoznelemu ptič- ku, ki žvrgoli v zelenem Brediču, žu- borcnju potoka in šumenju svobodnih kozjanskih gozdov. Kozje jutri? Velika bodočnost se obeta. Pred dvemi leti ustanovljeno Tyristicno društvo neumorno dela za uvajanje turizma. V bližnji bodočno- sti je predvidena vlečnica na hrib nad Kozjem do prve planinske koče, kjer bodo ljubitelji gorskega sveta toplo postreženi. V dalnji bodočnosti pa vidimo Kozjansko področje kot urejeni turistični objekt z zanimivimi postojankami, skratka drugo Pohor- je. Na sončni strani Kozjega bo stala sodobna šola. Tekstilna tovarna »Metka " bo gradila nove prostore in t.»ko razširila obirat. ToreJ^ tudi in- du iriju. Vidite tako bo Kozje jutri in še mnogo, mnogo lepše! Premiera „Čudodelne piščalke" v torek. 24. decembra je bila premiera mladinske pravljične igre »Čudodelna piščalka« Frana Rosa. Igro je režirala Jožica Zu- pan. Ko sem jo vprašal, ali je bila zadovoljna z ansamblom, mi je odgovorila, da so v glavnem vsi dobro opravili svojo nalogo, čeprav niso bili vsi liki izdelani, zaradi pomanjkanja časa. Pri igri je na- • stopilo tudi nekaj novih igralcev. ' Jožica Zupan režira mladinske igre pri Delavskem odru že ^2 leti. Začela je z režijo mladinske igre »Hura soncu in dežju«. O * svojem delu pravi: »Delo z mladino je zelo prijetno. Vidim, da celj- 'ska mladina res nima kam iti v prostem času. Vsakemu tudi ni samo za ples in zato išče mladina neko globlje udejstvovanje, kjer bi se tudi izobraževala. Težko pa je pri nas s pomanjkanjem časa, :saj prihaja nekaj mladincev na vaje naravnost z delovnega mesta.« Številne gledalce (dvorana je bila zasedena) so mladi igralci zadovoljili. Igra јђ zabavna in ima namen tudi vzgajati. Ni pa na- menjena samo »»-mlajši« mladini, ampak je, kakor je rekel avtor Fran Roš sam, namenjena starim in mladim. Igrali jo bodo v dneh praznovanja Novega leta, v petek, soboto, in nedeljo. Pridite jih gledat, ne bo vam žal! Prizor iz tretjega dejanja CELJSKI TEDNIK St. 52 — 28. decembra хц^ Cinkarna ob zaključku uspešnega leta REPORTAŽA IZ KOLEKTIVA • CINKARNA JE EDEN TISTIH DELOVNIH KOLEKTIVOV, KI SO ŽE V NOVEMBRU IZPOLNILI LETOŠNJA PLANSKA PREDVIDEVA- NJA. ŠE VEČ: ZE PRED 29. NOVEMBROM SO ZABELEŽILI KAR ^ PET ODSTOTKOV PRESEŽKA LETOŠNJEGA PROIZVODNEGA PRO- ** GRAMA. Џ Računajo, da bodo do konca 'letošnjega leta ta odstotek še povišali. V preteklem razdobju so v Cinkarni močno zvišali tudi pro- duktivnost. V primerjavi z lanskim letom je porasla kar za 19,4 odstot- ke. Ta velik uspeh so dosegli zara- di boljšega izkoriščanja delovnega časa, zaradi zmanjšanja izostankov od dela, znižanja števila nesreč itd. Skladno 7^ vsemi zvišanji je seveda narasel tudi celotni dohodek pod- jetja. Nanj je v plivalo več faktorjev, predvsem pa prenos iz prejšnjega leta in izredno velik premik k fina- lizaciji proizvodov. Med vzroke za porast celotnega dohodka pa šte- jejo tudi skokovito naraščanje pro- izvodnje organskih barvil. Zabeležimo Še eno zanimivost: od leta 1960 je v Cinkarni celotni do- hodek počasneje naraščal kot po- slovni stroški. Vzroke za tako sta- nje pripisujemo cenam surovin, ki so naraščale iz leta v leto. V Cin- karni so odnos med stopnjo rasti celotnega dohodka in proizvodnih stroškov uspeli vskladiti že lani, le- tos pa poslovni stroški že počasne- je naraščajo kot celotni dohodek podjetja. Ob letošnjem prazniku republike, 29. novembru, so v Cinkarni odprli nov obrat lit^ona s -kapaciteto okrog 5.Q00 ton Utopoua letno. ^ ClNKARNA TUDI IZVAŽA Slika o delu kolektiva celjske Cinkarne pa bi bila nepopolna, če ne bi vanjo vnesli tudi podatkov o ■izmenjavi z inozemstvom, saj je Cinkarna postala v preteklem letu ; prvi izvoznik v Sloveniji — v in- dustrijski panogi. V letu 1961 je rea- lizacija prodaje v tujino znašala 22,5 odstotka celotne proizvodnje, kar " je za 16 odstotkov več kot je bil ce- * loten izvoz v letu 1962. Tako pred- ' videvajo, da bodo do konca letošnje- * ga leta izvozili za Okrog tri milijo- ne dolarjev svojih proizvodov. Za prihodnje leto pa računajo še na 10 odstotno povečanje. Ti ugodni rezultati so toliko ¡po- membnejši še zavoljo tega, ker so v zadnjih letih nastale velike spre- membe v asortimanu izdelkov za iz- voz. Iz Cinkarne zdaj ne izvažajo več polizdelkov cinka, temveč sanio va- ljane izdelke cinka, ki prinašajo tu- di večji devizni učinek. Začeli pa so izvažati tudi cinkov prah, ki je vzporedni produkt surovega cinka. Takole pa je med odmorom, ko pride na mizo topla malica. REKONSTRUKCIJA Celjska Cinkarna predvideva v prihodnjih letih več preureditev, ki bodo nadaljevanje že začete rekon- strukcije. Tako že izvajajo moderni- zacijo tako imenovanega prvotnega postopka za pridobivanje cinka. Se- znanili so se z najnovejšimi prido- bitvaimi, ki so jih v tem ^pogledu sto- rile nekatere evropske države in sklenili so nekatere od teh novosti uporabiti tudi v lastnem kolektivu. S preureditvami bodo odpravili fi- zično izredno težko delo in s tem povečali tudi storilnost posadke pri dveh novih pečeh. V perspektivi bodo preuredili tudi staro pražarno. Zastarela aglomera- cija bo popolnoma odpadla in no- vi modemi pražilni agregat bo za- hteval samo deset delavcev dnevno, kar je velika pridobitev v primerja- vi s starim, ki je zaposloval preko 200 ljudi. Hkrati predvidevajo tudi izgradnjo nove rafinacije cinka. Le-ta bo dala ciniku kar največjo či- stočo, pri tem pa še bodo dobili možnosti za pridobivanje kadmija. To pa jim odpira nove možnosti za razširitev proizvodnje. Do leta 1970. bodo predvidoma povečali za 100 odstotkov tudi kapa- citete topilnice. V zvezi s poveča- njem teh kapacitet se bo zvišala tu- di proizvodnja v valjarni in to kar za 100 odstotkov. Poleg tega, da se bodo tudi v prihodnje usmerjali na večjo finalizacijo proizvodov, bodo izdelovali tvdi zlitine, visoko kvali- teten rafiniran cink in novi pro- izvod — kovino kadmij. Tako se bo asortiman vlečenih in tlačenih pro- izvodov občutno razširil in povečal. To pa je tudi cilj razvojnega pro- grama v obratu metalurgije. MNOGA NOVA STANOVANJA Cinkarna je eden izmed tistih celjskih kolektitov, ki lepo skrbijo tudi za stanovanja svojih delavcev. To je za Cinkarno nujno potrebno temboLJi ker jo kar nekako spremlja problem pomanjkanja delovne sile. Tako prihajajo v Cinkarno tudi pre- bivalci sosednjih republik, ki tu ni- majo stanovanj in si torej ne mo- rejo urediiti riormalnega življenja. Samski dom, ki naj bi vsaj nekate- rim od njih nadomestil dom, je zdaj že dograjen, v prihodnjem razdobju pa bodo zgradili še tri take domove s pribUžno 320 ležišči. V letih 1961-1963 so s sredstvi pod- jetja zgradilli 126-novih stanovanj. V zadnjih dveh letih so investirali tu- di okrog 30 milijonov dinarjev za individualno gradnjo in 36 milijo- nov dinarjev za zadružno gradnjo stanovanj. Zgraditi pa bodo morali vsaj še 250 stanovanj, da bodo re- šili najbolj pereče primere stano- vanjske sitisike. V Cinkarna torej zaključujejo uspešno leto. Leto, ki jim je prineslo veliko delovnih zmag, pa bo tudi osnova za še hitrejši razvoj v pri- hodnosti. Velike investicije v anorgansko kemijo Največje investicije v prihodnje predvidevajo prav za anorgansko kemijo. Z realizacijo teh načrtov bo Celje postalo središče slovenske ke- mične industrije. Ni še dolgo tega, ko je kolektiv celjske Cinkarne slavil p>omembno zmago. Odprli so nov obrat Utopona, ki pomeni za podjetje nedvomno ve- liko pridobitev. V novem obratu bo- do izdelovali okrog 5.000 ton litopo- na letno, kar je za sto odstotkov večja proizvodnja kot jo zmore sta- ri obrat litopona. Tudi kakovost no- vega litqi>ona je solidna — pred- vsem enakovredna evropskemu stan- dardu tega izdelka. Novi obrat li- topona je stal približno 700 milijo- nov dinarjev. Jugoslovankse potrebe po litopon- skđh izdeUflih dosegajo letno 3.000 ton. Ker je Cinkarna edini proizva- jalec teh izdelkov, dosedaj s tako majhnimi kapacitetami starega ob- rata ni mogla kriti vseh potreb. To- da odslej je to zagotovljeno. Ne sa- mo, da bo novi obrat skupaj s sta- rim zdaj lahko zadovoljeval vse po- trebe domačega trga, okrog 4.500 ton bodo lahko tudi izvozili. V kratkem bo v Cinkarni začel de- lati še en nov obrat. Gre za obrat za proizvodnjo modrega bakra (cu- perblau), važnega zaščitnega sred- stva v kmetijstvu. Letna proizvod- nja novega obrata bo zadostovala vsem jugoslovanskim potrebam po modrem bakru, ki ga doslej v Jugo- slaviji nismo izdelovali. Pričeli so tudi že z izgradnjo no- vega velikega obrata žveplene kisli- ne, ki je bazna surovina za nadalj- nji razvoj anorganske kemije. De- lo tega obrta bo omogočilo proiz- vodnjo dveh nadaljnjih važnih ar- tiklov — titanovega dioksida in kom- pleksnih umetnih gnojil, katerih proizvodnja potrebuje velike koli- čine žveplene kisline. Titanov dioksid je izredno važen beli pigment, katerega .^potrošnja v svetu bliskovito narašča. Odlikuje ga izredna ipokrivna moč in ga in- dustrija troši v ogromnih količinah. Cinkarna je že desetletja glavni pro- ducent umetnih gnojil za zapadno področje naše države. To in pa dej- stvo,, da bo kmetijstvo v prihodnje poraibilo še veliko več umetnih gno- jil kot doslej. Cinkarni resnično na-? rekuje velike naloge pri proizvaja- nju umetnih gnojil. To pa seveda niso vse predvidene investicije. Poleg teh, ki smo jih na- vedli, namerava Cinkarna povečati in izboljšati asortiman dosedanje anorganske kemijske proizvodnje, Del teh rekonstrukcij je že v teku Morda še ne veste, da ima Cinkar- na svoj obrat tudi v Mozirju. Tam izdelujejo zemeljske barve. Obrat je v rekonstrukciji, ko pa bo ta pri kraju, bo močno prispeval k celot- nemu dohodku podjetja. Veliko povečanje proizvodnje predvidevajo na področju organske kemije. Tu nameravajo ne samo po- dvojiti proizvodnjo, t^emveč tudi razširiti asortiman in osvojiti last-, no proizvodnjo nekaterih polizdel- kov, ki jih zdaj še uvažajo. S tem, da se bodo oprli na lastno surovin- sko bazo in s pomočjo mehanizacije naprav na področju organske kemi- je, si bodo razširili tudi možnosti za veliko povečanje proizvodnje. Končni rezultat vseh teh povečanj bo porast celotnega dohodka pod- jetja od dosedanjih 10 milijard n» 34 milijard dinarjev letno, poveča- nje izvoza na 10 milijonov dolarjev letno in povečanje zaposlenih tt okrog tisoč, seveda ob upoštevanja 42-urnega delovnega tedna. Decentralizirano upravljanje Tudi v Cinkarni se je v zadnjih letih močno okrepilo, .delavsko sa- moupravljanje. Z decentralizacijo se je povečalo tudi zanimanje čla- nov kolektiva za probleme delovne organizacije in uspehi so se pokaza- li na vseh področjih. V podjetju deluje centralni delav- ski svet, poleg tega pa imajo delav- ske svete tudi po posameznih obra- tih. Vsak obrat v podjetju je samo- stojna obračunska enota. Pokazalo se je, da je to ugodno vplivalo na uspeh proizvodnje, pa tudi na de- litev osebnega dohodka. V praksi so se lepo uveljavili tudi zbori proiz- vajalcev, ki zdaj res že razpravi jo o mnogih bistevMJh vprašanj proizvodnje in deUtve sredstev. % bi tako delo .še okrepili- so v Cinka ni pripravili že več seminarjev vzgojo članov delavskih svetov i ostalih organov upravljanja. Tai so sklenili ravnati tudi v bodo saj so mnogi proizvajalci sami iza5 žili željo, da bi se udeležil teh í miinarjev. í Cinkarna ima tudi svojo sredj tehniško šolo. V oddelku kemije metalurgije šolajo celo vrsto str kovnjakov, ki jih tako nujno poti bujejo. Obrat žveplene kisline, ki so ga odprli v letu 1962. St 93 — 28. decemlMra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran I PREOSNOVA ORGANOV CEUSKE OBČINSKE SKUPŠČINE: NAMESTO DOSEDANJIH u LE 6 SVETOV GLAVNA RAZPRAVA NA ZAD- NJI SEJI OBEH ZBOROV CELJSKE OBČINSKE SKUP- ŠČINE JE BILA O PREDLOGU NOVE ORGANIZACIJE ORGA- NOV OBČINSKE SKUPŠČINE. PREDLOG O NOVI ORGANI- ZACIJI JE BIL ŽE DOLGO ČA- SA V RAZPRAVI. ZATO JENA SEJI NJEGOVO VSEBINO IN NAMEN UTEMELJIL LE ŠE PREDSEDNIK MARJAN UČA- KAR. Cilj, ki ga zasleduje v glavnem osvojeni predlog o novi organizaciji organov občinske skupščine, je predvsem v tem, da se v samoup- ravljanje v komuni vključi čim več- je število občanov in da se pri reše- vanju določenih problemov v večji nrieri angažirajo tudi ustrezne orga- nizacije. Nanem je tudi v tem, da naj bi občinska skupščina postala predvsem koordinator vseh akcij družbenega upravljanja in delova- nja, nadalje načrtovalec in izvalja- lec osvojene politike na vseh pod- ročjih družbenega dogajanja. Nova organizacija organov občinske skupščine daje močan jxmdarek strokovnemu delu, tako zlasti delu stalnih ali občasnih komisij pa tudi ostalih organizacij, ki naj bi dolo- čeno problematiko osvetlile pred- vsem s strokovne plati. In končno nova organizacija organov občin- ske skupščine nujno zahteva tudi ustrezno prilagoditev občinske up- rave, ki mora biti predvsem stro- kovna služba, oziroma izvajalec na- log, ki jih bodo pred njo postavili samoupravni organi v komuni. Po osvojenem predlo|Su naj bi v okviru občinske skupščine delalo šest svetov in siter: ze (¡ospodarstvo, za urbanizem, grad- bene in komunalne zadeve, za notranjo po- litiko in splošne zadeve, za socialno iii zdravstveno politiko, za šolstvo in telesno kulturo ter za znanost in kulturo. Razeo tega naj bi v okviru teh svetov delala se številne komisije in podkomisije za določene delovno področje. Tako bi naj imel svet za gospodarstvo tri komisije za indu- strijo, gradbetiištvo in promet, nadalje za blagovni promet in trgovino, za obrt, za gostinstvo in turizem, za kmetijstvo in go- zdarstvo ter komisijo za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka. V svet* za urba- nizeroj gradbene in komunalne zadeve je predvidena urbanistična komisija, v svetu za notranjo politiko in splošne zadeve ko- misija za vzgojo in varnost prometa, v svetu za socialno in zdravstveno politiko komisije za varstvo družine in splošno var- stvo, nadalje za zadeve invalidov in borcev NOV ter za pomoč odpuščenim iz zapora. V svetu za šolstvo in telesno kulturo pu nnj bi delali komisiji zu predšolsko in šol- sko vzgojo ter za gradnjo športnih objek- tov. Ta predlog ki so ga odborniki v načelu potrdili, je vzbudil izredno živahno in vsekakor plodno razpra- vo. V glavnem je obveljalo mnenje, da zajema enotni svet za gospodar- stvo preširoko delovno p)odročje in da bi kazalo formirati vsaj tri sa- mostojne svete. Prav tako so bili iz- rečeni nekateri pomisleki na zdru- žitev sveta za šolstvo ter sveta za telesno kulturo. Po mnenju nekate- rih odbornikov bi bilo bolj umest- no združevati .sveta za šolstvo ter sveta za kulturo in znanost, kot pa svet za šolstvo s svetom za telesno kulturo. Kot rečeno so odborniki v načelu osvojili predloženi osnutek organi- zacije organov občinske skupščine, vendar so posebni komisiji naročili naj prouči spreminjevalne predloge in morebiti sestavi nov predlog o organizaciji in delu organov občin- ^ ske skupščine. Kakor vsako leto v decembru je bil tudi to leto promet po naših trgovinah nekoliko večji od prometa v ostalih mesecih. Morda zaradi praznikov, morda zaradi izrednih dohodkov in izrednih popustov. Precej in verjetno največ gnp¿e je bilo ta mesec prodajalnah čevljev — najbrž zaradi velikega pomanjkanja. Tako je zlasti vredno zabeležiti, da je v najhujši zimi zmanjkalo žen- skih škorn.iev in primerne tople otroške obutve. Kdove, bodo mor- da prodajalne s temi artikli založene vsaj poleti? Razgooor mimogrede Telovadnica in telovadišče — Delo D našem društou sej razoija o treh smereh, je o; razgovoru po uspelem občnem] zboru dejal predsednik tehnič-\ ne k( »m i si j e TV D Partizan Ce- lje mesto. too. Slaoko Kokot in sicer D splošni vadbi, špor- tu in rekreaciji. Na oseh teh področjih smo dosegli lepe uspehe, zlasti pa še o športu, in splošni vadbi. RenzuliatU pa bi lahko bili še večji, če... - Ali bi hotel Ti, toàarii predsednik, opozoriti na teža- ve, s katerimi se borite? — Prvi problem je telovad- nica. Na razpolago jo imamo premalo časa. Si jo pač delimo s šolo. Mi jo lahko zasedemo šele po sedmi uri zvečer. Spri- čo tega ni zadosti časa, da hi se v njej zvrstili vsi oddeU¿i. Zaradi tega smo veseli, da je prišla v sedemletni perspektiv- ni načrt tudi gradnja nove te- lovadnice. Druga teiava se kaže v te- lovadišču. Kadi bi asfaltirali celotno površino letnega t^lo- t>adÍHCa, še prej pa uredili uatrezno razsvetljavo. Ce bi uredili razsvetljavo na telova- dišču, potem bi se delo рге^ nekatere sekcije lahko odvija-, lo tudi v večernih urah ... Vinko Jovan Slavko Kokot TELESNA VZGOJA NA CELJSKI GIMNAZIJI Priprave na reformo pouka Načela reformiranega pouka na gimnaziji predvidevajo neposredno udeležbo in čim- večje aktiviranje dijakov v celotnem dolo- vzgofnem procesu. Razen ustvaritve dolo- čenih pobojev za izvajanje reforme pa je potrebna feraeljita vsebinska preobrazba tako učnih načrtov kot metod dela. Telesna vzgoja zavzema važno mesto v celotnih prizadevanjih gimnazije. Predmet pa je specifičen, ker «e morajo dijaki celotno snov naučiti v .šoli. Zato tudi za- hteva reformirani učni načrt specializacijo od drugega razreda naprej, tako da se di- jaki tretjo tedensko učno uro lahko poglab- ljajo v trening te ali one discipline po last- ni izbiri. Seveda terja tak trening posebne delovne pogoje, ki so predvsem v tem, da je telovadnica dovolj velika in da lahko profesor posveti individualnemu delu z di- jaki dovolj pozornosti. Tako lahko torej izbirni pouk za^^ame le do 20 dijakov na uro. Zaradi obzirnega in zahtevnega pro- grama načrta z večjim številom učencev pri uri ni mogoče izvesti. Ker razpolaga gim- nazija le erro telovadnico in ob zimskeui ča- su ter ob slabem vremenu ni mogoče va- diti na športnem igrišču, pot<'ka teoretični del telovadnega pouka predvsem v razredu in delno v šolski garderobi. Pri takem na- činu dela šola ne more zadostiti zahtevno- stim programa z rednimi urami telesne vzgoje, zato je nujno, da preide k vadbi samostojnih oddelkov, kar terja dosti več- NJe -število ur in s tem v zvezi gradnjo no- ve telovadnica z vsemi potrebnimi pritikli- Dami, kot so garderobe in sanitarije. Dopolnitev osnovnega programa bodo predstavjali v šoli v bodoče plavalni in smučarski tečaji. Plavalni tečaj imamo v načrtu takoj po koncu šolskega pouka od 10. do 26. junija, in sicer v celjskem baze- mu; če pa bodo na razpolago večja sred- stva, bo trening T Rimskih Toplicah. Smu- čarskega tečaja v zimskih počitnicah se bo zaradi velikih denarnih izdatkov udele- žilo le 27 dijakov. Te bomo izbrali na osno- vi prostovoljne prijave in dobrega učnega uspehu ter glede na to, ali prijavljenci že imajo neko osnovno znanje v smučanju, saj bo tečaj pomenil poglabljanje in speciali- zacijo. Veliko dopolnilo šolske telesne vzgoje je dejavnost šolskega športnega društva. Se pozimi bomo pričeli z gimnastičarkami, ki bodo morali biti zaradi prevelike zasedeno- st telovadnice zjutraj od 5.V) do ure, int'dtem ko bo-S sred.stvi prosvetnega društva. SZlKSU^Akrajnega -:Svieiita. Svobod iïR; prosvetnih društev ter s prostovolj- nm delom .smo v Trnovljah uredili •''nb, 'V n^-'m imamo razen primerne '.•pr^;me tudi televizor, radio in gra- . .t'm Prostor sicer ni velik, je pa zelo prijeten. V njem lahko tudi igramo šah in kvartamo (tarok). To je ob prilikah, ko nimamo programa. Klub je sekcija prosvetnega dru- štva -Zarja«< in je odprt štiri krat tedensko, ker so drugače v njem vajo drugih sekcij društva. Člani kluba, ki jih je nad 300, lahko v teh dneh od 18. ure dalje gledajo televizijski program. Vsako soboto pa imamo klubski program. Ta je zelo raznovrsten, tako da lahko pride vsakdo na svoj ra- čun. Prva tema. ki smo jo obravna- vali, je bil razgovor o filmu, ki ga je vodil prof. Aškerc. Nato smo ob- ravnavali še več aktualnih tem. Pre- davali in vodili so razgovore naši najvidnejši javni in kulturni delavci. Program skušamo pripraviti tako, da pritegnemo vedno več poslušalcev. To nam je do sedaj tudi uspelo in je bil prostor vedno nabito poln. Po- alci so na vseh teh klubskih ve- -t^uJiUL^Judi aktivno sodelovali.. Pri- pomniti moram, da spremljamo vsa predavanja z avdiovizuelnimi sred- stvi. S. L. KEGUACI ZA DAN JLA \a pobudo celjske garnizijo je v počastitev dneva jT.A turnir ištirih kcgljaških moštev, na kute- rem je zmagala vrsta Zveze rezerv- nih oficirjev in podofitirjcv s 757 podrtimi kcglji. Ostala mesta so zasedli: 2. Invalid 725. 5. П. maj« 717, 4. ekipa )I.A 712. OBČM ZBOR HDK CELJE V nedeljo. ~y. januarja ob 10. uri doiKildne Ih) v dvoruni Ingrada ob Ljubljanski cesti redni občni zbor 11DK Gel jo. To bo vsekakor uspe- (štMi obračun minult^ga dela. ki ga kaže tudi začetek gradnje umetne- ga drsališča. Razen tega pa je to društvo zajelo pod svoje okrilje v tem obdobju tudi novo sekcijo — tenis, ki je že na začetku delovanja .ui)ravičila svoj življenjski obstoj. RAZSTAVA RISB FRANCA KAVCICA V petek popoldne ob petih bodo v Likovnem salonu odprli 18. razstavo ri b slikarja Franca Kavčiča — izbor del iz Narodne galerije v Ljubljani. Franc Kavčič je bil rojen 1762 v Gorici, umrl pa je 1828 na Dunaju. Slikarstvo je študiral na Dunaju, v Bologni in Rimu. Leta 1799 je postal profesor na dunajski akademiji, 1820 pa rektor akademije. Kavčič je naj- pomembnejši slovenski, klasicist: sli- kal je v olju mitološke, biblične in antično zgodovinske prizore, oltarne slike in portrete. Njegova dela hrani Narodna galerija v Ljubljani ter ga- lerije Lichtenstein in Schönborn na Dunaju, nekaj pa tudi deželna gale- rija v Gradcu. PRED DNEVI SO IMELI V KOVINSKEM PODJETJU KLIMA' V CELJU MAJHNO SVEČANOST. NAMENJENA JE BILA TISTLM SODELAVCEM, KI SO V.PRETEKLEM LETU ODSLI V POKOJ TER 13 ČLANOM DELOV- NEGA KOLEKTIVA TEGA PODJETJA, KI SO V LETOŠNJEM LETU SLA- VILI 2E DESETLETNICO SODELOVANJA V PODJETJU •trun б CELJSKI TEDNIK St. 52 —• 28. decembra 19вЗ ZAŽGAL JE SEDEM GOSPODARSKIH POSLOPIJ! V torek je bila pred senatom okrožnega sodišča v Celju, ki mu Je predsedoval sodnik Vekoslav Tanko, razprava proti Jožetu Gor- njaku iz Vitanj, ki je 19. marca letos v času od 22. do 23. ure napra- vil 7 požigov v Breznem pri Vitanju. Obtoženi Jože Gornjak je sin mi- zarja in invalida Jožeta Gornjaka. V osnovni šoli se je slabo učil, saj je dovršil le štiri razrede osnovne šole. Na slab uspeh so verjetno precej vplivale težlce razmere doma. Mater je izgubil že v šestem letu starosti. V družini je bilo tudi več članov bol- nih za tuberkulozo, za katero je zbo- lel tudi obtoženec. Zdravil se je v bolnici za TBC v Topolšici, od koder se je vrnil v začetku marca. Nastanil se je pri svoji teti v Vitanju. Usodnega dne sta z očetom godova- la in zato je odšel na dom. Tam se je spri z mačeho, toda do večjega pre- pira ni prišlo, saj je potem ostal do- ma še na večerji. Od doma je odšel do hiše svojega strica Ignaca, ki je stanoval približno en kilometer višje. Tam je na podu gospodarskega po- slopja podtaknil ogenj. Nato je odšel še v šest drugih gospodarskih poslo- pij, kjer je ravno tako podtaknil rde- čega petelina. Na srečo so na štirih gospodarskih poslopjih ogenj opazili ter ga pravočasno pogasili, preden je prišlo do večje škode. Tri gospo- darska poslopja pa so pogorela. Sko- da, ki je nastala, je bila večja od 5 milijonov dinarjev. Jože Gornjak je dejanje priznal. Ni pa vedel povedati zakaj je to na- pravil. Psihiater, primarij dr. Vončina, je ■pred sodiščem povedal, da je pri ob- tožencu, ko je bil ta na opazovanju v bolnišnici za duševno bolne v Po- lju pri Ljubljani, ugotovil simptome hude nevroze. Ni pa potrebno, da bi ga sprejeli v zdravstveno-varnostni zavod, ker ni nevaren za svojo oko- lico. Je pa potreben zdravljenja. Tega pa bo deležen tudi v kazensko pobolj- ševalnem domu, kjer deluje ekipa psihiatrov, psihologov in socialnih delavcev. Sodišče je ugotovilo, da je obtože- nec naredil eno samo kaznivo dejanje v nadaljevanju, ker je bil med vsemi sedmimi dejanji zelo kratek časovni presledek in je bil obtoženec takrat, zaradi svoje nevrotičnosti, v manj prištevnem duševnem stanju. Deja- nje je napravil, kot je v svojem go- voru ugotovil zastopnik obtožbe Bog- dan Jereb, zaradi kompleksa in iz več vzrokov. Tako zaradi jeze nad mačeho, nesrečne ljubezni, občutka, da ga "ljudje zaničujejo in da so oni krivi za njegove težave ter občutka, da je neozdravljivo bolan. Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na dve leti in šest me- secev zapora. TEŽAVE DEDKA MRAZA Da, prav ste prebrali. Težave. In to ne majhne. Ko je hotel napolniti svo- jo malho po celjskih trgovinah, je moral pošteno angažirati svoje ko- molce, .če je hotel priti na vrsto. V Ljudskem magazinu je bila taka gne- ča, kot da delijo zastonj. Se huje pa je bilo v trgovinah čevljev. Ponekod je morala posredovati celo milica, tako je bilo vroče. Toda ne samo to. Tudi dobiti se je dalo le malo stvari. Par čevljev primernih za mojo nogo sem zaman i.skal po vsem Celju. Do- bil sem le prevelike ali pa premajh- ne. In še nekaj sem opazil, kar ver- jetno tudi dedku Mrazu ni ušlo. To, da so postavili njegove slike po vsem mestu. Celo smreke so prinesli. In še vate ni bilo potrebno metati po njih, ker jih je pobelil sneg. Lepo je bilo, le zeblo me je. Na cesti, ker sem imel poletne čevlje, v sobi pa, ker nisem imel premoga, da bi si zakuril. Požari v preteklem tednu POŽAR VRELCA V ROGASKI SLATINI Ponedeljek, ROGAŠKA SLA- TINA:|!Danes ob enil^popeldÄ^I je izbruhnil pöza'r v zdraviliški pivnici. V pivniški steni monti- ran električni kaloriferij je ostal priključen, navzlic temu, da je bil motor za dovod zraka izključen, tako da so se grelne spirale le-tega tako segrele, da se je od njih vnela lesonitna stena s katero je bil zavarovan. Požar jo uničil celotno pivni- ško halo v velikosti 15 X 8 me- trov ter dragocen inventar. Strežno osebje in zdraviliški gostjo so sicer požar lokalizi- rali, vendar je nastale škode za 15 milijonov dinarjev. Predvi- deva .se, da je požar povzročila malomarnost strežnega osebja, ki ni vodilo računa o izključit- vi grelnih naprav. Predno je nenadoma vzplamtela plv- ^nica J^islo>^yode ori vrelciivtik upra^->, "nega posfopja lAtìravìliscàV Rog. "feia-' tini na pogled bi nihče menil, da bi po- slopje, ki je bilo grajeno pretežno iz kovinskih palic, pločevine in stekla lahko zajel požar. Pravijo, da ga je zanetila iskra ob kratkem stiku, zračenje med izolacijami pa je kre- pilo gorenje, da se je razvila vroči- na, v kateri je talilo celo aluminij. Pivnica je zgorela do tal in gasilci so požrtvovalno preprečili, da se ogenj ni razširil na upravno poslop- je, katerega se je pivnica dotikala. Cenijo, da je škode preko 30 mili- jonov dinarjev. Še isti dan so nape- ljali kislo vodo v mlečno restavra- cijo, da se bodo lahko pacienti, ki jih je trenutno preko tri sto v zdra- vilišče, nemoteno zdravili, t % OGENJ V DRVARNICI Ponedeljek, Glinsko pri Celju: Da- nes zjutraj ob štirih se je vžgala dr- varnica Zofije Korošec. V drvarnici je imela spravljen kotel za kuhanje živinskih krmil. Ker je bil kotel po- stavljen tik ob spravljenem premogu, se predvidevajo, da se je le-ta vžgal od tlečih ogorkov, ki so padali iz njega. Od tlečega premoga, se je ver- jetno vžgalo tudi ostalo. Drvarnica je v zgodnjih jutranjih urah pogorela. Materialne škode je nastalo za 300 tisoč dinarjev. Zadnjji mrzli dnevi in prva velika snežna odeja so prinesli razen vese- lja otrokom tudi precej skrbi ko- munalnim podjetjem, ki skrbe za nemoten promet v mestih iri nase- ljenih krajih. Poñfekóm so morali uporabiti celo buldožerje. KRATEK STIK POVZROČIL POŽAR Petek, ZG. LENART: Ko je danes zjutraj ob pol deveti uri hotel sin Cerjak Avgusta pri- žgati električno luč v gospo- darskem poslopju, je le-ta eks- plodirala. Ker je bila luč tik ob za mizo spravljeni živinski kr- mi, se je ta vžgala, od nje pa še lesena konstrukcija gospo- darskega poslopja. Navzlic hit- ri intervenciji domačih in oko- liških sosedov, je poslopje zgo- relo do tal. Zgoreli so tudi v poslopju shranjeni poljedelski stroji. Škode je okrog 900 tisoč dinarjev, ki bo le delno povr- njena z zavarovalnino. NEZAVAROVAN DIMNIK — POLDRUG MILIJON ŠKODE Ponedeljek, DOL pri ŠMAR- JU: Davi ob desetih predpold- ne je izbruhnil požar na gospo- darskem poslopju Pilko Janke. Del gospodarskega poslopja si je Janko Pilko preuredil v kolarnico. Cevi od peči, ki je bila v njej, so bile speljane k leseni steni. Tega dne je pihal močan veter, ki je po vsej ver- jetnosti zanesel tlečo iskro v listnjak, ki se je vnel. Od vne- te stelje se je potem vnelo ce- lotno gospodarsko poslopje. Po- slopje je pogorelo, nastale ško- de pa je za poldrug milijon di- narjev. MALA KRONIKA • MALA KRONIKA GIBANJE PREBIVALSTVA V CELJU Rojenih je bilo 22 dečkov in 22 deklic. POROČILI SO SE: Franc Kline, delavec iz Škofje vasi in Ma- rija Erika-Kozainnrnik, uslužbenka iz Te- harij. Jožef Magdalene, delavec iz Zegar in Bernarda Beve, gosp. pom. iz Celja. Al- bert Učakar, podporučnik JLA iz Zagreba in Elizabeta Zlendre. delavka iz Celja. Lov- renc Es, streklobrasilec iz Celja in Marjana Močnik, delavka iz Bukovžlaka. Edvard Kranjc, trg. pomočnik iz Celja in Jožefa Zgank, uslužbenka iz Štor. Jožef Plevnik, soboslikar in Veronika GrobelSek, bol. stežnica, oba iz Celja. Franc Melanšek, upo- kojenec iz Brega pri Polzeli in Helena Div- jak, upokojenka iz Celja. Janez Blekač, delavec in Miroslava Jazbinšek, tkalka, oba iz Celja. Ing. Franc-A'ladimir Selih, ing. agronomije in Ana-Marija Kocijan, profe- sor, oba iz Celja. Franc Knez, pismonoša iz Prožinske vasi in Zofija Grabenšek, de- lavka iz Ogorevca. UMRLI SO: Franc Vrhovnik, upokojenec iz Trbovelj, star 62 let. Vincenc Grazer, ироко.|епес iz Gomilskega, star 64 let. Anton Ulčnik, upo- kojenec iz Podčetrtka, star 73 let. Cecilija Cerenak, prevžitkarica iz Dobrne, stara 68 let. Avgust Sorčan, miz. pom. iz Grajske vasi. star 33 let. Jožef Mikola, upokojenec iz Kačjeea dola, star 73 let. Danilo Fride- rih, otrok iz Lačne core, star 1 dan. Ana Planinšek, prevžitkarica iz Celja, stara 76 let. Ana Košar, upokojenka iz Celja, stara 69 let. MOZIRJE Rodile so: Plesernik Marija, gospodinja iz Solčave 32, sina — Antona; Ošep Veronika, gospodinja iz Robanovega kota 33, sina — Stefana. Porok v tem času ni bilo. SMRTI: Umrla sta: TrepI Frančiška, kmetovalka iz Gornjega grada 61, stara 72 let; Rakun Franc, upokojenec iz Poljan 40, star 70 let. VELENJE Sum Roííili so se: en deček in dve deklici. иМЂиА STA: Glojek Kari, ^teužitkat iz Pa.ške rasi 10, star 64 let. Nuraločnik Franc, kmet iz Lepe njive, star 68 let. POROČILI SO SE: Zaljuberšek Valentin, rudar iz Gaberk št. 46 in Lauipreht Justina, ïivUia iz Ravn pri Šoštanju št. 143. ŠENTJUR ADaenat umlhw Rodili sta se dve deklici in dva dečka. UMRLI SO: LESJAK Jožefa, posestnica iz Nove vasi, stara 84 let. ZUPANC Neža, preužitkarica iz Vodruža 7, stara 85 let. SKORC Jurij, preužitkar iz Javorja 3, star 77 let. KOD- RIX Elizabeta, preužitkarica iz Loke pri Zusmu, stara 82 let. POROČILI SO SE: MOHAR Maks, cestar iz Luterij 23 in BU- SER ..\na, poljedelka iz Dobovca pri Ponik- vi. LOVRENCAK Jožef, elektromonter iz Sladke gore 37 in PLAVĆAK Marija, polje- delka iz Dolge gore 23. LAPORNIK Jožef, mlinar iz Bezovje U in JUG Jožefa, gosp. pomočnica iz Vrbnega 19. RATAJC Stani- slav avtomehanik iz Grobclnega 28 in DRO- FENIK Ana, strojepiska iz Pijovca 3. BREZICE Rojenih je bilo 7 dečkov in 5 deklic. POROČILI SO SE: Ignjatovič Stevan, podoficir JLA iz Bre- žic in Cešnovar Majda, uslužbenka iz Bre- žic. Jamnik Ivan, mizar iz Vel. Maleno in Antonija Krstnik, delavka iz Šentlenarta. UMRLI.SO: ..i.A..,, Maluz Janez, socialni podi)iranEC, nazad- nje stanujoč Brestanica 21, umrl 9. 12. 1963 v bolnici Brežice, star 85 let. Travnikar roj. Kovačič Neža, gospodinja, nazadnje stanujoča Podgorje 20, umrla dne 9. 12. 1963 v bolnici Brežice, stara 62 let. Goban roj. Coban Milka, gospodinja, nazadnje stanu- joča Strmec 127, umrla dne 10. 12. 1963 v bolnici Brežice, stara 63 let. De Cecco roj. Nečcmer Marija, družinska upokojenka, na- zadnje stanujoča Vihre 41, umrla dne 10. 12. 1965 v bolnici Brežice, stara 65 let. Radano- vič Andrej, za delo nezmožen, nazadnje stannjoč Pišece 31, umrl dno 10. 12. 1963 v bolnici Brežice, star 52 let. RADIO CEU E Celjska radijska postaja se bo letos zad- njič oglasila z lastnim progruuioni v pone- deljek, 30.- tega iiuiseca. Medtem ko bo zad- njega decembra letos ter 1. in 2. januarja prihodnje leto ves dan jicsredovala pro- grum. RTV Ljuliljiina, se bo redni lokalni program znova začel 5. januarja. Po celjski kroniki in obvestilih bodof ta dan v pro- gramu slovenske narodne v zborov.skih za- sedbah. Vtem ko bo v soboto poleg ostalega na programu oddaja za prijeten konec ted- na, se bodo obvestila, čestitke poslušalcev, oddaja od melodije do meloiKje ter lite- rarna oddaja, v kateri se bosta zvrstili dve črtici Silve Radčenkove: Novoletna zgodbica o poletju ter Zimska pravljica. — s telefonskega droga je padel LUD- VIK KOSTOMAJ iz Celja. Pretresel si je možgane. — V rndniku Mboje se je pri dein vsekal v levo nogo STANKO KOZOVIN iz Petrove. — ST.^NKO POZNIC iz Šentjurti je pa- del in si poškodoval glavo. — MARTIN OSTROZNIK iz Bukovžlaka je padel s kolesa. Zlomil si je prst na roki. — V Breznem pri Vitanju si je pri padou poškodoval roko JOŽE JESENIC NIK. — 12-Ietna ZDENKA KOPRIVA iz Celja je pri smučanju padla in si zlomila nogo. — Nogo si je poškodovala MARIJA VOZ- LIČ iz Celja. — Pri padcu si je zlomil rebra FRANC SKET s Ceste na O.strožno. — AVGUST 2LAVS iz Dobrne si je pri padca poškodoval rebra. Cetina - Celje Prometna krorülcä PROMETNA KRONIKA - PROIVIETNA KRONIKA VERI2N0 TRČENJE Petek, DOBRNE2: Davi ob 17.30 so je na cesti I. reda pripetila težja prometna nesreča. Voznik tovornega avtomobila LJ 211-11, ki ga je uprav- ljal VLADIMIR AHOVEC iz Ljub- ljane, je s precejšnjo hitrostjo vozil iz Maribora proti Konjicam. Nasproti mu je pripeljal tovorni avtomobil ZG 23-86. Med srečevanjem na zože- nem delu cestišča je prišlo do trče- nja. Takoj izza tovornega avtomobila ZG 23-86 je v kratki razdalji vozil osebni avtomobil G 3932. Zaradi pre- kratke zavorne razdalje in spolzke ceste je še ta trčil v že trčena tovor- na avtomobila. K sreči ni bil nihče težje telesno poškodovan. Na vozilu pa je nastalo za pol milijona škode. VLAK TRCIL V AVTO Petek, ŠEMPETER: Ponoči ob pol dvanajsti uri, se je na cesti III. reda, na nezavarovanem železniškem pre- lazu med Šempetrom in Polzelo pri- petila težja prometna nesreča. Voz- nik osebnega avtomobila Slavko Si- tar iz Maribora je pripeljal na neza- varovano železniško-cestno Icrižišče v trenutku, ko je po progi pripeljal tovorni vlak. Le-ta je trčil v zadnji del avtomobila. Poškodovan ni bil nihče, nastale materialne škode pa je nastalo za okrog 300 tisoč dinar- jev. Sobota, GRUSOVLJE: Popoldne okrog četrte ure se je pripetila na ce- sti I. reda med Tepanjem in Grušov- Ijami prometna nesreča. Voznik red- ne avtobusne proge Maribor—Ljub- ljana, Filip Krhlikar je vozil poln avtobus potnikov proti Celju. Pred mostom izmed Tepanja in Grušovelj mu je s precejšnjo hitrostjo pripeljal nasproti tovorni avtomobil s prikoli- co G 19507, ki ga je upravljal Helmut Garber iz Graca. Zaradi zoženega dela cestišča, sta ob srečanju trčila. Telesno ni bil nihče poškodovan. Na avtobusu je nastalo materialne škode za 200 tisoč dinarjev. ZARADI PREHITRE VOŽNJE V DREVO Sobota, CELJE: Okrog enajste ure zvečer je voznik osebnega avtomobila Franc Rigler iz Celja s preveliko hi- trostjo pripeljal avtomobil CE 55-14 po spolzkem cestišču Gregorčičeve ulice. Ko je hotel zaviti v Kersniko- vo ulico, ga je začelo zanašati. Vrglo ga je na desno stran cestišča, nato na pločnik za pešce in končno v dre- vo. Telesno ni bil nihče poškodovan, nastalo je škode za 50 tisoč dinarjev. ZLETEL S CESTIŠČA Torek, BREŽICE: Ob pol treh po- poldne se je na avtomobilski cesti I>jubljana—Zagreb prevrnil francoski državljan Gabrijen Lucien iz Liona s cestišča na travnik. V bližini mo- stu čez Krko v Brežicah, ga je zanes- lo na levo stran cestišča in nato čez nasip. Z vozilom se je večkrat pre- vrnil in obstal na kolesih. Voznik in njegov sopotnik se navzlic težki ne- sreči nista poškodovala. Na vozila je nastalo za 300 »tisoč dinarjev škode. NOVA IMENOVANJA Inž. LOJZE ILGO, direktor Emajlirko' Odborniki celjske občinske skup- ščine so na zadnji seji razpravljali in sklepali tudi o nekaterih predlogih komisije za volitve in imenovanja. Tako je bil za novega direktorja to- varne emajlirane posode v Celju ime- novan inž. LOJZE ILGO. Komisija je na svoji seji razpravljala o dveh kandidatih, ki sta se prijavila za to delovno mesto, vendar je ugotovila, da vsem razpisnim pogojem ustreza le inž. ligo. Razen tega je skupščina ugodila lastni želji inž. BELE BUKVICA ter ga razrešila dolžnosti načelnika od- delka za gradbene, komunalne in sta- novanjske zadeve občinske skupščine. Poleg tega so odborniki potrdili še naslednja imenovanja: za direktorja podjetja za distribucijo električne energije Elektro Celje SREČKA RAJHA; v svet Muzeja NOB v Celju pa so bili imenovani: Fran Roš, Ma- rica Zorko, Tomo Jurčec, Stane Ko- kalj st., Jože Jost, Stane Terčak in direktor muzeja. Za direktorja delavske univerze Celje je bil imenovan JURIJ JUG. Na lastno željo je bil razrešen polo- žaja direktorja obrtnega podjetja Ključavničar v Celju tov. STEFAN ILC. CELJSKI TRG Mraz je opravil svoje Letošnja zimska preskrba celjske tržnice je presenetljivo D redu — če odštejemo pre- skrbo z jajci, mlečnimi izdel- ki, perutnino, ki je, že od ne- kdaj slabo urejena. V teh dneh pred novim letom, ko po nava- di na tržnici ni ne pridelkov, ne ku^fcev, zavlada nekako za- tišje, ioda v nasprotju s pre- teklimi leti je letos prodajal- cev še vedno več kot tistih, ki kupujejo. Morda so se le-ti po- dali v trgovine, kjer je toplo in je zato laze počakati v vr- sti, kot na odprti tržnici. To pa razumejo tudi na trgu in se niti ne jezijo. Cene se v preteklem tednu niso spremenile. Krompir je še vedno po 40 do 50 dinarjev, belo glavnato zelje po 30 do 50, rdeče po 50 do 80 in kislo po 70 do 120 dinarjev kilo- gram. Kislo repo so prodajali po 80 dinarjev, ohrovt pa po 60 do 80^ dinarjev kilogram. Spinača je še zmeraj po 400 do 500 dinarjei), je jé pa zelo malo, endioijo lahko kupimo po 140 do 300 dinarjev — Spli- ćani so nekoliko navili ceno — medtem ko prodajajo radič po 400 do 500 dinarjev kilogram. Poglejmo še. po čem je fižol. Nizkega prodajajo po 200 do 250 dinarjev, visokega pa po 250 do 300 dinarjev kilogram. Te dni smo v Celje dobili prve kumare s toplih gred iz Velenja. Prodajajo jih po 280 dinarjev, kar niti ni tako hu- do, če upoštevamo vse stroške, ki jih z njimi imajo. Jabolka so po 60 do 200 di- narjev. Hruške po 60 do 180, suhe slive pa po 240 dinarjev kilogram. Jajčka so se podražila. V preteklem tednu so jih proda- jali tudi po 45 dinarjev in ce- lo več. Ker jih je malo, je cena še toliko višja, kajti nedvom- no ni gospodinjstva, ki bi lah- ko shajalo brez tega tako po- trebnega kokošjega produkta. Vse kaže, da bomo zavoljo te- ga letošnje novoletne potice jedli z velikim spoštovanjem! 2g, decembra 1963 ----- CELJSKI TBDNIK Stran 7 ŠE JE CAS... la se naročite na Celjski tednik in se s tem uvrstite v naš nagradni •azpis. Vsi naročniki našega lista bodo namreč sodelovali na ve- ikem nagradnem žrebanju, ki bo v prvi polovici marca 1964. leta. Posebna komisija iz vrst naročnikov bo takrat potegnila srečne lobitnike. Razdelili bomo veliko število bogatih praktičnih nagrad, njihova vrednost bo blizu milijon dinarjev, saj so že doslej številna )ođjetja v Celju in celjskem okraju prispevala v ta namen darila , vrednosti 4.')4.00 din. Tem podjetjem pa se bo gotovo pridružilo ie najmanj toliko podjetij, saj vsa podjetja, ki smo jih doslej v ta iamen obiskali, z velikim razumevanjem podpirajo našo akcijo -a razširitev lista. »odjetje ►►Avto Celje«, Celje 'odjetje ►>Volna« Laško ü;asopisno podjetje Celjski tisk«, Celje ►Celjski tednik«, Celje Jože Horvat-Jaki, Nazarje Turistična ajgencija »Izletnik«, Celje [•odjetje ►►Avtobusni promet«, Celje ►Pivovarna« Laško Elektromercator« Celje -Steklarna« Rogaška Slatina Usnjarski kombinat ''Konus«, Slov. Konjice Tovarna usnja Šoštanj Tovarna volnenih odej Skofja vas Tekstilna tovarna Prebold Podjetje ►►Bor« Laško |yg Podjetje ►►Juteks« 2alec - Keramična industrija Liboje Trgovsko podjetje ^Izbira« Laško moped Kamgarn blago za moško ob- leko, blago za smučarske hlače in blago za moški suknjič 50.000 dinarjev — denarna nagrada 5Q brezplačnih naročnikov za list za 1964. leto 10 originalnih jedkanic dvodnevni izlet v Trst in Be- netke, dvodnevni izlet preko Karlovca, v Plitvice, Crikveni- co. Reko in Postojno, dvodnev- ni izlet v Kranj, Kranjsko go- ro, na Vršič, dolino Trente in v Gorico. enodnevni izlet v neznano za 15 naših naročnikov 3 zaboje piva (Zlatorog, jubi- lejnik) 2 zaboja piva (Golding) električni brivski aparat, elek- trični likalnik kristalna vaza usnjen jopič usnjena aktovka -^^P volnena odeja flanela za moško pišamo in jFla- nela za dve spalni srajci likalna miza in olimpijski šah blago za delovno obleko in pet jutinih vreč servis za črno kavo in cvetlič- na vaza 5000 dinarjev — denarna na- grada Pri žrebanju bomo upoštevali vse stare in nove naročnike, ki ^ se bodo naročili na naš tednik. Edini pogoj za udeležbo v tem velikem nagradnem žrebanju 0. da bodo naročniki poravnali tudi polletno naročnino za drugo ieto v znesku 500 dinarjev. ( ...^'"^vico do nagradnega žrebanja bodo pridobili tudi vsi zbira- ^Iji novih naročnikov, ki bodo zbrali najmanj 30 naročnikov. Se je čas, da^se vključite v naš nagradni razpis. Ce še niste aročnik našega lista, ima naročilnico za vas vaš pismonoša, lahko JJ^ jo tudi izrežete iz lista in odpošljete ali pa nam pišete na naslov; ►►Celjski tednik«, Celje, p. p. 152. naročniki! Pokažite naš list sosedu in ga opozorite na ta na- adni razpis. Morda boste prav vi ali on dobitnik ene izmed šte- ^"nih nagrad. POHIŠTVENA INDUSTRIJA -GARANT« POLZELA ^ razpisuje Jj naslednja delovna mesta 3 kvalificirane kurjače za kurjenje parnega kotla Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop služ- be takoj ali po dogovoru. Pod- jetje stanovanja nima. Razpis velja do zasedbe delov- nih mest. OBVESTILO Obrtni center >ZARJA« 2ALEC obvešča cenjene stranke, da od 1. junija naprej čevljar- ska delavnica v Žalcu poslu- je za stranke samo vsak to- rek in soboto od 7.—13. ure. ■Izven tega časa se popravila obutve lahko oddajo v čev- ljarski delavnici v Petrovčah. DRSALIŠČE ODPRTO Ze od prejšnje nedelje je drsali- šče v mestnem papku ропоупо od- prto. Otroci in mladina so to vest sprejeli z velikim navdušenjem, zlasti še, ker imajo letos na razpo- lago večjo površino, kot prejšnja le- ta. In spet je bilo treba vložiti pre- cej truda, da je prišlo do ureditve ledene ploskve. Nagajal^e_namreč sneg, ki je venomer na novo pre- krival ledeno površino. Zato so mo- rali funkcionarji HDK in mnogi člani opraviti več sto prostovoljnih ur pri čiščenju drsališčnega prosto- ra in odstranjevanju snega. Komunalna banka Celje obvešča svoje komitente, da v dneh od 3. do vključno 6. januarja 1964 za stranke ne bo poslovala. Prav tako v navedenem času za stranke ne bodo poslovale poslovne enote Komunalne banke Celje, Ln to Celjska mest- na hranilnica, podružnica za kreditiranje kmetijstva in vse ekspoziture v okraju Celje. Časopisno podjetje »Celjski tisk« Celje zaposli takoj DELOVNO MOC S KONCANO ESS V RAČUNOVODSTVU PODJETJA DELOVNO MOC s KONČANO ADMINISTRATIVNO SOLO V UPRAVI TISKARNE in več delavcev, ki so odslužili kadrovski rok JLA za priučevanje k grafičnim poklicem in opravljanje p>omožnih del. Ponudbe kandidatov, stanujočih na mestnem ¡xxirocju Celja sprejema kadrovska služba ¡XKijetja. AIGUST STOK KLEPAR IN VODOVODNI INSTALATER V CELJU Ulica 29. novembra, telefon 23-90, VAM ZELI SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1964 ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA od 21. 12. do 28. 12 1%3 CIRIL U.MEK, veterinar Celje, Kersnikova 37 (vogal Kersnikove in Dečkove ceste) TOVARNA PERILA TOPER CELJE razpisuje prosto delovno mesto 1. Pomočnika vodje oddelka knjigovodstva OD 2. Vodje skladišča Pogoji: 1. Ekonomska srednja šola ali več let prakse v obra- čunu osebnih dohodkov. 2. Strokovna šola z dobrim poznanjem tekstila za lah- \iQ konfekcijo. VABIMO K SODELOVANJU v AKCIJI ZA 20.000 NAKLADE CELJSKEGA TEDNIKA NAGRADE V VREDNOSTI POL MILIJONA DIN Glasilo okrajne skupnosti komun v Celju — Celjski tednik iz- haja v 15.000 izvodih. Kljub temu pa menimo, da še ni dovolj raz- širjen med našimi ljudmi. Ker pa postaja potreba obveščanja občanov bolj nujna in v duhu občinskih statutov, ki jih bodo občine sprejele, tako kategorična, da obveščanje predstavlja že imperativ današnjega časa in razvoja, smo se odločili za razširitev našega lista. V zimskih mesecih naj bi naklada Celjskega tednika porasla zlasti v tistih krajih, kjer naš list še ni dovolj razširjen, in dosegla 20.000 izvodov. V tej koristni akciji nam bodo pomagali občinski in krajevni odbori Socialistične zveze, pošte in šole. K sodelovanju pa vabimo vsakogar, ki bi nam na kakršen koli način lahko pomagal, da bi čim prej dosegli zastavljeni smoter. Akcija bo trajala do 1. marca 1964. leta. Vse, ki bodo zbirali nove naročnike — največ nam bodo pri tem pomagali pismonoše in učenci osemletk — bomo nagradili takole: Za vsakega novega naročnika bo sprejel zbiralec 100 din. Za prizadevanje pa še posebno nagrado, in sicer: Za 20 novih naročnikov 1.000 din Za 30 novih naročnikov 2.000 din Za 50 novih naročnikov 4.000 din Za 100 novih naročnikov 10.000 din To pa še ni vse. Po zaključku akcije bo Celjski tednik priredil nagradno žrebanje. V njem bodo sodelovali poleg naročnikov, ki bodo poravnali tudi polovico naročnine za prihodnje leto v znesku 500 din, še vsi tisti, ki bodo pridobili najmanj 30 novih naročnikov. Izžrebanih bo večje število praktičnih dobitkov v vrednosti blizu 500.000 din. Seznam dobitkov bomo objavili v našem listu pred žrebanjem. Ce še nimate Celjskega tednika, ima naročilnico za Vas vaš pismonoša, izrežete pa jo lahko v našem listu in pošljete — in že prihodnji teden boste dobivali naš tednik na dom. Vse naše bralce, naročnike in prijatelje vabimo, da sodelujejo do konca februarja 1964. leta pri uresničevanja gesla: CELJSKI TEDNIK — V VSAKO HiSO Uredništvo in uprava ZKDRISTIÏE VELIKI lOVOLETII POPUST F" R I MO T OR J I H I N KOLESIH katerega vam nudi Trgovsko podjetje AVTO CELJE - CELJE, v svojih poslovalnicah V CELJU, ŠEMPETRU, VELENJU IN BRESTANICI stran • CELJSKI TEDNIK St. 52 — 28. decembra^lJ OBJAVE IN OGLASI S KOMPASOM V CELOVEC! l)T?SAi,NA REVIJA CELOVEC: (od 5. do 1?. 2. 1964) Kol \siiko loto je tudi letos prevzel or- ttüiiizacijo prevoza na ogled znane dunaj- ske drsalne revije Koiupas. Cena 3.800 din, posebej vstopnica. Zaključek prijav 10 1. 1964. Vse informa- cije v poslovalnici Kompas — Celje, tel. 23-50. PR.ST BENETKE! stalni dvodnevni avto- busni izlet za kolektive! INNSBRL^CK - večdnevni izlet na ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE: prijave do 31. decem- bra. ,PARIZ - šestdnevni izlet na mednarodno razstavo elektrike; odhod 6. februarja: prijavo do 20. decembra. DÜSSELDORF V času od 21. 2. do 28. 2. 1%4 mednarodna gostinska razstava »Gost in gostinstvo«. Zaključek prijav 10. janu- ar 1964. GOSTINCI! LONDON — V času Od 21.-30. januarja 1964 velika mednarodna hotelska in go- stinska razstava. Prijave sprejemamo, do 20. 12. 1963. Programe prejmete v poslo- valnici Kompas — Celje. Pred vsakim izletom obiščite turistično podjetje Kompas — Celje. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugo- slaviji in v inozemstvo z modernimi tu- rističnimi avtobusi, z rednimi in poseb- nimi vlaki, ladjami obalne in rečne plov- be in posebnimi letali. Kompas — Celje posreduje prodajo vseli vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v najkrajšem času na- bavo potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depo- zite. Kompas Celje daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja razglednice, zemljevide, spominke, fila- telistične znamke itd. Pred vsakim poto- vanjem se posvetujte v poslovalnici. Se priporoča: Kompas — Celje Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 • GLEDALIŠČE ** Petek, 27. decembra 1963 ob 11. uri: Juro Kislinger: IZLET. Zaključena predstava za osnovne šole: Ljubečna, Socka, Strmec, Vojnik. Predstava v okviru praznovanja dedka Mraza. Petek, 27. decembra 1963 ob 14. uri: Juro KisHnger: IZLET. Zaključena "predstava za osnovni šoli Dobrna in Vojnik. Pred- stava v okviru praznovanja dedka Mraza. Sobota, 28. decembra 1963 ob 10. in 13. uri: Hep van Delft: HURA SONCU IN DEŽJU, (iostovanje v Šentjurju pri Celju. Sobota, 28. decembra 1963 ob 19. uri: Telo- vadna akademija v proslavo jNA. Nasto- pa slovenska telovadna reprecentanca. Organizator Občinska zveza za telesno kulturo Celje. Prodaja vstopnic pri blagajni SLG v pe- tek, 27. 12. in na dan akademije od 17. do 19. ure. Nedelja, 29. decembra 1963 ob 15. uri: Juro Kislinger: IZLET. Zaključena predstava za Tehnomercator Celje. Nedelja, 29. decembra 1963 ob 17.50: Hep van Delft: HURA SONCU IN DEŽJU. Za- ključena predstava za TOPER Celje. Torek, 31. decembra 1963 ob 9. uri: Hep van Delft: HURA SONCU IN DEŽJU. Zaklju- čeiia predstava za METKO Celje. Sobota, 4. januarja 1964 ob 20. uri: O'Neill: STRAST POD BRESTI. Gostovanje v Ve- lenju. Nedelja, 5. januarja 1964 ob 10. uri Juro Kislinger: IZLET. I. nedeljski dopoldan- ski abonma. Stojišča so še na razpolago. Sreda, 8. januarja 1964 ob 17. uri: Juro Kislinger: IZLET. Abonma za upokojence. Nekaj vstopnic jo še na razpolago. Četrtek, 9. januarja 1964 ob 14. uri: Hep van Delft: HURA SONCU IN DE2JU. Go- stovanje v Grižah. Četrtek, 9. januarja 1964 ob 19. uri: O'Neill: STRAST POD BRESTI. Gostovanje v Gri- žah. Ф KINO KINO UNION Od 24. - 26. 12. 1963 »SKRIVNOST ORIEN- TAi, jugoslov.-nemški film Od 27. 29. 12. 1963 >M1SEK IN MlSKA*, ruska risanka (za novoletno jelko) Od 31. 12. 1963 — 4. 1. 1964 .KAPETAN i HAKAS«c, francoski barvni Csc film. KINO METROPOL Od 3". 29. 12. 1963 3.ZBOGOM CX>LOB- CKl', ruski film (za novoletno jelko) 30. 12. 1963 .SAMSON PROTI TIRANU«, italijanski film Od 31. 12. 1963 - 4. 1. 1964 .NISEM CASA- NOVA., nemški barvni film MATINEJA 24. 12. 1963 (Union) - »V ZNAMENJU ZO- RO-a<, ameriški film KINO »SVOBODA« Šempeter 28. in 29. 12. 1963 .SALAMON IN KRALJICA IZ .SABE«,-ameriški barvni Gs film 1. 1. 1964 >LJUBITE BRAMSA«. ameriški barvni Cs fflm 2. 1. 1%4 .NORČIJE V ОРЕЋ1<. ameriški film 4. in 5. 1. 1964 .NE POŠILJAJ 2ENE V ITA- LlJOi, zah. nemški barvni film SEVNICA 28. in 29. 12. 1%3 .DREVO ZIVLJE34JA«, ameriški film • PRODAM PIANINO prodam. Naslov v upravi lista. VEČJO KOLIČINO SLADKE krme prodam. Informacjie pri Tereziji Tanšer, Šmarje pri JeLšafi šl. 1. POHIŠTVO ZA DELOVNI KABINET IN SPALNICO, skoraj novo, prodam poceni zaradi selitve. Naslov v upravi ILsta. ELEKTRIČNI KUHALNIK (2800). suh hra- stov les 1 in pol m', radijski sprejemnik (novejši), ovčji kožuh in kože ugodno prodam. Ulaga Anica, Celje, Ipavčeva 16. RABLJENE PEXil na trdo gorivo in električ- ni štedilnik ugodno prodam. Stok Pepea, Celje, Ulica 29. novemSra 7. NOVE DRSALKE štev. 33 z belimi čevlji prodam. Dobite jih na drsališču v mest- nem parku, Celje. VEČJO KOLIČINO sladkega sena prodam. Megojnice 89, Griže. DOBRO OHRANJENE sani (služijo tudi za vprego) prodam. Naslov v upravi lista. • KUPIM STANOVANJSKO RISO tudi nedograjeno ali poslopje za preureditev v stanovanje, Kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Blizu centrât. TEHTNICO dec. in kotel za žganjekuho, kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Dobro ohranjeno<. • stanovanja OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam dvema tovarišicama. Plečnikova 23/1 (Aljažev hrib). • OBVESTILA OPOZORILO Komunalno podjetje Javne naprave Celje, opozarja vse hišne svete, lastnike in uprav- ne organe tiš in koristnike poslovnih pro štorov, da opozore vse uporabnike smet- njakov, da v smetnjake ne odlagajo telfoče ali druge zelo mokre odpadke ker zmrzuje- jo v smetnjakih in se ne dajo izprazniti. Zaradi tega so nastale občutne ovire pri odvozu smeti, kar se bo še stopnjevalo, če bo tako stanje ostalo. Prosimo vse^'uporftberke za imdernost in pomoč pri tem izredno težkem in napor- nem delu. .Nadalje prosimo še tiste koristnike od- voza smeti, ki še niso nabavili potrebnih dodatnih smetnjakov, da jih čimprej na- bavijo. Smetnjake lahko nabavite pri Tr- govskem podjetju »Zelezninar«. Komunalna banka ne dela nobenih ovir pri plačilu teh računov. •KONCERTI sreda, 8. januarja: Koncert gojencev Glabene šole v Celju ob 19.30 v Narodnem domu. Nastopajo gojenci iz oddelicov za Iclavir, violino, čelo, flavto, iclari- net in solopetje ter šolski orlcester. Vstopnice so na razpolago v Glas- beni šoli po 150, 100 in 50 din. • RAZPISI RAZPIS Razpisna komisija pri šolskem odboru Osnovne šole Vojnik razpisuje delovno mesto administratorja(ke) Pogoji: srednja šolska izobrazba, z zna- njem strojepisja, blagajniškega in knjigo- vodskega poslovanja. Nastop službe 1. februarja 19&4. SVET ZDRAVSTVENEGA DOMA -ANTON ZUPAN«, MOZIRJE razpisuje 1 štipendijo na sou za viSje medicinske sestre Prijave pošljite na naslov: Zdravstveni dom >*Anton Zupan*, Mozirje, najitasneje do 5. januarja 1964. leta. • OBJAVE CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA SILVESTROVANJA Celjska turistična zveza priporoča nasled- nja silvestrovanja: Hotel »Celeia«, Celje: zabavni ansambel PIPI—RAC, nagradno žrebanje, darila; me- nu obvezen. Rezervacije v hotelu. Hotel »Evropa«, Celje: dva orkestra, na- gradno žrebanje, spored; konzumacija 1.200, rezervacija 40Ó dinarjev. Prijave pri pla- čilnih natakarjih. Stari grad: domače silvestrovanje, godba, ples, koline; vstopnina in rezervacija 200 dinarjev, konzumacija ni predpisana. Hotel »Paka«, Velenje: ples, spored, me- nu obvezen 1.700 dinarjev. Rezervacije v hotelu. Restavracija »Jezero«, Velenje: ples, do- mača zabava; vstopnina 500 dinarjev, kon- zumacija ni predpisana. Restavracija »Pošta«, Celje: ples, doma- ča zabava, trio P—3, vstopnina 400 din, ob- vezna konzumacija 800 dinarjev. Dobrna: silvestrovanje v veliki zdraviliški dvorani. Cena 5000 din. V to vključen slav- nostni menu. V spodnjih restavracijskih prostorih vstopnina 400 din — ojačan avto- busni promet iz Celja. Snežne razmere: Na vsem celjskem turi- stičnem področju je dovolj snega, tako je na Celjski koči 50 cm snega, na Menini pla- nini 70 cm, v Solčavi 40 cm. Gornjem gradu 35 cm, Mozirski planini 70 cm, Smrekovcu 70 cm. TURISTIČNO PREDAVANJE Celjska turistična zveza sporoča, da bo dne 9. januarja ob 18.50 v velki dvorani Narodnega doma predavanje tov. Joška Dol- ničarja iz Ljubljane o .REPUBLIKI AV- STRIJI«, spremljano z okoli 200 barvnimi diapozitivi. Silvestrovanje v Rogaški Slatini: v Slo- venskem domu, Novi Svicariji in Postil Pen- sion za 3 dni s silvestrovim menujem in vstopnino 7.000 din, za dva dni 5.800, Sil- vestrov meni z vstopnino 2.200 din. • RAZNO Podpisana Karolina Borine, preklicujem izjave, ki sem jih izrekla na javnem pro- storu, zoper šefa Krajevnega urada Vojnik, tov. Franca Križnika. — Karolina Borine. GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe, sprejme tričlanska družina. Pogoji zelo ugodni. Ponudbe pod šifro »Poštena in zdrava«. IZGUBIL^ SE JE »nemški boksar« rjave bar- ve. Sliši na ime »Ilir«. Javite proti nagra- di: Naraks, Celje, Celestinova 14. UPOKOJENCU z dežele nudim vso oskrbo za pomoč pri živini. Naslov v upravi lista. ZA VARSTVO DVEH OTROK i.ščem starej- .šo žensko. Rosenstein, Celje, Drapšinova 7. Najboljše boste silvestrovali v Celju, v Gospodarskem klubu, Kocbek^ova 6. Rezer- vacije sprejema gospodar kluba, dnevno od 17. ure dalje v klubskih prostorih. Ker je število sedežev omejeno, se pri- javite čimprej. Za pijačo, jedačo in ples preskrbljeno. Vljudno vabljeni! HOTEL EVROPA CELJE GASTRONOMSKI KOLEDAR št, 34 od sobote 28. 12. 1963 do 2. 1. 19*4 Sobota, dne 28. 12. 1963 Srna v divjačinski omaki s cmokom 250—400 Piščancev paprikaš z širokimi rezanci 200-300 Srbski pasulj 150-200 Kremove rezine 80 Nedelja, dne 29. 12. 1963 Polenovka na dalmatinski način 200—300 Bržola na žaru 350 Telečji ptički v smetanovi omaki 250—550 Polnjeni krofi 45 Ponedeljek, dne 30. 12. \9Vi Sarma s slanino 200—300 PiSčančcva rižota s parmezanom 160-280 Štajerski lonec 180—280 Sirove palačinke 80—160 Torek, dne 31. 12. 1963 (samo opoldne) Segediujsku zarebrnica « slanim krompirjem 300^-400 Sočni goveji golaž s polento 150—200 Matevž s prekajenim svinjskim mesom 1^*^—280 jabolčni zavitek ^ Sreda, dne 1. 1. iH4 ^ Perutninska plošča 500 Telečji zvitki v smetanovi omaki 250—350 Vampi na tržaški način 120—180 Orehova potica 80 Četrtek, dne 3. 1. 1944 Prekajeno s kislim zeljem 250—350 Srbski pasulj 150-200 C;obja juha z ajdovimi žganci 250 Polnjeni krofi 45 Petek, dne 3. 1. 1944 Piščančeva obara z ustrezno prilogo 200—300 Telečja zarebrnica v gobovi omaki 250—350 Kmečka pojedina 300-400 Dobos torta 80 Vsem cenjenim gostom želimo srečno no- vo leto 1944. , . . Kolektiv hoteU Evropa CcM« IZLETNIK vas vabi na ogled edinstvene prire- ditve — Dimajske drsalne revije na ledu, ki bo v Celovcu od 5. do 17. februarja 1964. Nastopala bo »A« skupina svetovno znanih drsalcev iz vse Evrope. Ne zamudite užitka, ki vam ga nudi drsalna prireditev. Iz- let v Celovec z ozvočenimi in ogre- vanimi avtobusi vam nudi izletnik za 3.800 din in vstopnico za revijo po 1.500 din. — Potujte z Izletnikom in zadovoljni boste! Prijave sprejemamo za individu- alce in kolektive do 10. januarja 1964 — nasproti avtobusne postaje — tel. 28-41. Prirejamo izlete v tujino: — enodnevni izlet v Trst v janu- arju 1964 .* — enodnevni izlet na Koroško ' dvodnevni izlet v BENETKE IN TRST — tridnevni izlet v italijanske DOLOMITE z ogledom COR- TINE D'AMPEZZO, BENETK - in TRSTA. KOLEKTIVNE prijave za vse vr- ste izletov po domovini s posebnim popustom. NUDIMO prevoze z modernima turističimi avtobusi. POSREDUJEMO nabavo potnih li- stov in tujih vizumov v najkrajšem času in po konkurenčnih cenah. REZERVIRAMO vam postelje v spalnih vagonih in avionske vozov- nice na vseh progah JAT. PRODAJAMO avtokarte in vozne rede. MENJAMO vse vrste tujih valut, rezerviramo privatne in hotelske sobe. PRESKRBIMO vam avtotaksi. Brezplačno vam nudimo vse turi- stične in prometne informacije. V poslovalnici IZLETNIK CELJE, Titov trg3, nasproti avtobusne po- staje, boste vedno solidno in pri- jazno sprejeti. Izletnik Celje Telefon 28-41 ZAHVALA Ob bridki in nenadni izgubi muža in ata MIHAELA ZUPANCA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter daro- vali vence in cvetje. Posebna hvala kolek- tivu Narodne banke Celje, Celjski opekarni in č, duhovščini. Žalujoči: žena Neža, hčerka In- ge z možem in vnuk Zvonko. NE ODLAŠAJTE VEC! Se danes se odločite in naročite Celjski tednik, ki je najbolj b^^^ časopis v celjskem okraju. V rubrikah iz naših občin prinaša Celjski (ednik najrazličnejS« vice iz naših krajev. Razen tega berete v Celjskem tedniku zanimive reportaže, èrti^, intervjuje In poročila iz najrazličnejših področij, zlasti pa o đonaa^ krajih, ljudeh in dogodkih. ^ Zato ne odlašajte več! Izpolnite naročilnico in nam takoj pošlji^ da Vam Čimprej začnemo pošiljati naš list. Uredništvo in uprava \ Htt Celjskega tednika „ELEKTROINSTAL ACIJE" VELENSEK MIHAEL, Celje, Mariborska cesta 48 Ф se zahvaljuje vsem svojim cenjenim stranicam in jim želi srečno, zadovoljno in zdravo novo leto 1964 • ■ Za nadaljnje sodelovanje se priporoča. CELJSKA MESTNA HRANILNICA obvešča vlagatelje desetletnega nagradnega varčevanja, da so bile komisijsko izžrebane hranilne vloge z denarnimi nagradami in sicer: 1. nagrada št. hran. knjižice 97632 din 10.000 2. nagrada št. hran. knjižice 96745 din 5.000 'Ш 3. nagrada št. hran knjižice 96690 din 3.000 ^ 4. nagrada št. hran. knjižice 97303 din 2.000 Zgoraj navedene dobitnike prosimo, da se zglasijo v našem zavodu, zaradi vpisa nagrad v hranilne knjižice. Vsem svojim vlagateljem in ostalim komitentom želimo v novem letu mnogo uspehov, zdravja in sreče. Celjska mestna hranilnica Celje 52 38. decembra 1%3 CELJSKI TEDNIK Stran 9 KULTURNA BILANCA Zdaj, ko smo ob koncu leta prišli v fazo bilanc, smisel te častitljive računske navade ne bi bil popoln, če ne bi nare- dili tudi kulturno bilanco; če ne bi vsaj s preprosto mate- matiko sešteli to, kar smo do- segli, ugotovili primanjkljaj in izračunali perspektive za prihodnosi. So znamenja, ki kažejo, da je to leto prineslo v našo kul- turo nekaj kvalitetnih premi- kov. A to so predvsem priza- aevanja, da bi pričeli teme- ljiteje reševati vrsto vprašanj in da bi nazadnje izbojevali kulturi tisto mesto, ki ji v sleherni družbi pripada. Tu je seveda treba omeniti v pr- vi vrsti cel splet razprav v najrazličnejših krogih, ki sa- me po sebi sicer resda še nič niso rešile, a so toliko bolj dobrodošle, kolikor zanje po- prej sploh ni bilo časa. Če že repetitio esi mater studiorum,, smemo upravičeno pričako- vati, da bo nujno prišlo tudi do določenih praktičnih re- zultatov in sprememb, kajti navsezadnje vendarle ne mo- re biti vse zgolj metanje bo- ba v steno. Če nič drugega, imamo pred seboj načelno dokaj razčiščene pojme o tem, kakšna je in naj bi bila naša kultura, ji priznavamo ena- vredno družbeno veljavo, se strinjamo glede njene cene — to pomeni le, da bomo morali te »spoznavne kriterije« de- klalirati še v praksi. A to je kajpak še vedno najtežje. Dokaz o tem so tudi statuti. Medtem ko naj bi ti formal- no in pravno zagotovili obstoj in razvoj kulturne dejavnosti v komuni, pomenijo v naj- boljšem primeru svoj lastni formalizem, nekaj, \kar pač' je, zato da bi bilo, ker mora biti. V njih v večini primerov na veliko podpiramo, organi- ziramo in ustanavljamo nove institucije, hkrati pa v resni- ci nismo sposobni, da bi ohranjali pri življenju vsaj tiste, ki jih že imamo. Tak očiten nesmisel je dediščina tiste faze našega družbenega razvoja, ki je moral, da bi utrdil materialne osnove, za- postaviti vse drugo. Če bi to- rej takšne formulacije ostale končno veljavne, nimamo od statutov kaj pričakovati in bi bilo bolje, da jih ne bi bilo. A to so vendarle šele osnutki. Kar zadeva celjsko kultur- no dejavnost v tem letu, bi ji bilo z izjemo izredne naj- novejše pridobitve — Muzeja revolucije težko pripisati kak- šne večje dosežke od minulih let. Zlasti profesionalne kul- turne ustanove niso prebile oklepa določenih problemov, tako materialne kakor vse- binske narave. Posebej velja to za Študijsko knjižnico, ok- rog katere postajajo zadeve že smešne. Potrebno je bilo namreč celo desetletje in pol, da smo podrli stari trakt in na stare temelje pozidali no- vo betonsko ploščo, pa potlej nenadoma »spoznali«, da bo treba ploščo zopet odstraniti, ker temelji ne ustrezajo. To je sicer slaba fizika, toda ze- lo dobra projektantsko grad- bena burka! Zato lahko le po- zdravimo odločitev celjske občinske skupščine, da poišče krivce. Medtem ko je Likovni sa- lon v kratkem času obstoja opravil pomembno nalogo '— predvsem kot prava »poklic- na šola« likovne vzgoje v Ce- lju (čeprav za zdaj še v mno- žično ožjem okviru), je gleda- lišče tudi v tej sezoni zajelo najširši krog ljubiteljev odr- ske besede in gledališke kul- ture. To, da si je pridobilo široko naklonjenost mladine, je zanesljivo znamenje solidne usmeritve, čeprav bi bilo se- veda prebiti tudi bariero, ki še vedno loči ustanovo od ne- posrednih proizvajalcev in narobe. Podobno kot profesionalna {4di amaterska kultura de- jansko ni zaznamovala bi- stvenih sprememb, vendar je značilno nekaj konkretnih pobud, tako rotacija v okraj- nem Svetu Svobod in prosvet- nih društev kakor prvi trd- nejši koraki k oblikovanju določene amaterske kulturne politike. D. Hribar Premalo izkoriščena čitalnica BRALCI NAJRAJE BEREJO SODOBNE STVARI IN VOJNO-ZGODOVINSKE KNJIGE. Ob zaključku starega leta smo obiskali upravnico Mestne ljudske knjižice v Celju. Marico Frece-Zorko. da bi nam kaj povedala o problemih ustanove ter o tem, kdo vse obiskuje knjižnico, kaj bralci najraje bero in o drugem. — Vse naše bralce prav gotovo za- nima, koliko knjig lahko izbirajo v knjižnici? — "■Sedaj imamo že čez 42 tisoč knjig. Ta fond stalno izpopolnjujemo. V le- tošnjem letu smo nabavili okrog 2600 novih knjig. Poleg teh pa še 451 knjig za Pionirsko knjižnico.« — Zanima nas, koliko članov ima- te in koliko bralcev si je letos izpo- sodilo knjige v knjižnici? — >Od ustanovitve do sedaj se je vpi- salo v našo knjižnico nad 13 tisoč bralcev. Ker se je mriogo izmed teh izselilo, umrlo, ali pa iz kakega dru- gega razloga ne prihaja več v knjiž- nico, imamo rednih članov nekaj nad 5200. Letos smo vpisali 789 novih čla- nov. V letošnjem letu si je do 1. de- cembra izposodilo knjige 32.256 bral- cev. Od teh je bilo največ (čez 15.000) dijakov. Slede uslužbenci (7000), osta- li (to so upokojenci, gospodinje, vo- jaki itd. - 6000). delavci (4000) in kmetje (manj kot 100). Pripomniti pa moram, da se je zanimanje za knjiž- nico zelo povečalo, odkar smo v no- vih prostorih. Spremenil se je tudi odnos bralcev do knjig, ker imajo te pred seboj na policah in jih lahko primejo v roke ter si jih ogledajo.« — Koliko in katere knjige so si bralci izposodili v tem letu? — »Do decembra je bilo izposojenih 84.935 knjig. Do konca leta pa pred- videvamo, da bomo dosegli številko 100 tisoč, ker je december eden naj- bolj plodnih mesecev. Bralci so si izposodili največ lepo- slovnih knjig (preko 53 tisoč). Sledi mladinsko čtivo (preko 18 tisoč), tuje- jezične knjige (7000), poljudno znan- stvene (5000) in politične knjige (600). — Katere knjige pa bralci najraje berejo? — »■Mladi seveda berejo najrajç pu- stolovske knjige in to največ Zane Greya in Karla Maya. Zelo radi ima- jo tudi partizanske knjige in to pred- vsem dela mladinskega pisatelja To- neta Seliškarja. Za najmlajše pa so seveda zanimive Disneyeve risanke. Opažamo pa, da ne marajo knjig z modernimi ilustracijami. Pri starejših bralcih sta od doma- čih a\ Lorjev najbolj priljubljena Mi- ra Miheličeva in Mariborčanka Na(4e Gaborovič. Njunih knjig ni nikoli na policah. Priljubljeni so tudi Ingolič, Bevk in Prežihov Voranc. Slednja najbolj pri mladini, ki ju mora brati za obvezno čtivo in pri starih bral- cih, ker pišeta zelo poljudno. Od prevodov je največ zanimanja za knjigo Ljudje v belem. Zelo je priljubljena tudi Kür.stova Tovarna oficirjev in knjigo Pearl Buckove. Moti pa me majhno zanimanje za ne- katere ruske književnike, recimo za knjige Maksima Gorkega. Ce rezimiramo, lahko rečemo, da so najbolj brane novitete, sodobne stvari in zgodovinsko-vojne knjige.« — V novih prostorih imate tudi urejeno novo čitalnico. Jo bralci mnogo obiskujejo? — »Ne. Bralci jo slabo izkoriščajo. Ne vem, mogoče ljudje zanjo ne vedo. Tako ostaja njen bogat knjižni fond neizkoriščen. Čudim se tudi temu, da je ne izkoristijo dijaki vozači, ki mo- rajo pogosto čakati na avtobusne in železniške zveze ter gredo ta čas raje sedet v kavarne in restavracije.« — Imate kaj težav z bralci, ki ne- redno vračajo knjige? — »Seveda. Ti so nam ena izmed naj- večjih ovir pri poslovanju. Namesto da bi nam vračali knjige pravočasno, jih posojajo znancem in prijateljem. Tako morajo drugi naši člani čakati nanje včasih tudi po več mesecev. Nekateri pa nam jih ne vrnejo tudi po večkratnih opominih. Leže jim doma po vseh kotih, medtem ko jih marsikateri.bralec zaman čaka.« — In še zadnje vprašanje. Kaj si želite v novem letu? — »Želela bi, da bi imeli dovolj sred- stev, da bi izpolnili pripomočke bral- cev pri izbiri knjig, predvsem kata- loge. Želela bi tudi, da bi delavne or- ganizacije usmerjale čimveč delavcev v našo kulturno institucijo, kjer bi se potrudili, da bi jim nudili to, kar jim ie potrebno za razvedrilo in znanje. Ravno tako je moja želja za prihod- nje leto tudi ta, da bi bil bogat knjiž- ni fond v čitalnici tako izTcoriščen, da bi morali nabaviti nove stole.« S. L. DVA LITERARNA VECERA V DECEMBRU v torek popoldne so slovenski književ- niki priredili v Celju v veliki dvorani ok- rajne skupščine dva zelo uspela literarna nastopa. Prvega popoldne za srednješolsko mladino in drugega zvečer. Ob veliki ude- ležbi občinstva so brali svoja dela Božidar Borko, France Bevk. Božidar Pahor, Anton Ingolič in Vlado Habjan. Medavno so Celje obiskali tudi črnogorski književniki. Svoja dela so brali v slabo zasedeni dvorani Narodnega doma. Ce bi prišli vs^j tisti, ki v Celju poučujejo ju- goslovansko književnost, bi bila slika manj mučna. Na sliki (desno) so v prvi vrsti književ- nik Mihajlo Lalič (dobitnik Njegoševe na- grade), pesnik Peter Djuranovič. pisatelj Božo Bulatovič. pesnik Ljubislav Miličevič in pisatelj Marko Djonovič. Slavko Belak: CELJSKI FILMSKI SPORED V PRETEKLEM LETU LETO gre h kraju in navada je,^ da ob koncu leta delamo obračun. Potegnimo torej črto čez letošnji filmski repertoar in pomiidimo se kratek čas pri vprašanjih, ki se jih sicer bolj poredko lotevamo. PARADA IZGUBLJENIH IN IZRABLJENIH MOŽNOSTI IN. MILIJONOV DOMAČO kinematografijo, kakor smo jo spoznavali v tekočem letu. obeležuje tak pi.san spektrum zna- čilnosti, da je ros nemogoče spra- viti jih na manjše število, in |)od skii.pni imenovalec. Saj se domači filmi raztezajo v dokaj širokem dia- puzonu od filmov, kakršen je bil na primer film IZ OGl V OCI. pa do filmov tipa OIOKI. OPKHAGIJA TIZIAN ali celo M;K.S'r(). Redko- kdaj bi lahko prizadevanja prodii- cenlov tako zanesljivo imenovali razsipavanje družbenih sredstev kot prav pri domačem filmu. Zakaj? VR.STA člankov in razprav o |)re- povedanem filmu MESTO, ki jra je posnela gru'pa dozdevno obetajočih films'k}ih entuziastov' in zaplenilo sarajevsko tožilstvo, kaže nà bole- čo točko naše kinematoifrafije — kdo razpolaga s sredstvi in kdo pre- vzenia odgovornost za delo naših proizvjMlnih píxljetij. Mar ni tipič- no, da smo kmalu po preiwvedi omenjenega filma zasledili v tisku razprave o tem. |)() kakšni sreči jc prišlo do snemanja filma IZ OCI V Of i. letošnjiifra |)nljske^'a laureata, da so snemanje ovirali prav druž- beni or.grani pri podjetju, prav tisti organi, ki so brez slabe vesti {ilaso- vali za vrsto manj uspelih, in po- membnih filmov. TRDNO in nespremenljivo je pre- pričanje naših filmskih hiš. da so igralci sla/ba točka jugoslovanskega filmu. Zalo kli.čcjo na pomoč tuja. proslavljena imena: Elke Sommer in Petra van Eyeka v OTOKIH, Williama Camphella in Patricka Mc Geeja v OPERACIJI TIZIAN. Pa nas ihenda niti slab sprejem obeh filmov tako pri nas kot v svetu ne bo spametoval in sprevrgel ukore- ninjenega prepričanja. DA bo mera polna, nastopa še slor venska filmska publicistika s pi- sarijo za in proti filmu NAS AVTO in s pisarijo za in proti filmu SA- MARAS ГХ1 KI. Medtem ko so NAS AVTO v glavnem odklonili tako re- cenzenti kot publika, pa je — glej no! - film SAMORASmiKI nale- tel pri publiki na nepričakovano za- nimanje. lOda nam ,gre za NAČELA — kaj bi s filmom, pa naj je ljudem še tako všeč. če so kritiki ralo še kaj filmarjev. ki bodo našli tak ali drugačen razlog, da Iwdo tudi sumi izdelali svojo verzijo. Potem se za- majajo temelji TRIGLAV-FILMA. pa spet zaženemo vik in krik z ob- tožbami in natolcevanji. PRT vsem tem pa se čudimo, kako da naša filmska |)ublika nič kaj ne ceni domačega filma, kaiko da so ji tuji dosti bolj všeč. Kako naj ce- nimo domači film. če celo tisti, ki živijo od njega, pljuvajo nanj? Ka- ko naj pre|)ričamo našega človeka, da je-film vendarle vreden ogleda, čeprav se mu scenarist odpoveduje, čeprav ob njem režiser dokazuje svoj prav in čeprav z njim kritiki opozarjajo in grozijo? Za koga pravzaprav imamo našo filmsko pu- )liko in s kakšno pravico ocenju- jemo povprečen okus? (Nadaljevanje prihodnjič) KONCERT ŠTIRIH UMETNIKOV 18. decembra je bil v Narodnem domu koncert, ki se je uvrstil med najlepše koncertne prireditve leta 1963. Nastopili so štirje pomembni ju- goslovanski umetniki: harfistka Pavla Uršičeva, flavtisti Boris Cam- pa, mojster igre na rog Jože Falout in pianist Marijan Lipovšek. Umetniško vrhunsko izvajani spo- red je obsegel dela od baroka do mo4erne. M. Slovensko ljudsko gledališče je za novoletno praznovanje uvrstilo še Kislingerjevo mla^linsko igro »IZ- LET«. Uspelo uprizoritev je zrežiral novoangažirani režiser Slovenskega ljudskega gledališča Miran Herzog. Nastopajo: Nada Božičeva, Marjan Dolinar, Marija Goršičeva, Janez Škof ter učenca osnovne šole Branku in Zvonko Trnovšek. Stran 10 CELJSKI TEDNIK Št. 52 — 28. decembra 1965 VSAK DAN PO SNEGU, DEŽJU, METE2U^# VSAK DAN PO SNEGU, DEŽJU, METEŽU • VSAK DAN Med delom in naravo Bela, dolgo pričakovana odeja snega, ki prekrije zemljo, pregrne za nekaj mesecev tudi suženjsko vdanost ljudi, ki od nje živijo. Po več mesečnem garanju, si kmeto- valci za hip oddahnejo. Sedeč ob toplem zapečku, ob steklenici ja- bolčnika ali kvintona, zrejo skozi okno v — metež, da se lahko po metežu znova zaženejo na delo v gozdove. Ta, ista bela odeja, ki za nekaj časa razbremeni dejavnost kmeto- valcev, ki prikliče razposajen smeh in krik na smučišča, pa zagreni marsikateri obraz malčka, ki mora uro, ali pa še več, s svojim slabot- nim telesom utirati gaz proti šoli. Takrat smeh za hip utrpne na pre- mraženem obrazu, otrpne v očeh. Drugi dan po snežnem metežu smo obiskali nepopolno osemletko, na obronkih hribov, v Svetini. Tega dne ni bilo otroškega živ- žava okrog šole. Visoko šolsko po- slopje je čemerno nastavljajo svo- je stene nasproti razpokanemu cer- kvenemu zvoniku z nemo uro. Ob vhodu v šolo so bile ob steno pri- slonjene otroške smuči, s katerih se je tajal sneg. Ko smo se vzpeli po mokrin, spolzkih stopnicah, smo potrkali na vrata. Tišina. Previdno smo odprli. Velika soba je bila polna lepo zlo- ženih mokrih, velikih in m.alih, us- njenih in gumijastih čevljev. Na obešalnikih so viseli otroški suknji- či in grobo pletene rokavice. Povzpeli smo se eno nadstropje više. Izza nekih vrat je prihajalo ubrano otroško petje, ki je takoj zatem utihnilo. Po trkanju smo ne- kaj časa čakali. Odprlo nam je čr- nolaso dekle, prijetne zunanjosti s smehom v očeh, ki se je hip nato spremenil v zmedenost. »Oprostite, mi smo od časopisa«, smo dejali ter se mimo nje zrinili v razred. V dveh lepo /razvrščenih vrstah so stali otroci zardehh ob- razov in presenečeno zrli v nas. Ob tabli je majhna deklica mečkala v dlani kredo in pogledovala zdaj nas, zdaj na tablo ... Cez nekaj časa se je ošabno po- slopje odelo v otroški živ-žav. Sa- mo za nekaj časa. Nato je otroški smeh počasi kapljal po še neizhoje- nih stezah med v nebo vzraščenimi skeleti dreves. Spredaj so se pomi- kali večji na smučeh, izza njih pa. so capljali manjši z od mraza otrpli- mi nogami in plavimi nosovi. Majhne postave so se spreminjale v drob- ne črne pikice, ki so se za hip vtap- Ijale z drevesi, nato se zopet zais- krile, malo nižje v belini, dokler niso utonile v toplini domače hiše. »Tako vsak dan ... « je skoraj za- se dejala učiteljica Lenka Leban, ki je, kakor mi, zrla za njimi. »Da, vsak dan, dokler ne zavijejo navzdol po dolini v tovarno ... « — Ali ste v teh krajih rojeni? »Ne, v Celju. Tu sem šele poldru- go leto. Po končanem šolanju sem prišla sem«. — Vam je všeč vaš poklic? »Da, zelo. V začetku sem bila si- cer malo razočarana, sanjarila sem kako bo takrat ... Sedaj trpim, ker jim ne morem še bolj. pomagati. Uvedli smo topli obrok hrane, ven- dar ga vsi ne sprejemajo. Starši pravijo, da je 250 dinarjev zanj pre- več. Uredili smo tudi prostor, kjer si za silo posuše opremo . . . Ven- dar jim ne moremo nuditi tistega kar imajo otroci po mestih ...« — In učni uspeh? »Slab. Poleti delo, pozimi narava. Skušamo dopovedati staršem, da delajo veliko krivico otrokom, ko jih zadržujejo doma pri delu. Ven- dar do danes nismo dosegU nekih večjih uspehov. Lansko leto smo imeli enega samega učenca v zad- njem razredu. Večina jih izstopi že prej, ker so dovolj stari, drugi do zadnjega razreda ne pridejo ...« — Jih bo obiskal dedek Mraz? »Ne verjamem«. — Kaj si pa vi želite, da bi vara prinesel? »Fanta za Novo leto od vojakov Rada bi šla smučat v Kranjsko go- ro«. — In kako ste si tukaj uredili življenje? »Vsi štirje učitelji smo mladi. To nam malo lajša življenje, ker skup- no rešujemo probleme, ki so v ve- čini primerov isti. Drugače pa po- slušamo radio, dobivamo tudi časo- pis, ob nedeljah pa grem včasih ple- sal v mesto ... Z vaško mladino vsako leto naštudiramo kakšno igro s katero potem gostujemo po va- seh ... « Ko smo se pozneje peljali po oz- ko vsekani cesti navkreber, smo srečali enega malčka, ki je hrabro korakal po snegu. Ka se je udobno vsedel, si je obrisal nos in začel izpraševati o motorju, če ima radio, zakaj ga ta nima ... Nato je izsto- pil in se odpravil po ozki gazi v hrib. Da, tako vsak dan, razen ka- dar je doma delo, ali pa kadar zavi- je mimo ošabne stavbe v dolino, v tovarno; toda to bo pozneje ... ^Janez Sever Prvikrat v življenju oče (humoreska) Ves preozet pod oiisom. da je poslal oče, je Peter dirjal s klinike na pošto. — Sporočiti moram materi oeseJo novico, si je domislil, ko je preskakoval po tri .stopnice hkrati. Pogled na drobno skremženo bitje, ki mu ga je bolniška sestra podržala za okencem v porodnišnici, ga je prežel do poslednjega vlaken- ca. Tisto nekaj, zavito v ple- ničke, tako dolgo in s hrepe- nenjem pričakovano, je bilo končno tu ... — Mati in otrok sla zdrava, je povedal zdravnik in še brez- plačno svetoval: y>Popijte kako skodelico kave. pomirite se, po- tem pa spet pridite in prinesite ženi šopek rož.€ Da. da. Ise to bo storil. To- da najprej mora zvedeti ma- ma. Poslal bo telegram, telefo- na mati nima. Telegram. To je najhitreje. Brez sape je vdrl v pošto in se zapodil k okencu: »Prosim'?, je jecljal, potem pa v nestrpnosti zdrdral: >Оај-, te mi že obrazec za telegram.^ Prsa so se mu napenjala od pričakovanih očetovskih dolž- nosti, toda roka se mu je tres- la, ko je napisal: »Danes zjutraj smo dobili zdravega otroka — Stop — Tu- di Marta je zdrava — Stop — Tvoj presrečni Peter — Stop — Uradnica se je prizaneslji- vo in hudomušno nasmehnila, ko je preletela besede. Potem pa je kratki čestitki pristavila še svoj nasvet: — Bi ne bilo prav. če bi pri- pisali kaj imate: fantka ali punčko? — Peter je čutil kako. mu rde- čica barva obraz od iišesa do ušesa. Prvič je postal oče. Pr- vič v življenju. Kako naj bi se vsega v eni sapi spomnil? I^ozabil je pač vprašati kake- ga spola je pravzaprav tisto bitje, ki ga je blagovolilo ta- ko zmesti. Naposled mu je bi- lo dovolj muzanja za hrbtom, kjer je bila vrsta strank. Mo- ško je namignil uradnici, češ, prav imate in dejal: — Prav. Pripišite: Toliko za danes. Spol sledi jutri — Stop — Boso čevljarstvo Ne trdim, da nimamo zelo veliko čevljev;^ da jih nimamo celo toliko, da so izložbena okna prodajaln z njimi tako rekoč natrpana. (Mimo- grede — ponekod precej neokusno in docela neurejeno kakor da bi hO' teli kar vso trgovino, seveda brez prodajalcev iñ potrošnikov, prese- liti v izložbe!) Torej ne trdim, pač pa se mi dozdeva, da v poplavi čev- ljarskih izdelkov nimamo tudi ti- stega, kar bi bilo kaj vredno še po čem drugem kakor zgolj po ceni. To velja tako za stereotipne mode- le moških kakor otroških čevljev, ki z zelo redkimi izjemami kažejo odsotnost vsakršnega okusa ali kvečjemu to, da so korenine avstro- ogrske estetike zelo globoke. Toda da ne bi delal prehudo kon- kurenco strokovnjakom, ki določa- jo, kakšen model bo krasil kakšne noge, (ali bo imel recimo podplat en sam šiv ali pa bo ta šiv v dveh, treh »nadstropjih«), se bom skušal čimbolj umejiti — predvsem na to, kar se zdi v naši čevljarski indu- striji in prodajalnah čevljev morda najbolf aktualno. A to je zlasti vpra- šanje, kako to, da v najhujši zimi ' ni v nobeni prodajalni PRAKTIČ- NEGA IN LEPEGA otroškega čev- lja? Namesto tega je povsod sliša- ti opravičevanja: »Tovarne nam jih ne dajo«, kakor da bi bilo mogoče otroka obuti ze v dejstvo! Pri tem velja dodati, da ni praktično, lepo in udobno že vse, kar vendarle imamo in prodajamo, ker nam je poč ponudila industrija. Vsekakor " bi se dalo diskutirati o tem, ali otrok v čevlju z malone jeklenim pod- platom, podobnim kopitu, sploh lahko hodi in ali je za nogo res ta- ko zdrava guma. In naposled, kaj je z manjšimi številkami čevljev? Kaj po trgovsko trgovinski logiki otroci z malimi nogami morda ne potrebujejo čevljev? Da ne govori- mo ni ti o tem, kako mizerna je iz- bira po barvah usnja, kako dejan- sko sploh nimamo belega čeveljčka, če pa že, celo v »zimski izvedbi«^ kombiniranega s črnim lakom, kar' je v najboljšem primeru stilrio ' eksperimentiranje brez vsake logic-' ne povezave z namenbnostjo obut- ve. Pri vsem tem se seveda poraja tudi vprašanje, ali so naše prodajal- ne čevljev storile vse, da bi vsaj v danih možnostih zadovoljile potros-^ nika, se pravi, otroka? Ali pa bo, morda Čevljarska industrija plasi- rala na trg zimske čevlje kdaj spo- mladi? Ce bi sklepali po tem, da je v'zalogi precej letnih modelov še v-tem času, izpolnitev vprašanja ni docela izključena. Kakorkoli že,' takšna trgovina je precej bosa, a to zveni hkrati absurdno, predvsem zato, ker bi morala biti prva obuta! drh Prodajalne čevljev so, zlasti ženske zavoljo škoriičkov dobesedno oblegale. V popoldan- skih urah, vedo povedati prodajalci, ni bilo do- mala za obstati za pro- ' dajno mizo. Snežne slike RAZMIŠLJANJA OB PRVEM SNEGU BELE MUHE LETAJO, OTROKOM KRUH ZAKLEPAJO. Kje so leta. ko mi je mati pela to pesmico. Gledala sva (skozi okno, ko so snežinke počasi pokrivale kup drv na dvorišču. Prav počasi. Po- stajal je vedno manjši, dokler ni poipolnoma izginil in je nanj s.pomi- njala le gomila, podobna toliko dru- gim, rastresenim po dvorišču. In pod njimi je bilo skrito vise. Od po- lomljenega voza do kupa gnoja. Vse je prekrila ta nedolžno bela snežna odeja. Nisem razumel, zakaj mi to poje. Saj je bilo za nas otroke vendar tako lepo. ko je padal sneg in smo se lahko sankali in kepali. Ni bilo več umazanega dvorišča in kupa ignoja. Bilo je vse tako lepo, belo, čisto . . . Lepo se je voziti z avtomobilom po skoraj kopni cesti, če se ta .vije po snežnem polju. Kupi zoranega snega beže mimo tebe skupaj z ža- lostnimi piramidami hmeljevk, ki vpijejo po zelenj'u in se hočejo v lahnem vetriču iznebiti belih snež- nih kapic, ki jim jih je nadel sneg. Toda vsaka prijetna stvar enkrat mine, tako tudi vožnja. Ko zavije- mo v Arji vasi na cesto proti Ve- lenju, se prične naša vožnja po raz- burkanem morju. Dobro, da se mi želodec ne obrača, drugače bi ni- kdar ne prispeli na cilj. ker bi mo- rali prevečkrat ustaviti. Velenje. Stolpnice z belimi klo- huki. bloki pa z enakimi pregrinja- li. Na kandelabrih uličnih svetilk pomagajo sončnim žarkom, ki silijo k materi zemlji, ledeno sveče čudo- vitih oblik. To je 'pozdrav Velenja. Mrtve sveče na kandelabrih. Ob železnici se skupina otrok sanka po tri metre dolgem smuči- šču, na nasipu železniške proge. Brez električnih signalov. Po shojeni gazi nese stara mamica majhno smrekico. da pripravi doma veselje vnuiekom. V trgovini mlada prodajalka zdol- igočasono zre skozi okno in zeha, ne preostane ji drugega. Sneži. Zopet. Snežne pahuljice ne- utrudljivo tolčejo ob vetrobransko steklo avtomobila. Brisalci se ne- močno borijo z njimj. Na cesti, ki je bila prejšnji dan še lepo zorana, se kažejo y lucili žarometov sledi kamiona, ki vozi pred nami. Počasi gre. Kje so še Slovenske Konjice! Snežinke pa ne vedo za skrbi. Padajo neutrudljivo. Ustavimo, аад bi pomagali brisalcema, ki sta se' utrudila. V lučeh ižarometov se priikaže drobna postavica petnajst ali šest- najst let stare deklice, ki s težavo ])oriva težko naložen bicikel. Tako drobcena je ob velikem, s torbami in vrči naloženem moškem kolesu. »Deklica, kam pa pelješ ob ta- kem vremenu?« se mi vsili to, tako vsakdanje vprašanje. Obli jejo jo solze in med njimi mi vsa premražena pove. da pelje mle- ko v Gelje. Ime da ji je Francka. Oče je odšel v gozd, da bi po snegu privlekel domov hlode. Ona pa mo- ra namesto njega voziti mleko, da ne izgubijo »hiš« v mestu, S težavo porine te/iko kolo po sipastem snegu naprej. Avtotnobili pa jezno trobi- jo nanjo, ko jo prehitevajo, ker jim odvzema iijihovo cesto... Fico nas kihajoče vleče naprej. Toda na nekem ovinku pri Franko- lovem bi kmalu zaorali novo cesto v snežno odejo. Še dobro, da je cestar Konrad ovinek posul s pes- kom. »Ja. vete. Jaz pa moram biti na cesiti vedno, če je potreba. Naj bo noč ali pa dan. Itnam dolg odsek. Od Frankolovega do Škofje vasi.« Krepak išestdesetletnik si je med pogovorom puhal v premrle dlani. Toda ni časa za klepet. Treba je naprej delati. Še ni konec nevar- nosti na cesti. Vozimo naprej. Pobočja so taiko lepo okrogla in bela. Drobne kres- nice izdajajo na njih skrite nizke bajte, do katerih vodi le ozka gaz. In kdo ve, iz katere od teh oddalje- nih bajt se vozijo ti kolesarji, ka- terih migljajoče luči hite mimo nas*; Štiri, pet kilometrov vozijo, poriva-' jo in nosijo kolo do glavne ceste, nato pa še deset ali več kilometrov do tovarne. Toda. če je že pri rinil do ceste, zakaj bi se po njej. ki je tako lepo zorana, vozil z avtobusom. Sicer se utrudi, toda saj se bo že na »šihtu« odpočil... Da. Lepa so v jutranji zarji ta .pobočja, pokrita z belo odejo. Dim se suklja iz hišic, ki so skrite na njih. Tako lepe so. Ujemajo se nji- hove bele strehe z belo pokrajino. Vtapljajo se vanjo. Da. Ko pade sneg. je vse belo. Ase čisto. Vse enako. Bela odeja vse Ni prej vedel Ko je zdravnik dal pacientu nogo v 'mavec, mu je rekel, da lahko na- ' slednji dan odide domov. Toda na-| slednjega dne mu je dejal, naj še как< dan ostane, da se ne bi poškodba iz-< rodila, kajti kakor je bral v časopisu,^ je^tajgelg_ježke narave. j Dežurni gasilec na novoletni zabavi 52 — 28. decembra 1965 CELJSKI TEDNIK Stran 11 Epopeja Poni ekspresa Epopeja Pоni eskspresa«, prve poštne službe, ki so jo vzdrževali hrabri jahalci in ki je povezovala vzhodne ameriške pokrajine z bo- gatimi, deloma, neraziskanimi in slabo naseljenimi območji na za- hodu, se je pričela 1858 leta. Tedaj je namreč bilo že preko pol mili- jona Amerikancev onstran planin; tedaj so na zahodu že rasle farme kot gobe po dežju, enako pa tudi naselja in rudarska zasilna biva- lišča. Romantična dirka za zlatom je začela 1848 leta, deset let kasneje pa so v samotnih predelih Nevade odkrili tudi srebro, ki je povzročilo novo veliko preseljevanje. Kronike nam povedo, da je bila prva pošta vpostavljena 1858 leta. Tedaf jepove- zovala I\/lisuri z zahodnimi predeli ameriške celine. Za pot od Atlanti- ka do Pacifika so jahalci v štafet- nem teku potrebovali 25 dni, kar pa se jim je zdelo še vedno pre- počasi. V tem obdobju je Viljem Raseli, ki je bil uslužbenec neke kompani- je za transport živil, sprožil idejo o organizaciji stalne poštne štafet- ne službe. Da bi to zamisel uresni- čil, je moral opraviti veliko organi- tiizacijsko delo, kajt ikonjeniki so irneli pred seboj skupaj preko 3.200 kilometrov poti, in sicer večinoma akozi divje, slabo prehodne prede- le, kjer pa so bili Indijanci še naj- večja nevarnost. Pot je začela pri Sen Žozeju. Od tod do cilja je bilo skupaj 190 »re- lejnih postaj« za počitek in za za- menjavo konj. Postaje so bile raz- deljene na različnih razdaljah, in sicer primerno terenu in težavnosti ježe. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so rabili za zavarovanje »relej- nih postaj« kar preko 400 oboro- ženih ljudi. V začetku so imeli pre- ko 500 konj. Izbrali so najboljše konje, ki so jih lahko dobili. Veči- noma so jahalci »Poni ekspresa« imeli konje križance — in sicer ze- lo odporne križance med čistokrv- nimi jahalnimi konji in mustangi. Ekipo »ekspresa« pa je sestavljalo 80 izvrstnih jahalcev, ki so bili iz- redno dobro plačani, a so se mora- li obvezati, da bo njihovo obnaša- nje in tudi privatno življenje vzor- no. Le tako so organizatorji lahko upali na uspeh. Med poštnimi po- šiljkami so pogostoma bile namreč tudi denarne pošiljke in vrednost- ni paketi. Dokaj zanimiva je bila njihova zaprisega. Nekako takole se je gla- sila: »Jaz, jahalec Poni ekspresa, ne bom pil alkohola, poštno pošiljko pa bom prenesel do zastavljenega cilja za vsako ceno!« Določeno je bilo tudi, da lahko konjenik nosi le do devet kilogra- mov pošte, ki jc bila nameščena v posebnih usnjenih vrečah na sedlu. Cena je bila dokaj huda. Za pismo s 14 grami je pošiljatelj plačal pet dolarjev. Razumljivo je, da je organizator- jem štafetne poštne službe bilo ve- liko na tem, da čim bolj skrajšajo čas potovanja pošte z enega kraja Združenih držav Amerike do dru- gega. In zares so uspeli ta čas zmanjšati na 10 dni — to pa hkra- ti pomeni, da je razdaljo 3.200 ki- lometrov »poštar«, ki se je hkrati posluževal kot »prevoznega sred- stva« le konji, premagal to razdaljo v tako kratkejn času. Lahko bi bili vzor marsikje. Le pomislimo 320 kilometrov v enem dnevu. Po- šta je dnevno prešla od 60 do 200 kilometrov. Na relejnih postajah so konjenike čakali sveži konji. Jaha- lec je počakal le za predah in že je z znanim krikom »holoa« nada- ljeval pot. Indijanci so jahalce Poni ekspre- sa pogostoma opazovali iz zasede, toda napadali so jih le redkokdaj. Kajti jahalci Poni ekspresa so spo- štovali pravice Indijancev, niso jih izzivali, niti jim niso nikoli prizade- jali kake škode — razen v primerih skrajne sile. To je bilo še toliko bolj pomembno, ker so jahalci te »pošte« jahali okoli dve tretjini po- ti skozi indijansko ozemlje in bi nasprotno ravnanje prav gotovo že v kali onemogočilo njihove podvige. Pogosto se je pripetilo, da so ja- halci prišli do postaje za zameno konj, kjer so našli le pogorišče. Tako so bili tudi primeri, da je mo- ral jahalec prejahati kakih 600 ki- lometrov — brez da bi lahko zame- njal konja. Najbolj slaven med njimi pa je vsekakor Buffalo Bill. Jahalec Po- ni ekspresa je postal s šestnajstimi leti, znan pa je postal s podvigom, ko je prejahal v 22 urah 515 kilo- metrov. Med potjo je v tej dirki po- čival le' toliko, da je zamenjal mok- ro sedlo. , Poni ekspres je prvi prinesel v KaUfornijo vest o Linkolnovi iz- volitvi za novega predsednika ZDA. i' Toda to, česar niso mogli storiti Indijanci, kar ni uspelo nelojalnim konkurentom, razbojnikom to je uspelo navadni bakreni žici. Ta je' namreč končala zgodovino zna- menitega Poni ekspresa. Zgodba izpod gore Lisce Vse od leta 1879 do 1924 je na Raz- boru pod goro Lisco učiteljeval Blaž Jurko, nenavadno originalen mož. Bil je vse: tudi lovec, planinec, sadjar, padar, muzik, ljudski pravnik, šaljiv vec, rokoborec... O njem si ljudje še danes pripovedujejo zgodbe, med katerimi je tudi tale, ki je povrh še zapisana v Jurkovih osebnih spomi- nih: V poznem večeru je nekdo potrkal na okno razborskega šolskega upra- vitelja in zaslišal se je krepak, nizek ženski glas: »Hitro odprite, prosim! Farovžka sem! Gospod so me poslali!« Jurko, ki se je že spravljal spat, je pogledal z okna. Bila je farovžka ku- harica, še dosti mlada, okrogla žen- ska. Odprl ji je. ' >^Oh, ko bi vi vedeli,« je vzdihnila. "^kako strašen revež so naš gospod! 2e ves dan imajo tako hude vetrove, da so od njih kar zeleni in vijoličasti. Tako zelo jih napihuje, da ne morejo fíe ležati ne sedeti ne hoditi. Z vsemi zdravili so že poizkusili, tudi z jane- žem in poprovo meto. V svojem hu- dem trpljenju so mi dejali: — Steci k šoli, ker samo Jurko mi lahko še po- maga!« »"No, seveda,« je pritrdil Jurko. ki nikomur v sili še ni odrekel svoje Padarske pomoči. Iz omarice z maža- P^i, tekočinami, obvezami, orodjem in starimi zapiski je vzel v papir za- vito klistirno cev, stekleničico glice- rina in košček vazelina. »Kar pojdi- va!« Ni jim bilo daleč tja do župnišča poleg cerkve. Bilo je res vse tako, kakor je pove- dala kuharica. Župnik ju je sprejel žalostnim stokanjem^ premetava- Joč se v usnjenem naslanjaču pole^ 2,dgrnjene postelje, ves pisan v obraz. 2ajecljal je v bolečinah: ^"Neznansko me napenja in umrl ■^om, če mi vi, Jurko, ne boste poma- Sali. Usmilite se me!« Kuharica je morala prinesti skledo tople vode in hitro je bilo priprav- ljeno vse potrebno. Tedaj je Jurko ^^lel^bolniku: »Zdaj pa v posteljo! Obrnite se na levo stran, skrčite noge in razode- nitc svoj zadnji del! Vi pa,« se je ozrl na kuharico, »naju tačas pustite sama!« ^ »Za božjo voljo! Kaj vendar name- ravate 7f našim gospodom?« ga je za- držala presenečena, vznevoljena. »Ne gre drugače,« je vztrajal Jur- ko. Pokazal je kuharici klistirko ter ji razložil pomen te priprave in način njene koristne uporabe. Kar strmela je nad vsem, na kraju pa odločno od- kimala: »Stojte! Tega pa že ne! Dokler sem jaz živa, tega vi ne boste delali! Kaj pa mislite! Saj ste vendar kristjan, ali ne? Kaj takšnega bi vi počenjali z našim gospodom, ki so žegnani? Zraven tega pa so še sila sramežljivi! Nikoli in nikdar! Zato raje kar meni prepustite cev! Sama bom opravila z njo!« »Prav,« se je nasmehnil Јцгко. Dal je ženski še nekaj navodil in se po- slovil. V svitu novega jutra je spet potr- kalo na okno učiteljevega stanovanja. Bila jc farovžka kuharica. Prinesla je v papir zavito klistirko. Polna za- dovoljstva jc povedala: »Oh, kako hitro jc sinoči pomagala tale vaša priprava! Znala pa sem tu- di prav ravnati z njo! In pomislite: Vsi vetrovi so kar naenkrat šli od njih! In koliko jih je bilo in kakšni so bili Tega si še predstavljati ne morete! Potem pa si je gospodu kar duša oddahnila. Davi so že prav zgo- daj vstali in hodijo zdajle po sobi gor in dol, pri tem pa si veselo žvižgajo in na ves glas boga hvalijo. Tukaj vam vračam preimenitno reč. V za- hvalo za pomoč in rešitev od muk pa vam pošiljajo še tale v papir za- viti srebrni goldinar. In rekli so, če bi bilo še kdaj treba ...« Zero TRČENJA Mi, Jugoslovani hitimo o komunizem. Nekateri se pri tem osvobajajo težke odgovor- nosti, da bi čimprej prispeli in tako prihaja do trkov s ti- stin\i, ki hitijo odgovorno. Kaj- ti kadar idejno trčita dva komuni- zma, sta prizadeta Marx in Engels; kadar trčita dva avtomobi- la, nastrada pešec; trčita dna vodilna principa, nastrada kurir; trčita dva pisca, se domača knjiga znajde v kleti; trčita dve šolski reformi, je dijak prikrajšan za znanje; trčita dva direktorja, popu- sti standard; trčita dve sekretarki, od pu- stijo pomočnika načelnika; trčita dva spiska, izpade člo- vek; trčita dva festivala, dobi občinstvo možganski pretres; trčita dve rešitvi, je izpo- polnjen birokrat; trčita dve koncepciji, nasta- ne kontracepcija; trčita dva dogmatika, se ne zgodi nič; trčita dva študenta, dobita otroški dodatek; trčita dva tramvaja, pohva- lijo mestnega re porter ja za poročilo; trčita dva urbanista, zrase na kraju trka drevo; g Kadar trčita dva inozemska turista, oba spregovorita srbo- hrvaško. Zato vas lepo prosimo, to- varišice in tovariši, prenehajte trkati«, kajti ker sta na ozki brvi trčila ovna in padla v vodo. smo bili prisiljeni spre- jeti Zakon o prepovedi pose- dovanja ovnov. Zato. ker sta trčila po dva vodilna tovariša na istem po- ložaju, smo si morali izmiš- ljati nova vodilna mesta. Imamo dovolj zakonov, do- polnitev in sprememb. Prosim vas. naredite vse. da bi pre- prečili sprejem zakona o ¿tr- kanju€. Vlada Bulatovič Vib MISLI VELIKIH LJUDI Družba je bolj mačeha kot mati in obožuje svoje otroke, ki se do- brikajo njeni nečimrnosti. (Honoré de Balzac) Ko vas kdo prosi česa, kar ne morete spolniti, mu gladko odklo- nite in ne dopustite nobenih golju- fivih upov; dajte pa takoj, kar ho- čete dati, tako si boste pridobili prikupnost odklanjanja in prikup- nost dobrodejnosti, dvojno pošte- nje, ki čudovito povzdiguje značaj. (Honoré de Balzac) Zakon je neumnost, ki jo narediš s srcem, ne s pametjo. (Francesco lovine) Mrliči predstavljajo popoln ideal nepremičnosti. (Francesco Jovine) ZA ZDRAVJE V STARm LETIH Slovenski pisatelj Janez Trdina (1830—1905) je pred smrtjo k svojim spominom dodal še odlomek, ki nam vedro prikazuje pisateljeve bolezni in njihovo zdravljenje: Do petdesetega leta nisem poznal skoro nobene bolezni. Tem več pa jih je prišlo pozneje, posebno takih, ki izvirajo iz prehlajenja. Influenc sem imel do zdaj že enajst. Pet let me je mučila podagra, ki ji pravijo Gorenj- ci »putika«. V svojih boleznih nisena klical nikoli doktorjev na pomoč in nisem rabil nobenih lekov. Samo ta- krat, kadar .se mi je život zaprl, sem poslal po steklenico grenke vode, ki obrni je vselej pomogla. To je bil ves moj strošek zaradi zdravja. Lečil sem se torej sam in to s petimi zdravili, ki se zove jo.- mir, gorkota, post, voda in dobra volja. Užival sem med bo- leznijo samo mleko, juho in kuhano sadje. Prcjšn.ic čase nisem vina po- kusil, dokler mi ni odleglo. Pozneje sem odstopil od te navade. Influence, ob katerih nisem pil nič vina, so tra- jale po šest tednov, tiste, ob katerih sem si ga privoščil, pa komaj po štiri tedne. Ta izkušnja me je uverila, da je dobro vino jako hasnovito za bol- nika. Od takrat ga popijem, če sem bolan, vsak dan po pol litra, kar mi prav dobro tekne. Preizvrstno zdravilo mi Je bila v vseh boleznih dobra volja. Citai sem samo zabavne knjige, ki so me silile na smeh, ali pa take spise, ki so po- ročali o sijajnih napredkih vseh slo- vanskih narodov. To berilo me je navdajalo s takim veseljem, da sem kar vriskal v postelji navzlic vsem bolečinam. Ce je prišel k meni kak znanec, nisva imela nikoli resnih po- govorov, nego sva se šalila, si pravil« vsakovrstne smešne burke in anek- dote in se smejala brez konca in kraja. V vsaki bolezni sem tudi mnogo prepeval. Ako nisem mogel ponoči spati, sem pel fantovske poskočnice in podoknice po več ur zaporedoma, včasih prav do belega dne. Tudi sem zložil o vsaki svoji bolezni zabavlji- vo »pesem«, ji naredil napev in jo krožil potem marljivo, dokler se bo- lezen ni naveličala poslušati mojo strašno »poezijo« ter ni pobegnila. Za pokušnjo nàte moj pozdrav in- fluenci: Oj dolenjska influenca, ti si vražja peštilenca, pust' na miru me Gorenjcalv^ Brž poberi se od mene, nade ne imej nobene! Pihnil bom, ti odletiš, pljunil bom, ti se zvališ, kihnil bom, ti omedliš itd. itd. (Namesto »kihnil« je Trdina prvot- no uporabil neki precej krepkejši glagol.) Kajne, da ni čudno, ako se je bole- zen prestrašila takega pesnikovanja in mi dala kmalu slovo? Drugim lju- dem naklada bolezen velike stroške, moje finance pa še okrepčuje. Tiste tri influence pred petimi leti so mi pomogle, da sem si prihranil več ne- go 50 goldinarjev. Komunalna banka Celje obvešča svoje komitente, da v dneh od 3. do vključno 6. januarja 1964. za stranke ne bo poslovala. Prav tako v navedenem času za stranke ne bodo poslovale poslovne enote Komunalne banke Celje, in to Celjska mestna hranilnica, podružnica za kreditiranje kmetijstva in vse ekspoziture v okraju Celje. strast II CILJSKI XIMWIK št. 52 — 28. decembra 1963 ir-:-».***..*.-,, . . ЛЈ(јуо1е1па nagradna križanka Komunalne banke v Celju tzžre|>%»e bodo denarne nagrade: Hranilna knjižica z zneskom 15000, 10000 in 5000 dinarjev 52 — 28. decembra 1965 CELJSKI TEDNIK Stran 15 ŠPORT-LETOS SMUK V NOVO LETO Bližamo se času ko po n(^ki ne- napisani tradiciji delamo obračun minulega dela. Taki) tudi športniki. Nekateri so ga že v teli dneh opra- vili na letnih zborih, druge ])a to še čaka. Kaj mun je prineslo leto, ki ga zaključujemo Jn od katerega se bo- mo čez dan. dva poslovil i i* • V ORCiAiNIZAClJSKEM pogle- da je ostalo več ali jnanj vse po starem. Na čelu telesnovzgojnih or- gam^acij še zmeraj stoji okrajna zveza za telesno kultur«, ki je v letošnjem letu dobro zastavila svoje delo. Njena nadaljnja stremljenja pa bodo išla v krepitev občinskih zvez za telesno kulturo in v počas- no odstopanje večine nalog prav tem organizacijam v komunah, (jre ]iam- rcč za imperativ — tudi ' telesna vzgoja mora najti s-voje mesto v komunalnem sistemu. In da ne bo zamere — v mnogili občinah so v, (em pogledu storili že marsikaj. To ie posebej velja za Žalec, pa tudi za Šmarje. Velenje in deloma Celje. Drugod bodo morali pohiteti, da iie bodo zaostajali in da ne ibo te- lesna kultura venomer na repu družbenega razvoja. •V ŠPORTNEM ŽIVLJENJU JE AILETIKA PO ZASLUGI AO KLA- DIVARJA še zmeraj daleč ргес^ Vse-; !ni. Tudi letos je dosegla izreden in to predvsem na račun mla- dinskih ekip. Izkazali pa so se tudi ''teyilni posamezniki, med katerimi теекаког üzstopajo Lešek, Vivod. »ažičv Kolnik, Stamejčičeva, Lube- jeva itd. Neverjetno pa je ^о, da ta najmočnej'ši športni kolektiv ob prehodu starega v novo leto brez predsednika. Želimo, da bi ta pijo- l>loin kmalu in zlasti še zadovoljivo resdi. • OSTALI ŠPORTI V KVALI- TETNEM P(XrLEDU ZAOSTAJAJO. Toda navzlic temu so tu ekipe, ki močno posegajo ne samo v repu,b- li'ški, temveč tudi v državni vrh. Mladi rokometaši i/, Celja iso se tudi letos lepo uveljavili. Veliko si lah- ko obetamo tudi od rokometne šole za pionirke oziroma mladinke, ki naj da prav tako določeno kvaliteto.' Ф HOKEJISTI NA TRAVI so le- tos osvojili ne samo naslov repub- liškega, marveč tudi pokalnega pr- vaka Slovenije: na državnem pr- vemstvu p-i so bili četrti, oziroma drugi. č(- ne l)i vmes posegla šport- na birokracija. • \S()L1D\0 KVALITETN4) SlX)PNJO DRŽIJO TUDI HOKEJI- STI pa čeprav doslej niso imeli za- dovoljivih pogojev za delo. Ze več let so republiiški prvaki. Zlasti obe- tajoča pa je mladinska vrsta, ki je letos na r(;piil)liškem prvenstvu po- vsem zasluženo premagala celo re- nomirano ekipo z Jesenic! • CELJSKI SMUČARJI so neko- liko zaostali. Trenutno ni v Celju tekmovalcev, 'ki bi poisegli v repub- liški in državni razred; vsaj veliko jih ni. Minili so časi. ko so |)o snež- nih [)oljanah zmagovali tekmovalci 'kot brata Cetina. Nunčič. Uršič, Ve- ber iti drugi. Na ta'padec so seve vplivali naravni pogoji, mile zime brez snega in podobno. Časi pa se spreminjajo in obetajo svetlejše dni. Že zdaj se namreč pozna siste- matično delo z novo :generacijo; svoj delež k novemu vzponu pa bo lahko dal tudi bodoči zimsko rekre- acijski center Celjska koča-Svetina. • .NOGOMETAŠI so po zaslugi Kladivarja na |)ragu novih uspehov, ki jih bodo morda uvrstili v višji tekmovalni razred. Zal, pa se ti ljudje na sploh ne znajo pogovar- jati za okroglo mizo kot enakoprav- ni partnerji. Škoda je namreč, da se stremljenja po tesnem sodelova- nju med vsemi nogometnimi klubi v Celju razvijajo ob klubaških stra- steh. Škoda, resnična škoda, saj bi lahko s skupnim delom in enotno politiko dosegli mnogo več. kot pa imamo. Kot -pravijo so se nazadnje le pogovorili tako. kot je prav. Ф PLAVALCI so letos uspešno pr(4nagali krizo, ki je nastala po nekaterih razprtijah s Plavalno zvezo Slovenije in klubom Ljublja- no. Pa ne samo. da so jo premagali: dokazali so. da znajo delati in ži- veti tudi bolj skromno. Hvaležna je ugotovitev, da v tej krizi niso po- zabili na vzgojo naraščaja. • VOŠAR'KA v Celju ise ne more prav razviti. Ta ugotovitev je prav- zaprav nerazumljiva, zlasti še. če se spomnimo, da je to igra. ki na- vdivšuje veliko število mladih ljudi. • Podobno je z NAMIZNIM TE- NISOM. Tudi ta igra si ne more pridobiti slovesa, kot ga je imela v prvih letih po vojni. Sicer pa po- vejmo še to. da edina sekcija v Ce- lju, to je pri Partizanu, dela pod nemogočimi jXìgoji. Društvo nam- reč nima ustreznih prostorov, zato tudi pingpongaši igrajo le v garde- robah, skladiščih itd. • KAZNO IE. DA SE OBETAJO ODBOJKI LEPŠI ČASL To si ta igra. ki je močno priljubljena zlasti med člani delovnih kolektivov, za- služi. Zato le pogumno naprej! • NA PRAGU RAZVOJA so ne- katere tivkoatletske sekcije, kot boks. dviganje uteži, judo itd. Tu imajo Olimp in velenjski Rudar ter deloma Partizan Celje mesto svoje najmočnejše predstavnike. 0 S PRECE išN J IMI TEŽAVAMI SiTbORIJO člani KONJENIŠKE- GA KLUBA. Navzlic temu so do- segli nekaj pomembnih zmag. In če bo končno rešeno še vprašanje hipodroma in njihovega dela v sklo- kmetijske organizacije, potem lahko z optimizmom zremo tuili na to panogo. • IZREDNO LEP NAPREDEK SO POTRDILI VELBNJSK ì^'fXfTW^' KARJÍ. V Velenju je našla ta šport- na dejavnost svoja plodna tla. • ORODNI TELOVADCI so v stagnaciji. Kot vse kaže ni prave zavzetosti za to panogo, pa tudi te- lovadnice ^io pretesne, da bi jim bi- le več časa na razpolago. Џ ČLANI CELJSKEGA AERO KLUBA so tudi letos dosegli nekaj izrednih us-pehov. Zdi se pa. da so preveč skromni in da ne govorijo preveč radi o svojem delu in re- ;çultatih. ki jih imajo. • SVOIE PRAVO MESTO ]E NAŠLA ŠPORINA DEIAVNOST I UDI V DELU AVK) MOJO DRU- ŠTVA. Ciotovo pa je. da bi se ta zvrst lahko še 1и)1ј razmahnila, če bi imela na razpolago tudi ustrezne Kteze. tekmovalne proge in podob- no. • NA SOLIDNI POTI MOČNEJ- ŠECiA VZPONA SO ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA. Nekateri ce- lo i)ravijo. da je v teh organizac ijah perspektiva in da IkkIo ikmalu pre- rasle ostale. Želimo, da 'bi se ta na- poved uresni-čila. saj gre v tem 'pri- meru izključno za mladinske šport- ne organizacije. • DELO V PARTIZANSKIH DRU- ŠTVIH fe v staK-naciii. V delu teh organizacij se nekaj lomi. Novi čas je prinesel tudi novo vsebino dela. Zdaj v teh organizacijah prevladu- je športna dejavnost. Medtem ko re- kreacija še uj našla svojega prave- ga mesta, je splošna vadba v moč- nem zaostajanju. • IZREDEN VZPON SO DOSEG- LI STRELCI. Lahko rečemo, da je ta panoga v okraju v resnici in po vseh zaslugah na prvem mestu. Iz- redno pozornost pa zasluži tudi za- radi vsebine in namena. Saj gre prav v tem primeru ne samo za športno aktivnost, marveč tudi za obrambno vzgojo. Celjski strelci vi- soko notirajo tudi v državnem me- rilu. In če se bodo z})oljšali časi še glede gradenj strelišč, potem lahko na tem področju pričakujemo še večje rezultate tako v množičnosti kot tudi kvaliteti. • VEČJIH U.SPEHOV pa ne pri- čakujemo samo pri gradnji strelišč, marveč pri gradnji športnih objek- tov na sploh. Dokler bomo bolj pri- dno rušili športna igrišča kot jih gradili, ne moremo govoriti, da je telesna vzgoja tudi v resnici se- stavni del socialistične vzgoje iii družbenega standarda. In končno — več pozornosti in družbenega pri- znanja si zaslužijo tudi telesno vzgojni delavci. Tudi oni opravlja- jo pomembno družbeno in politično vzgojno delo. Zato ne kaže njihova prizadevanja — v ogromni večini ■primerov amaterska — podcenjeva- ti. Zaslužijo si priznanja' in opore pri izpolnjevanju zahtevnih nalog. Žal. pa večkrat vsi skupaj na te pridne in skromne ljudi pozablja- mo. Za konec še to, tudi v skladu s tradicijo in običaji — vsem skupaj, zlasti pa zvestim bralcem športne rubrike našega lista, vsem športni- kom in članom telesnovzgojnih or- ganizacij ter vsem delavcem v teh druištvih naše iskrene čestitke ob novem letu, z željo, da bi bilo 1964. leto zdravo in srečno ter polno no- vih uspehov. M. B. Zima nad Okrešljem (foto: Ciril Debeljak) Končno zimsko-športni center Sliki prikazujeta zadnja montažna dela na novi vlečnici, ki sta jih v glavnem opravila Matej Suhač in Alojz Kladnik. Preteklo nedeljo je bila na Tov- stem vrhu, nad ('eljsko kočf). .opu- ščena v obratovanje stopetdeset me- trov dolga siiiučarsku vlečnica, ki je postavljena na novo urejenih smučarskih terenih. Navzlic abilici lepili in priprav- nih smu^čarskih terenov, delovni ljudje celjskega okraja niso do le- tos imeli večjega, zimsko-športnega rekreacijskega centra. Lansko leto je planinsko društvo, v sodelovanju s smučarskim, začelo urejevati smučišča na I ovstu. Letcxsnje po- letje, predvsem pa jeseni, so člani obeh društev začeli ,še aktivneje z delom. Enajst nedelj, je več kot trideset članov obeh društev pri- pravljalo novo — veleslalomsko ste- zo. Največji problem je bilo razči- ščevanje štorov. Na pomoč jim je priskočil delovni kolektiv .Apneni- ka*. ki je štore razstrelil in s tem omogočil hitrejšo usposobitev smu- čarskih terenov. Z ureditvijo .smuških terenov na l'ovstii. dograditvijo manjše ska- kalnice in nove veleslalomske pro- ge so bile iMitrebe po žičnici, oziro- ma vlečnici vse večje. Lansko leto so zato odkupili od smučarskega drtfštva Novinar za milijon dvesto tisoK- dinarjev petsidrno vlečnico, ki jo poganja lomosov motor tipa Ák\ db . Planinsko dru-štvo bo v sodelova- nju s smučarskim privabilo smu- čarskega vaditelja, ki bo na razpo- lago gostom in smučarskim začetni- kom vsak dan. Zaradi skromnih fi- nančnih razmer, s katerimi ^riištvo razpolaga, bodo ti vaditelji delali brezplačno. U'poraba vlečnice in va- diteljev bo predvidoma vračunana v dnevno oskrbnino ^jostov. Z novo vlečnico in zahtevno veleslalomsko progo, so dobili Celjani in drugi de- lovni ljudje svoj skromen, preixi- treben zimsko-športni center, ki pa ima vse možnosti ob podjK^ri delov- nih kolektivov za 'širši razvoj. J. S. Pot »Bratstva in enotnosti« strelcev celjskega okraja Piše: Franci Verde v Sreda, 27. novembra 1963. Ura je "^кај čez polnoči. Pred Okrajnim strelskim odborom na Šlandrovem rgu v Celju je vse živo. Iz raznih jocin prihajajo delegati, aktivni relci ter funkcionarji streLske orga- nizacije. «Putovodža^< tovariš Putnik nestrpno čaka avtobus, kajti po jegovem »vojaškein« času bi moral "1 odhod ob polnoči. Daje še zadnja g .Y^dila ter nam izroči pozdrave in Очп srečno pot od predsednika generala Franca Rojška, ki ne vs^vf " nami. Avtobus pripelje in en 27 nas vstopi. Odpeljali smo se ^ preko looo km dolgo pot po brat- ^»^i republiki Srbiji, je in enotnost naših narodov .ciie i'y^^-i^ pridobitev naše revolu- boii"^ . ^^^1° naj bi prišlo vedno letni?°TÍ^^^^^' ^^^s^i pa še ob 20. ob- OSn n\ nasedanja AVNOJ. Vodstvo ZblS^;:^ '■'^ odločilo, da se v qilju Strelc^nv"''^^ •'^''^^^^^ ^^^aia Celje ter okraja Zrenjanin odnravi za dan republike v Banat številnejša de- legacija. Zapustili smo Celje, Zidani most in kmalu smo bili na oni strani Sotle. Prvi naš cilj je bil Beogt^ad, kjer je bil v načrtu ogled muzeja JLA ter sprejem na Strelski zvezi Jugosla- vije. Med vožnjo so zlasti dekleta z zanimanjem ogledovala povsem novo pokrajino. Vse je nanje tako močno vplivalo, da so se takoj prilagodile vsaki situaciji. Avtocesta je izginjala za nami in ob 10. uri .smo zagledali naš beli Beograd, ki je bil odet v lah- no meglo ter jugoslovanske in ro- munske zastave. Takrat jo namreč bila v naši državi romur, .k i delega- cija. Mnogi med nami so prvič videli naše glavno mesto in našo največjo reko Donavo. V avtobusu si slišal eno samo začudenje. Tudi tisti, ki so že bili pred leti v Beogradu, niso mogli verjeti svojim očem. Vse lepo, mnogo novega, zares naš ponos iri skoraj ve- lemesto. Pot nas vodi na staro jnničarsko trdnjavo Kalegmegdan. Prvič sem ga videl. Zares nekaj veličastnega, nekaj kar vzbuja v človeku spoštovanje. Prav sem spada muzej JLA, ki je napravil na nas močan vtis. Najdlje smo se zadrževali v prostorih, kjer je prikazan razvoj naše NOB. Mnogi smo se posebno zanimali za vse tiste stvari, ici so bile v zvezi z delom vr- hovnega komandanta tovariša Tita. Ko človek pregleda ves razvoj od na- selitve Slovanov na ozemlju Jugosla- vije pa do konca II. svetovne vojne, šele vidi, koliko žrtev so dali naši ljudje za to, kar imamo mi danes. Se nekaj posnetkov za spomin in odha- jamo na Strelsko zvezo Jugoslavije. Malce slabo vreme ne kvari prijet- nega razpoloženja. Sprejem na Strelski zvezi Jugosla- vije ter pri predsedniku SZJ in čast- nem predsedniku SZJ generalpolkov- niku Voju Todoroviču je bil za vse nas izredno doživetje. Spoznali smo se z delom SZJ, izmenjali smo nekaj misli, seveda največ o strelstvu. Ob prijetni zakuski se oglasi borbena slovenska partizanska pesem, ki jo pojemo skupno. Tovariš Vodopivec iz Ljubljane, ki dela v Beogradu, nam da s prijetno recitacijo še več poguma. Naenkrat se pojavi med na- mi nasmejan general Vojo. Njegove prve besede: »Zelo sem srečen, da vas vidim!'< in objem z vsakim posa- meznikom nam pomeni nekaj enkrat- nega. Zanimal se je, kaj delamo v Celju, se zanimal, zakaj ni z nami general Jaka ter nam obljubil, da nas bo obiskal. Zapeli smo Rojškovo pe- sem študent na rajžo gre«. Če- prav smo sedeli ob sadnem soku, smo bili veseli, saj smo se počutili kot do- ma. Med nas je prižel še sedanji pred.sednik SZJ tovariš general pod- polkovnik Djukanovic Vladimir, ki se je predvsem zanimal za delo OSO Celje. Pohvalil je njegovo delo, saj zavzema OSO Celje eno prvih mest v državi. Naša dekleta so mu izro- čila šopek cvetlic ter sliko mesta Ce- lja. Prekmalu je minil čas in poslo- vili smo se. Slovo je bilo prijetno, prav tako kot snidenje. (Nadaljevanje sledi) ČITAJTE CaiskiUdkik stran 16. CELJSKI TEDNIK št. 52. — 28. decembra )ђђ^ KOMPAS IZVOZNIK — KOMPAS IZVOZNIK — KOMPAS IZVOZNIK Menjali za 42 milijonov... Bližnje praznovanje novega'leta je bilo krivo, da je v prejšnjem tednu močno narasel prihod naših izseljencev in Jugoslovanov na- sploh, ki živijo in delajo v tujini, v domače kraje. Vlaki, ki so priha- jali iz Nemčije, Belgije in ' drugih držav, so jih bili prepolni. Prišli so, da bi bili vsaj enkrat v letu, vsaj ob preliodu starega v novo leto, skupaj s svojimi domačimi, s star- ši, brati in sestrami. Prignalo jih je domotožje po rojstnem kraju. Želja po srečanju s svojimi najbliž- jimi... Da bi jim olajšali menjavo tujih valut in dali na razpolago naša di- narska sredstva, je Kompas tudi tokrat organiziral na teh vlakih in na ljubljanski železniški postaji menjavo denarja. V tej akciji je so- delovala tudi tov. MARA FORTU- NAT, referent menjalne službe pri celjski podružnici Kompasa. — Ste uspešno opravili svojo na- logo? — Mislim, da sem, je bolj v za- dregi odgovorila tov. Fortunatova, saj sem menjala tujih valut za pri- bližno sedem mitijonov dinarjev^ — To se pravi, da ste s seboj no- sili najmanj toliko denarja. Kako pa ste se počutili ob tolikem bo- gastvu? — Imela sem ne samo sedem, temveč kar dvajset milijonov di- narjev. Nosila sem jih v posebni torbi. Sicer pa sem zaradi varnosti imela stalnega spremljevalca — mi- ličnika. — Je bilo to delo naporno? — Zelo, saj sem delala po štiri- najst in več ur na dan. Spanja po- noči skoraj ni bilo. — Katera tuja denarna sredstva ste v glavnem menjavali? — Nemške marke. — So bile menjave večje, ali manjše vrednosti? — Največja je bila za J.800 nemš- kih mark. '— In kam ste naložili tujo valu- to, ko ste opravili svojo nalogo? — V celjsko Narodno banko. — To se pravi, da ste s to menja- vo ne samo povečali devizni doho- dek Kompasa marveč tudi celj- skega območja nasploh. — Da, tako je. — Ste že dolgo referent za me- njalno službo pri celjskem Kom- pasu? — Tri leta. — Vas to delo veseli? — Zelo. — Kakšen promet ste pri tem de- lu ustvarili letos? — V celoti sem zamenjala letos za okoli. 42 milijonov deviznih di- narjev. In če povem, da je znašal ta promet lani le 13 milijonov, si lahko predstavljate, da pomeni na- ša podružnica Kompasa veliko tu- di kot izvoznik svoje vrste. — In katera je bila letos vaša največja menjava tujih valut v Celju? — Bila je to menjava avstrijskih šilingov za okoli 1.6 milijona dinar- jev. Ista stranka je nekaj tednov pozneje zamenjala le za malenkost manjšo vsoto. — Hvala za odgovore in veliko uspehov pri nadaljnjem delu. — Hvala. M. B. BELE SANJE Dunajska drsalna revija slavi letos • 25-letnico uspešnega dela. Da, uspeš- nega, saj bi lahko o njem govorili milijoni gledalcev in občudovalcev. Po njeni zaslugi se je rodila opereta na ledu. Tudi tokrat, za srebrni ju- bilej, je nastala nova: Srečne sanje, ki jo je idejno in režijsko zasnoval Will Potter, uglasbil pa Robert Stolz. Svojo krstno predstavo je doživela v nedeljo, 22. decembra. Zdaj bo do- ber mesec navduševala Dunajčane, zatem bo ansambel revije gostoval v Celovcu, kamor bodo po zaslugi Kompasa, ki pripravlja številne iz- lete, popeljali vlaki in avtobusi. In potem pridejo na vrsto še druga me- sta ... . џ Letošnji jubilejni program dunaj- ske drsalne revije ima dva dela: Ta- lisman in Muca. Slike prvega dela, Tali.smana, se odvijajo v nekem av- strijskem zimsko turističnem kraju, kjer so za »mis Avstrije« izbrali čla- nico drsalne revije Silcijo. Tudi njen partnpr Nobert, se veseli njenega u- .speha. Toda Silvija ima drugačne na- črte. Rada bi postala filmska zvezda. To se ji po zaslugi uspeha na reviji lepotic tudi posreči. Ob odhodu ji Nobert zaželi vso srečo ter izroči majhen Talisman. Pri filmu Silvija ni uspela, navzlic talismanu. Toda, kljub temu, ji je prav ta talisman prinesel srečo — vrnila se je Nor- bertu. Dogodki drugega dela revije — Muce — se začenjajo na neki cirku- ški predstavi. Tam je nastopila tudi Lola s plesom »Muca«. Njen uspeh je povsem prevzel Ivana, ki je v hipu pozabil na svojo spremljevalko Kri- .sto. Sprva je imel Ivan nekaj uspe- ha pri Loli, toda pozneje... In ko je spoznal, da se Lola z njim prav tako igra kot mačka z mišjo, se je vrnil svoji Kristi. Ta del revije se konča v veselem tričetrtinskem taktu. Takšna je vsebina obeh delov jubi- lejne predstave dunajske drsalne re- vije. Bolj kot vsebina so seveda za- nimivi nastopi drsalcev in drsalk, na- stopi drsalnega zbora itd. Atrakcija prireditve je prav v drsanju. In to povsem razumljivo, saj nastopajo mnogi znani mojstri tega športa. To sta Kathrin in Fred Emanuel, več- kratna nemška prvaka v umetnem dr.sanju, nadalje Elsinger Norbert, t,edemkratni avstrijski prvak in dru- gi na avropskem prvenstvu, Frohner Karin, ki je zlasti lani na prvenstvu v pragi navdušila slehernega gledal- ca. In nadalje: večkratna nizozemska vrhunska tekmovalka Joan Haan- nappel, pa Milena Kladrubska itd Katastrofa na Atlantiku v noči med nedeljo in ponedeljkom je prišlo na Atlantiku, 180 milj od Madeire, do ene najhujših katastroi po potopitvi Titanica. Na grški ladji »Lakonii«, na kateri je bilo 1036 pot- nikov, ki so hoteli božične praznike preživeti na križarjenju, je namrei izbruhnil pož^r. Po vesteh radia Ca« sablance je brodolom preživelo 935 ljudi, medtem ko po vesteh Tanjuga še ni popolnoma znano, koliko smrt- nih žrtev je terjala katastrofa. Dru zine in prijatelji 651 potnikov, pove čini britanskih državljanov, s stra- hom pričakujejo vesti. Po sporočilu ladijske družbe je 24-mrtvih, vtem ko jih 135 pogrešajo. Po vesteh i2 ameriškega letalskega oporišča iia Azorih pa so rešili 919 potnikov, medtem ko je 19 mrtvih in jih pogre- šajo 99. Predstavništvo londonske ladijske družbe, katere last je »Lakonia«, ne more odgovarjati na tisoče telefon- skih pozivov, v katerih družine ii prijatelji ponesrečencev sprašujejo za usodo svojcev. Pravijo pa, da j* reševalna akcija, doslej ena največ- jih, docela koordinirana in da se je v tej pomorski katastrofi pokazal« velika mednarodna solidarnost. Po* sadke ladij in letal, ki so bili v bliži- ni katastrofe, si namreč z vsemi si' lami prizadevajo, da bi rešili pon« srečence. »Lakonia« še vednQ go^ domnevajo pa tudi, da je na njej ^ vedno nekaj preživelih. V pristanišči Funchal je v sredo priplula ladji »Salta« z okrog 500 brodolomci. PET CHAPLINOVIH Slavni filmski igralec Chaplin je bil že v otroških letih zelo duhovit. V šolo ni rad hodil in se je tudi precej slabo učil. Ko ga lepega dne vpraša oče, ali je napravil vse do- mače naloge, odgovori mali Charlie: »Ravno zdaj delam zadnjo«. »Hm,« pravi oče nejeverno, »po- kaži mi prvi dve«! Chaplin se za trenutek zmede, vendar se hitro znajde in odgovori: »Veš, očka, prvi dve bom izdelal, ko končam zadnjo«. —O— V mladosti se je Chaplin rad pre- tepal z drugimi dečki po cestah. Mati ga je oštevala: »Ali ne moreš malo mirovati! In navsezadnje, kje je zapisano, da se moraš vedno igrati s temi pokvar- jenimi dečki. Zakaj si ne poiščeš boljših«? »Saj sem jih hotel, pa jim njiho- vi starši niso dovolili, da bi se igra- li z menoj.« —O— Leto dni po prvi poroki se je Chaplin obrnil na klub samcev, naj ga spet sprejmejo za člana. Ko ga je predsednik pokaral zaradi nezve- stobe do bivših prijateljev in mu povedal, da poročenih mož v klub ne sprejemajo, je Chaplin dejal: »Mislil sem, da bi me potrebovali kot svarilen vzgled.« —O— Ko se je Chaplin hotel ločiti od ene svojih žena, ga je poskušala pregovoriti in mu je rekla: »Mož, ki zapusti svojo ženo, je'lo- pov.« »Že mogoče, toda s tabo ne mo- rem več živeti.« »Molči vendar, saj nisem jaz le- tala z teboj, temveč ti za menoj.« »Vem, vem,« je vzdihnil Chaplin, »toda tudi mišja past ne leta za svojimi žrtvami, a jih vseeno uja- me.« —O— Velik umetnik, ustvaritelj nepo- zabnega filmskega komika, je bil velika lenoba za pisanje jjisem. Po dolgem času je jjrejel njegov pri- jatelj naslednje pismo iz LOS AN- GELESA: ^ »Dragi prijatelj! dobil sem izpu- ščaj v ustih. Obišči me. Obširneje ti ne morem pisati, ker mi je zdrav- nik prepovedal govoriti.« Charlie Chaplin je toliko znan našim bruicem, da ga skoraj ni treba pose- bej predstavljati. GRAND PRIX za volovsko vprego Medtem, ko se pri nas zavijamo v kožuhe in šale, je v Indiji presneto vroče, novo leto pri njih nikoli ne more biti takšno kot pri nas — v be- lem. Bogati Indijci si kaj takega lah- ko privoščijo, če se odpeljejo na se- ver pod nehotične vrhove Himalaje. Štiristo milijonski indijski narod ima vse polno šeg in navad, tudi take, ki jih prirejajo v novoletnih dneh. Ta- ko npr. v vasi Hingoli v indijski pro- vinci Maharašatra okoli novega leta prirejajo volovske dirke. Par volov vprežejo v kripo z dvema kolesoma, kateri stoji vuznik kot kak grški voj- ščak. Menda so indijski voli prav po- sebno urni saj so lani zabeležili re- kord 15.3 sekunde na 200-yardov, kar bi po naše znašalo okoli 180 metrov. Nagrada za to dirko je bila precej velika. 500 rupij, ki jih je dobil last- nik rogatih dirkačev, je toliko, kot 100 dolarjev, za Indijca kar lepa vsota. Kaj vemo novega o mednarodnem jeziku esperantu' Ф 48. mednarodni kongres espe- ranlistov je bil letos v SOFIJI, ki se ga je udeležilo 3.500 delegatov iz 45 dežel. Izključno so uporabljali Esperanto pri svojem delu. Ф le leto dni je v glavnem mestu Malija Bamaku klub esperantistov, katerega člani so največ domači študentje. # Julija letos je bila v Beogradu mednarodna konferenca šol, kjer poučujejo esperanto. Ocenjujejo jo kot važen korak k mednarodni konvenciji o pouku esperanta v šolah. % Konec'decembra bo v Miinche- Уц1 mednarodni mladinski seminar Q'iemi: »Evropska kultura — enot- iioat v pestrosti? Edini delovni je- zik bo Esperanto. # Pobratili sta se letovišči PR'] MOSTEN pri Šibeniku in VALLOh, PONT d'ARC v Franciji, kamor pf^ de vsako leto veliko število tujce^j ki se sporazumevajo v mednaroá' nem jeziku esperantu. Primoštet* je postal znano letovišče, kjer f zadnjih letih rastejo številni tut*' stični objekti. Mednarodne espf rantske organizacije pošiljajo svoi^ člane na letovanja in prirejajo minarje. To je pravo mednarodrt" mesto skozi celo poletje. Џ Najvažnejši mesečni časop^ svetovne esperantske organizad)^ »ESPERANTO« ima rdne bralce ^ 84 deželah vseh petih kontinentom- D. Л4-